<strong>AR</strong> <strong>2010</strong>/1 Pozdravljene bralke in bralci. Tokrat me je doletela čast, da napišem uvodnik. Tako kot vedno sem preveč komentiral prof. Juvanec vzpodbudil, da naj ne govorim, temveč pišem. Imel je prav. Vljudno vas prosim <strong>za</strong> vaš čas <strong>za</strong> branje in premislek. Pred nami je prva številka revije v tem letu. Tvori jo nekaj člankov, vsebinsko dokaj različnih, a vsak <strong>za</strong>nimiv na svojem področju in poročila o delu raziskovalcev na naši fakulteti. Besedila druži premišljevanje in razlage o medsebojnih vzročnih posledicah med dejavniki ljudi in ostalimi dejavniki. Na prvem mestu je članek akademika Andreja Kranjca z naslovom POKRAJINA KRAS - NAŠA IN SVETOVNA DEDIŠČINA, v katerem avtor predstavlja pokrajinske značilnosti Krasa s posebnim poudarkom na njegovem zgodovinskem pomenu, saj z njega izvirata dva mednarodna termina karst kot splošni pojem, in "dolin" <strong>za</strong> vrtačo. Kras kot "pokrajina" ni mišljen kot zemeljsko površje, ampak tudi pod površjem, kot pravimo, kraško podzemlje. V tem se tudi bistveno razlikuje od "običajne" pokrajine, kjer ne pomislimo kaj se skriva pod površjem. Kadar teče beseda o Krasu se slej ko prej srečamo z mislijo o vodi, ki poglavitno vpliva na obliko kraške krajine nad in pod zemljo. Avtor opo<strong>za</strong>rja na nevarnosti, ki grozijo tako Škocjanskim jamam kot pokrajini Kras in vodonosniku Krasa s strani povečanega onesnaževanja in najrazličnejših gradenj ter sprememb, pri čemer niso upoštevana načela trajnostnega razvoja niti duh konvencije UNESCO o svetovni naravni dediščini. Avtor opo<strong>za</strong>rja, da je izbris s seznama enkratno dejanje, da poti na<strong>za</strong>j ni. Sodelovanje med strokami, odgovornimi službami ter ostalimi je nujno, saj opisana problematika ni abstraktna niti ni oddaljena v daljno prihodnost. V članku TIPOLOGIJA ČEZMEJNIH URBANIH OBMOČIJ pišeta Kaja Pogačar in Metka Sitar o čezmejnem sodelovanju pri prostorskem načrtovanju in o tvorbah urbanih središč. Članek s predstavitvijo izbranih primerov čezmejnih regij podaja pregled specifičnih urbanih tvorb in v nadaljevanju skuša odpreti nekaj novih pogledov v kontekstu slovenskih obmejnih regij. Na osnovi njihovih morfoloških, ekonomskih in družbenih značilnosti prepoznava vrste urbanih tipologij, kot so čezmejne aglomeracije, urbane eksklave, bi-nacionalna obmejna mesta itd., ki jih analizira iz različnih vidikov prostorskega razvoja. Kljub opaznim pri<strong>za</strong>devanjem in interesom <strong>za</strong> oblikovanje čezmejnih regij in čezmejnih procesov se le-ti odvijajo enostransko predvsem znotraj specializiranih področij ekonomije, geografije in družbenih ved. Ugotovitve avtoric so smiselne, saj je EU nastala <strong>za</strong>radi združevanja gospodarskih in političnih konceptov. Šele ko se te vezi dodobra okrepijo, se <strong>za</strong>čno drugi premiki. Ob tem bomo arhitekti vedno bolj posegali po novih pametnih gradivih. Kolegici Ljudmila Koprivec in Martina Zbašnik-Senegačnik sta v prispevku PAMETNA GRADIVA IN NJIHOVE APLIKACIJE V <strong>AR</strong>HITEKTURI poka<strong>za</strong>li in predstavili pametna gradiva. To so nova generacija gradiv, ki bodo v prihodnosti revolucionarna spremenila sestav ovoja zgradbe in tudi njegovo delovanje. Z nazornimi primeri sta svoje razmišljanje dobro podkrepili. Tematika je mlada in perspektivna. Ob tem ni <strong>za</strong>nemarljivo dejstvo, da kolegica Koprivčeva deluje v praksi v razvojnem oddelku Trima. Tovrstni oddelki so v današnjih časih pravi centri odličnosti, kjer se rojevajo ideje in projekti. Morda še ne veste, a kolegica je na trimovem natečaju konec lanskega leta prejela nagrado <strong>za</strong> najbolj izvirno in inovativno idejo. Ideja je bila tkana fasada. Čestitam! Torej še vedno pa ostaja temeljna bit arhitekturne misli: človek je tisti, ki snuje in oblikuje. Kako je stkano naselje in ljudje sem pisal v članku VIDOVIČI IN KULTURA OBLIKOVANJA PROSTORA. Besedilo temelji na odličnem sodelovanju in izvajanju terenskega dela ob meddržavnem projektu med republiko Slovenijo in republiko Hrvaško. Vidoviči so naselje na otoku Cresu nad Martinščico. Naselje je dober primer usklajene kombinacije različnih morfoloških enot. Stanovanjski del naselja postopno prehaja v območje kmetijskih površin, ograjenimi z zidovi. Na tem območju izstopajo <strong>za</strong>okroženi suhozidni obori, ki vključujejo nizke preproste gospodarske objekte. Prostorsko arhitekturno kvaliteto predstavlja celotna pove<strong>za</strong>nost vseh objektov v smislu funkcioniranja in enotnost v uporabljenih gradivih kot sta kamen in les. Z vidika organi<strong>za</strong>cije celotnega naselja: od načina pregleda nad <strong>za</strong>livom, do tipološke delitve med objekti in s premišljenim izkoriščanjem mreže koridorjev med obori, predstavljajo Vidoviči dober primer celovitega segmentiranja in oblikovanja prostora, tudi z vidika antropologije. Morda bo koga <strong>za</strong>nesla pot na morje in si bo kraj ogledal v živo. Toplo priporočam. <strong>2010</strong> / 1 <strong>AR</strong> Uvodnik Iz sveta kamna in lesa prejšnjega besedila nas prispevek Lare Slivnik z naslovom ZGRADBE Z ŽELEZNO OZIROMA JEKLENO KONSTRUKCIJO V SLOVENIJI povede na <strong>za</strong>okrožen pregledni oris zgradb z železno in jekleno konstrukcijo, ki so jih zgradili v Sloveniji. Podrobno so predstavljene pomembnejše konstrukcije iz žele<strong>za</strong> v Sloveniji: prvi most iz litega žele<strong>za</strong> v <strong>Ljubljani</strong>, skeletne konstrukcije v industrijskih delavnicah, konstrukcije iz žele<strong>za</strong> na Gorenjski železnic; in konstrukcije iz jekla: paviljon na Gospodarskem razstavišču, Hala Tivoli, Narta studio, več objektov, ki jih je načrtoval arhitekt Milan Mihelič, zimsko kopališče v Tivoliju in paviljon v Laškem. Veseli me, da tekst ne obtiči pri orisu, temveč smiselno povzema esenco manjka takih zgradb v Sloveniji. Konstrukcije iz jekla so <strong>za</strong> gradnjo <strong>za</strong>htevne, saj potrebujejo veliko projektantskega znanja in natančnosti izvajalcev. To oblico dela nam v veliki meri prihrani dobro <strong>za</strong>snovan prostorski model na računalniku. Ob tem je pomembno še izvrstno sodelovanje arhitekta in statika - konstruktorja. Osnova <strong>za</strong> dobro konstrukcijo, ki bo <strong>za</strong>dostila izhodiščem načrtovalca in potrebam po nosilnosti, je dobra prostorska predstava. O tem področju piše mladi kolega Domen Kušar. V prispevku NIHANJA PROSTORSKE PREDSTAVE ŠTUDENTOV <strong>AR</strong>HITEKTURE avtor predstavlja¸ način anketiranja in merjenja te predstave. Uporablja tako imenovani "rotacijski test" (Mental rotation test – MRT), kar je metodološko smiselno in <strong>za</strong>gotavlja primerljive rezultate. Dosedanji rezultati so potrdili že znane in doka<strong>za</strong>ne razlike med spoloma. V opravljeni raziskavi je sodelovalo 1554 študentk in študentov. Rezultati so poka<strong>za</strong>li zelo majhna nihanja nivoja prostorske predstave pri uvodnem testu v letih 1999 do 2008. Rezultati, dobljeni v jeseni leta 2009 pa so poka<strong>za</strong>li bistveno slabšo prostorsko predstavo, ki pa je statistično značilna le <strong>za</strong> moško populacijo. Avtor ponuja nekaj možnih odgovorov, vendar so to le interpretacije. Zaključuje z ugotovitvijo, da bodo potrebne nadaljnje meritve, morda gre le <strong>za</strong> trenutno odstopanje. O <strong>za</strong>dostni prostorski predstavi govori prispevek kolega Janus<strong>za</strong> Rębielaka s Poljske z naslovom STRUKTURE ZA SODOBNE STREŠNE POVRŠINE. Poudarek je na prostorskih skeletnih sistemih z velikimi razponi. Avtor predstavlja tetraeder kot najbolj ustrezno obliko, ki jo lahko spajamo v različne <strong>za</strong>ključene celote. Pri ovalnih ali krožnih obodnih strukturah so prostorske tetraedrične konstrukcije <strong>za</strong>dovoljivo trdne in stabilne. O tem avtor ugotavlja, da je sestavljivost teh prostorskih mrež tudi ekonomsko dokaj ugodna. Elegantno izvedene prostorske mreže imajo še estetsko vrednost, kar je še dodaten vzgib, da bi bile bolje <strong>za</strong>stopane v sodobni arhitekturi. Tudi ta prispevek ne <strong>za</strong>obide dejstva, da je idejna prostorska predstava arhitekta uresničljiva le ob dobrem sodelovanju s konstruktorjem. Prva številka je ob člankih odmerjena še <strong>za</strong> poročila kolegic in kolegov o svojih raziskavah in vključenosti v raziskovalne projekte. Ob prelistavanju in prebiranju teh poročil lahko strnem, da so kolegice in kolegi dejavni in aktivni. Izpostavil bi odmevnost dela prof. Juvanca, ki s svojim vestnim, na trenutke sizifovskim dokumentiranjem vernakularne arhitekture omogoča ljudem odkrivanje lastnih biserov. Če nam grozi izbris Škocjanskih jam, so si sosedje Hrvati <strong>za</strong>gotovili vpis Starogradskega polja na UNECO-v seznam. Ob pregledu prijavne dokumentacije sta od petih verodostojnih dokumentov kar dva od našega kolega. To je dokumentacija Trim na Hvaru in spletna stran Stoneshelter.org. Štejem si v čast, da lahko s profesorjem sodelujem. Kolegi prek meje se bodo <strong>za</strong>hvalili v kratkem, saj je vpis star šele eno leto. Kako bo raziskovanje potekalo v prihodnje, bo poka<strong>za</strong>l čas. <strong>AR</strong>RS s svojo jasno usmeritvijo v sveto poveličevano tujino spodbuja vključevanje v vse več meddržavnih in drugih evropskih projektov. Da nam bo v prihodnje uspevalo še naprej, se moramo truditi prav vsi in veliko bolj usmerjati naše misli in delo v sodelovanje in krepiti timsko delo. Delovanje izven strogega pedagoškega kroga ali zgolj v ozko odmerjeni raziskovalni sferi ni dovolj. Predanost k delu in pridnost dokazujejo še kratke predstavitve aktivnosti pedagogov in asistentov na mednarodnih kongresih in konferencah. Še nekaj pod črto: Tokrat ni toliko skupinskih člankov kot v prejšnji številki, kar je dobro. Članki odstirajo sodelovanje in skupinsko delo, a članke napiše navadno en avtor, drugi ga prebere in še kaj doda, tretji pa… No, pa raje preberite prispevke. Dr. Domen Zupančič 1
<strong>AR</strong> <strong>2010</strong> / 1
- Page 1 and 2: AR 2010/1 Arhitektura, Raziskave Ar
- Page 3 and 4: AR 2010 / 1 AR 2010/1 AR Arhitektur
- Page 5: AR 2010 / 1 Editorial Hello, Reader
- Page 9 and 10: Andrej Kranjc POKRAJINA KRAS - NAŠ
- Page 11 and 12: Andrej Kranjc POKRAJINA KRAS - NAŠ
- Page 13 and 14: Andrej Kranjc POKRAJINA KRAS - NAŠ
- Page 15 and 16: Kaja Pogačar, Metka Sitar TIPOLOGI
- Page 17 and 18: Kaja Pogačar, Metka Sitar TIPOLOGI
- Page 19 and 20: Kaja Pogačar, Metka Sitar TIPOLOGI
- Page 21 and 22: Kaja Pogačar, Metka Sitar TIPOLOGI
- Page 23 and 24: Ljudmila Koprivec, Martina Zbašnik
- Page 25 and 26: Ljudmila Koprivec, Martina Zbašnik
- Page 27 and 28: Ljudmila Koprivec, Martina Zbašnik
- Page 29 and 30: Ljudmila Koprivec, Martina Zbašnik
- Page 31 and 32: Ljudmila Koprivec, Martina Zbašnik
- Page 33 and 34: Domen Zupančič Vidoviči in kultu
- Page 35 and 36: Domen Zupančič Vidoviči in kultu
- Page 37 and 38: Domen Zupančič Vidoviči in kultu
- Page 39 and 40: Domen Zupančič Vidoviči in kultu
- Page 41 and 42: Domen Zupančič Vidoviči in kultu
- Page 43 and 44: Lara Slivnik Zgradbe z železno ozi
- Page 45 and 46: Lara Slivnik Zgradbe z železno ozi
- Page 47 and 48: Lara Slivnik Zgradbe z železno ozi
- Page 49 and 50: Lara Slivnik Zgradbe z železno ozi
- Page 51 and 52: Domen Kušar Nihanja prostorske pre
- Page 53 and 54: Domen Kušar Nihanja prostorske pre
- Page 55 and 56: Domen Kušar Nihanja prostorske pre
- Page 57 and 58:
Janusz Rębielak Konstrukcijski sis
- Page 59 and 60:
Janusz Rębielak Konstrukcijski sis
- Page 61 and 62:
AR 2010 / 1
- Page 63 and 64:
Borut Avtor Juvanec ČLANEK Interdi
- Page 65 and 66:
Borut Juvanec Interdisciplinarni ce
- Page 67 and 68:
Borut Juvanec Interdisciplinarni ce
- Page 69 and 70:
Vojko Kilar UVAJANJE NAPREDNIH TEHN
- Page 71 and 72:
Vojko Kilar UVAJANJE NAPREDNIH TEHN
- Page 73 and 74:
Vojko Kilar UVAJANJE NAPREDNIH TEHN
- Page 75 and 76:
Tadeja Zupančič Vseživljenjsko i
- Page 77 and 78:
Tadeja Zupančič Vseživljenjsko i
- Page 79 and 80:
Tadeja Zupančič Vseživljenjsko i
- Page 81 and 82:
Tadeja Zupančič Vseživljenjsko i
- Page 83 and 84:
Domen Zupančič Kamen v Mediteranu
- Page 85 and 86:
Martina Zbašnik Senegačnik Mednar
- Page 87 and 88:
AR 2010 / 1
- Page 89 and 90:
AR 2010 / 1 AR 2010/1 Recenzija pri
- Page 91 and 92:
AR 2010 / 1 AR 2010/1 Domen Zupanč
- Page 93 and 94:
AR 2010 / 1 AR 2010/1 S kolegom sva
- Page 95 and 96:
AR 2010 / 1 AR 2010/1 Lara Slivnik
- Page 97 and 98:
AR 2010 / 1 AR 2010/1 so proizvajal
- Page 99 and 100:
AUTHOR GUIDELINES 2010 / 1 AR By su
- Page 101 and 102:
AR 2010 / 1