ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO 1. PedagoÅ¡ka dejavnost V Å¡tudijskem ...

ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO 

1. Pedagoška dejavnost 

V študijskem letu 2003/2004 je pedagoški proces tako za redne kot za izredne 

študente izvajalo 17 učiteljic ter učiteljev in 16 sodelavk in sodelavcev ∗ , ki so bili v 

celoti ali deloma zaposleni na Oddelku za psihologijo: 9 rednih profesorjev (K. Brenk, 

L. Horvat, E. Konrad, L. Marjanovič Umek, J. Musek, M. Polič, M. Tušak, M. Zupančič 

in D. Žagar), 6 izrednih profesorjev (J. Bečaj, V. Bucik, C. Peklaj, P. Praper, V.S. Rus 

in A. Sabadin), 4 docenti (D. Kobal Grum, S. Pečjak, M. Puklek Levpušček in M. 

Svetina), 9 asistentov (A. Avsec, B. Bajec, M. Černigoj, K. Depolli, U. Fekonja, R. 

Masten, A. Podlesek, G. Repovš, G. Sočan), 1 asistentka stažistka (K. Košir), 2 

asistenta s polovično obremenitvijo (P. Matjan in G. Žvelc) ter dva mlada 

raziskovalca (T. Kavčič in L. Komidar). 

Pri izvajanju dodiplomskega študijskega programa je pogodbeno sodelovalo še pet 

zunanjih učiteljev in dva asistenta: M. Bilban (Fiziologija dela), E. Boštjančič 

(Psihologija dela in organizacije II.), A. Bratina (Ekologija za psihologe in Psihologija 

dela in organizacije I.), K. Drašler s sodelavci (Obča fiziologija), Z. Pirtovšek 

(Nevrologija) ter V. Žvan in B. Dekleva (Psihopatologija in socialna patologija), pri 

izvajanju izbirnih predmetov v četrtem letniku pa še naslednja učitelja: Matej Tušak 

(Fakulteta za šport UL) in V. Velikonja (Univerzitetni klinični center). 

Pri izvajanju pedagoškega procesa so na navedenih delovnih mestih sodelovali 

naslednji nepedagoški delavci: L. Kos (tajnica oddelka), M. Longyka (bibliotekarka), 

K. Zorman (laborant) in U. Žugelj (bibliotekarka – dokumentalistka). 

Učitelji in sodelavci Oddelka za psihologijo so sodelovali pri izvajanju dodiplomskega 

študijskega programa tudi na drugih oddelkih Filozofske fakultete in na drugih 

fakultetah Univerze v Ljubljani in sicer: štirje delavci so vodili izvajanje predmeta 

Psihologija za učitelje za vse študente pedagoških smeri na FF (K. Depolli, C. Peklaj, 

M. Puklek Levpušček in D. Žagar), na Oddelku za pedagogiko in andragogiko FF UL 

sodelujejo 4 učitelji (D. Kobal Grum, L. Marjanovič Umek, J. Musek in M. Zupančič), 

na Oddelku FF za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo en učitelj (D. 

Kobal Grum), na Oddelku FF za sociologijo en učitelj (V.S. Rus), na Biotehnični 

fakulteti UL dva učitelja (C. Peklaj in M. Polič), na Fakulteti za matematiko in fiziko 

ena učiteljica in ena asistentka (C. Peklaj in K. Depolli), na Fakulteti za arhitekturo en 

učitelj (M. Polič), na Akademiji za glasbo ena učiteljica (C. Peklaj), na Naravoslovno 

tehnični fakulteti trije učitelji (V. Bucik, C. Peklaj in M. Svetina), na Medicinski fakulteti 

en učitelj in ena asistentka (P. Praper in P. Matjan), na Pedagoški fakulteti UL ena 

učiteljica in ena asistentka (S. Pečjak in P. Matjan) na Visoki poslovno-tehniški šoli 

Politehnike v Novi Gorici dva učitelja in en asistent (M. Polič, A. Sabadin in G. 

Repovš), na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru en učitelj (A. Sabadin), na 

Oddelku za psihologijo na Filozofski fakuteti Univerze v Sarajevu v Bosni in 

Hercegovini en učitelj (V. Bucik), na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakuteti 

Univerze v Zagrebu na Hrvaškem en učitelj (V. Bucik) ter na Oddelku za psihologijo 

na Filozofski fakuteti Univerze na Reki na Hrvaškem en učitelj (P. Praper). 

V študijskem letu 2003/2004 je bilo na dodiplomski redni študij vpisanih 313 

študentov, na izredni študij pa 112 študentov, skupaj torej kar 425 študentov. V prvi 

∗ V nadaljnem besedilu so z izrazi kot so učitelji, sodelavci, asistenti, študenti, kandidati ..., mišljene učiteljice in 

učitelji, sodelavke in sodelavci, asistentke in asistenti, študentke in študenti, kandidatke in kandidati ... Enako 

velja za ostala poimenovanja. Dvojnemu poimenovanju se izogibamo zavoljo boljše berljivosti besedila. 

1

letnik rednega študija je bilo vpisanih 66, v drugi letnik rednega študija 71, v drugi 

letnih izrednega študija pa 39 študentov. V tretji letnik rednega študija 55, v četrti 

letnik rednega študija 36. Absolventski staž je vpisalo 85 rednih študentov in 73 

izrednih študentov. Diplomiralo je skupaj 63 študentov. 

Na podiplomski stopnji smo izvajali magistrski in specialistični študij. V prvi letnik 

magisterija je bilo vpisanih 26, v drugi letnik pa 31 študentov (v drugi letnik 

specializacije 8 študentov). Magistrski študij je zaključilo 19 študentov, specialistični 

študij 3 študenti, doktorski študij pa 6 študentov. Podiplomski magistrski in 

specialistični program smo v celoti udejanili in sicer v obliki organiziranih predavanj in 

seminarjev za predmete, vključene v individualne študijske programe in z 

individualnim mentorskim delom. 

V februarju leta 2004 smo izvedli informativni dan za generacijo kandidatov, ki bi se 

želeli vpisati na študij psihologije v študijskem letu 2004/2005. Interes je bil izjemen, v 

treh ponovitvah informativnega dne (v petek dopoldan in popoldan ter v soboto 

dopoldan) je oddelek obiskalo skorajda 500 interesentov. 

Pedagoška dejavnost je, tako na rednem in izrednem dodiplomskem študiju, kot tudi 

na podiplomskem, potekala v skladu s potrjenim študijskim programom in 

napovedanimi urniki. Specifičnost dodiplomskega študija na Oddelku za psihologijo 

je velik obseg vaj, ki jih kot laboratorijske vaje izvajamo na fakulteti in kot terenske ali 

klinične vaje v drugih strokovnih institucijah (vrtcih, šolah, domovih za starejše 

občane, sveetovalnih centrih, centrih za socialno delo, zdravstvenih domovih, 

klinikah, delovnih organizacijah). Za bolj kakovostno izvedbo navedenih vaj bi 

potrebovali naslednje: (i) več ustrezno opremljenih predavalnic in laboratorijev na 

fakulteti in (ii) hkrati s strani financerja nacionalnega progama študija (Univerze v 

Ljubljani) priznavanje realnih normativov pri posameznih predmetih za število 

študentov za delo v manjših skupinah. Ta problem je vsako leto bolj pereč. Pri 

različnih aplikativnih predmetih (s področij klinične ter pedagoške psihologije in 

psihologije dela in organizacije) smo izvedli več strokovnih ekskurzij v slovenske 

delovne organizacije, šole ter zdravstvene oz. rehabilitacijske ustanove, kjer so 

študenti 3. in 4. letnika spoznavali praktično delo psihologa na različnih področjih. 

V okviru podiplomskega študija je več učiteljev izvajalo posamezne predmete na 

drugih oddelkih Filozofske fakultete in na drugih fakultetah, bili so tudi somentorji pri 

magistrskih nalogah in disertacijah ali člani strokovnih komisij za oceno in zagovor 

teh del. 

Preverjanje in ocenjevanje znanja je utečeno in poteka skladno s Pravilnikom o 

izpitnem redu in drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja. V zaključenem 

študijskem letu smo imeli opravka z eno študentsko pritožbo, ki se je nanašala na 

preverjanje in ocenjevanje znanja, ki smo jo ustrezno razrešili. Izvedbo diplomske 

naloge, njen zagovor in diplomski izpiti kot zadnji akt na dodiplomskem študiju 

psihologije smo izvajali v skladu z internim diplomskim redom in s fakultetnim 

diplomskim redom; na ta način smo zagotovili primerljive pogoje za vse kandidate 

tako glede mentorstva pri diplomskih nalogah kot pri diplomskem izpitu. 

Smatramo, da je kakovost študija na Oddelku za psihologijo ustrezna, kar kažejo tudi 

rezultati vsakoletnih anket o pedagoškem delu učiteljev in sodelavcev na oddelku in 

tudi rezultati projekta samoevalvacije na fakulteti. Osip iz letnika v letnik je zelo 

majhen. Tudi v tem letu so bili študentje psihologije med dobitniki fakultetne 

Prešernove nagrade za diplomske naloge. To kaže na visoko raven kakovosti dela 

na dodiplomskem študiju, ki rezultira v dobro pripravljenih ter izvedenih empiričnih 

diplomskih nalogah. Več dodiplomskih študentov je bilo vključenih v razvojno 

raziskovalne projekte, ki jih izvajamo na Oddelku za psihologijo in na drugih sorodnih 

2

aziskovalnih ustanovah. Študentje so aktivno sodelovali v Društvu študentov 

psihologije, ki je vključeno v Evropsko zvezo študentov psihologije. V krogu dela v 

društvu je potekala vrsta strokovnih in obštudijskih aktivnosti kot so organiziranje 

letnih in zimskih psihošol, motivacijskih vikendov, spoznavnih večerov in podobno, 

redno pa so izdajali tudi svojo strokovno revijo z imenom Panika in organizirali ter 

sodelovali na različnih strokovnih srečanjih in okroglih mizah o psiholoških temah. 

Tudi v tem študijskem letu so izvedli projekt ocenjevanja kakovosti dela učiteljev in 

asistentov na oddelku, zbrane podatke natančno analizirali in z njimi učitelje in 

asistente tudi individualno seznanili. Društvo študentov psihologije je aktivno 

sodelovalo pri organizaciji in izvedbi informativnih dni za kandidate na redni in izredni 

študij psihologije ter pri sprejemu novincev na študij psihologije. Društvo deluje tudi 

kot dobrodošla stanovska vez med rednimi in izrednimi študenti psihologije. 

Glavna ovira normalnemu pedagoškemu delu so: 

- slaba opremljenost nekaterih predavalnic, ki jih uporabljajo študenti psihologije 

(zlasti sta pereči predavalnici 119 in 02) s tehničnimi didaktičnimi pripomočki 

(kot so ustrezna platna, table, elektronski projektorji); 

- pomanjkljiva in zastarela elektronska oprema (zlasti računalniki ter njihova 

podporna oprema), ki se ne posodablja dovolj učinkovito in sproti; 

- prevelike skupine študentov pri delu na vajah pri posameznih predmetih; za 

praktično delo pri nekaterih predmetih bi morali biti študenti razdeljeni v 

manjše skupine; 

- slaba opremljenost knjižnice s knjižnim gradivom, ki ga (razen tujih in domačih 

nujnih znanstvenih ter strokovnih periodičnih publikacij) skorajda ne 

posodabljamo, saj so sredstva, ki jih oddelek dobi v namen razvoja in dela 

knjižnice premajhna za poravnavanje finančnih obveznosti za periodiko, kaj 

šele za nabavo novih knjig. Stanje je alarmantno, saj gre za matično 

nacionalno strokovno knjižnico, v kateri bi morali iskalci najti vsaj ključno 

knjižno gradivo s področja psihološke stroke; 

- premalo kakovostne povratne informacije o ocenjevanju predavateljev, ki 

izhajajo iz vskoletnih študentskih anket; 

- premajhna povezanost oddelka (morda bi lahko enkrat mesečno ali enkrat na 

tri mesece organizirali strokovna predavanja, ki bi bila namenjena dodatnemu 

razvoju, izobraževanju, strokovnosti; nekaj predlogov: učinkovito predavanje, 

prezentacije, nova spoznanja na posameznih področjih psihologije, poročila s 

kongresov, konferenc…; k sodelovanju bi lahko pritegnili kolege psihologe, ki 

delajo v praksi, na področjih, ki bi jih lahko zanimivo predstavili. Na ta način bi 

lahko dosegli večjo povezanost članov oddelka, večjo informiranost in 

strokovnost); 

- premajhna vključitev in sodelovanje študentov in študentk v raziskovalne 

dejavnosti in njihova povezanost s pedagoškim delom; 

- prostorska stiska (npr. soba v kleti ni primerna za večje število študentov.; 

poleg tega pa še: pri izvajanju vaj iz predmeta Klinična psihologija potrebe po 

specifičnih prostorskih pogojih, kjer bi lahko delali po klinični metodi dela, v 

parih ali majhnih skupinah); 

- primanjkljaj vizualnih pripomočkov v obliki video posnetkov, ki so jih posnele 

ameriške univerze za potrebe izobraževanja in so predragi, da bi jih pri nas 

naročali; 

- nujno bi bilo zagotoviti dodatno računalniško učilnico, v kateri bi lahko študenti 

opravljali vaje iz metodoloških predmetov in ki bi omogočala računalniško 

3

podprto psihološko testiranje in izvajanje eksperimentov (tako v zvezi s 

pedagoško kot raziskovalno dejavnostjo). 

2. Izredni študij 

V študijskem letu 2003/2004 smo izvajali organiziran program izrednega študija 

psihologije v 2. letniku. Vanj je bilo vpisanih 39 študentov; absolventski staž je vpisalo 

73 študentov. Skupaj je bilo torej v izredni študij vpisanih 112 študentov. Kljub 

prostorski stiski in velikemu naporu, ki ga vsi, pedagoški (tako učitelji kot asistenti) in 

nepedagoški delavci, vlagamo v izvajanje, smo študijski program izvedli v 

načrtovanem obsegu (študijski program z izrednimi študenti izvajamo v obsegu sto 

odstotkov) in skladno z najavljenimi urniki. Študij je izvajan kakovostno, vendar ga ob 

razpoložljivih resursih (kadrovskih, prostorskih in materialnih) ni mogoče izpeljati 

vsako leto za novo generacijo. Tako kot v študijskem letu 2003/2004 tudi v 

študijskem letu 2004/2005 nismo razpisali izrednega študija, pač pa smo se odločili 

za razpis izrednega študija v letu zatem. Zaradi vsebinsko in logistično zahtevnega 

organiziranja izrednega študija, kot ga izvajamo na Oddelku za psihologijo, 

smatramo, da mora prva generacija doseči četrti letnik, ko v prvi letnik vpišemo novo 

generacijo študentov. 

3. Znanstveno raziskovalno delo 

Učitelji in asistenti so nosilci in sodelavci v več raziskovalnih projektih, ki so bili 

financirani kot temeljni ali aplikativni projekti s strani MŠZŠ, v razvojno raziskovalnih 

projektih v okviru CRP-a, ki jih prav tako financira MŠZŠ, v evalvacijskih študijah s 

področja šolstva, ki jih financira Urad za šolstvo pri MŠZŠ, v razvojnih projektih po 

posebnih pogodbah, ki jih financirajo različni naročniki (ekspertna mnenja, strokovni 

elaborati, aplikativne raziskovalne naloge) in mednarodnih projektih. V programsko 

skupino Psihološke raziskave pri Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete (vodja je 

bil J. Musek), ki se je zaključila decembra 2003, je bilo vključenih 32 učiteljev in 

asistentov. V novem petletnem raziskovalnem obdobju (2004-2007) sta na oddelku 

formirani dve raziskovalni skupini: Uporabna razvojna psihologija (vodja M. Zupančič) 

in Psihološke raziskave: Osebnost in kognicija kot dejavnika odločanja (vodja J. 

Musek). Na oddelku sta bila v študijskem letu 2003/2004 zaposlena dva mlada 

raziskovalca, T. Kavčič na Katedri za razvojno psihologijo (mentorica M. Zupančič) in 

L. Komidar na Katedri za psihološko metodologijo (mentor V. Bucik). Vključenost 

posameznih delavcev v raziskovalno delo je razvidno iz individualnih poročil, ki 

sledijo, zato tega tu ne bomo ponavljali. 

Člani Oddelka za psihologijo so svoje raziskovalne dosežke predstavili na številnih 

domačih in tujih znanstvenih kongresih, konferencah, simpozijih in drugih srečanjih, v 

strokovnih predavanjih za različne javnosti ter v znanstvenem in strokovnem tisku. 

Rezultati raziskovalnega dela so podrobneje prikazani v bibliografskih prikazih v 

poročilih posameznih članov oddelka, ki so sestavni del skupnemu poročilu priloženih 

individualnih poročil. Iz zbranih individualnih bibliografij je razvidno, da gre za izjemno 

bogat opus izdaj znanstvenih in strokovnih monografij, učbenikov, objav prispevkov v 

tuji in domači znanstveni ter strokovni periodiki, vabljenih predavanj in aktivne 

udeležbe na domačih in tujih kongresih, konferencah, simpozijih, seminarjih ali 

4

okroglih mizah. Raziskovalne participacije članov oddelka psihološki znanosti je z 

vsakim letom več. Razveseljivo je, da je med njimi veliko mlajših avtorjev. 

4. Družbena in strokovna dejavnost članov oddelka 

Člani oddelka so angažirani v različnih nacionalnih in mednarodnih strokovnih 

organih, svetih, znanstvenih združenjih ter uredništvih znanstvenih in strokovnih revij. 

Njihova bogata družbena in strokovna aktivnost v študijskem letu 2003/2004 ter 

sodelovanje s prakso na različnih ravneh je razvidna iz priloženih individualnih 

poročil. Tu omenjamo le nekatere: 

− 

− 

− 

− 

− 

− 

− 

− 

− 

− 

J. Bečaj je član uredništva časopisa Šolsko svetovalno delo. 

V. Bucik je član Senata FF ter predsednik inventurne komisije in sistematizacijske 

komisije FF UL. Je tudi predsednik Državne komisije za splošno maturo in član 

Sveta za evalvacijo, posvetovalnega organa MŠZŠ, poleg tega pa je glavni 

urednik revije Psihološka obzorja in član urediških odborov revij Primijenjena 

psihologija, Psihologijske teme in Šolsko polje. 

K. Depolli je zunanja ocenjevalka na spomladanski in jesenski maturi iz 

psihologije. 

D. Kobal je članica izvršnega odbora Liberalne akademije pri Liberalni 

demokraciji Slovenije. 

K. Košir je članica komisije za ocenjevanje raziskovalnih nalog iz področja 

psihologije na srečanju Znanost mladini. 

L. Marjanovič Umek je članica Senata FF in Podiplomske komisije na FF, 

namestnica predsednika in članica Strokovnega sveta RS za splošno 

izobraževanje, članica Komisije za osnovno šolo pri Strokovnem svetu RS za 

splošno izobraževanje, Komisije za vrtce pri Strokovnem svetu RS za splošno 

izobraževanje in Strokovno posvetovalne skupine za šolanje otrok s posebnimi 

potrebami pri MŠZŠ. Je tudi predsednica Komisije za oceno igrač pri MŠZŠ, 

namestnica predsednika Nacionalne komisije za prenovo vzgoje in izobraževanja 

otrok s posebnimi potrebami, vodja Usklajevalne skupine za uvajanje Kurikula za 

vrtce in Predsednica uredniškega sveta Cicibana in Cicidoja. Je tudi članica 

Strateškega sveta za oblikovanje politik na področju dejavnosti predšolske vzgoje 

v lokalnih skupnostih in članica Strokovnega sveta za usmerjanje in vodenje 

mednarodno primerjalnih raziskav (PISA, TIMSS) ter članica uredniškega odbora 

revije Šolsko polje. Vodi Komisijo za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v 

vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter organizacijah za izobraževanje odraslih pri 

MŠZŠ. 

R. Masten kot svetovalec aktivno sodeluje v študentski svetovalnici FF UL. 

P. Matjan je predsednica Komisije za poklicno etiko psihologov pri Društvu 

psihologov Slovenije in članica Standing Comittee of Etics pri Evropski federaciji 

psiholoških združenj (EFPA). 

J. Musek je glavni urednik revije Anthropos, član uredništva Revije 2000 in vodja 

programske raziskovalne skupine Psihološke raziskave pri Znanstvenem inštitutu 

FF. 

S. Pečjak je predsednica Komisije za pripravo smernic za razvoj pismenosti pri 

MŠZŠ in članica Komisije za pripravo koncepta dela za učence z učnimi težavami 

pri MŠZŠ, članica razširjene predmetne skupine za kombinirani pouk pri Zavodu 

RS za šolstvo in članica upravnega odbora Bralnega društva Slovenije. 

5

− C. Peklaj je predsednica Razširjene predmetne komisije za psihologijo na ZŠ 

republike Slovenije ter članica uredniške odbora revije Preverjanje in 

ocenjevanje. 

− A. Podlesek je članica Komisije za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vrtcih, 

osnovnih in srednjih šolah ter organizacijah za izobraževanje odraslih pri MŠZŠ. 

− M. Polič je predsednik strokovnega sveta DPS, nacionalni koordinator za 

raziskovalno polje za področje psihologije, član predsedstva Sveta za Prometno 

Varnost RS, član sveta revije UJMA in član uredniških svetov revij Anthropos in 

Psihološka obzorja. 

− P. Praper je odgovorni urednik revije Psihološka obzorja, ustanovni član 

strokovnega sveta Združenja psihoterapevtov Slovenije, predsednik strokovnega 

sveta Zbornice kliničnih psihologov v Zdravstvu, ustanovni in redni član Inštituta 

za skupinsko analizo Hrvaške ter predsednik Standing Commitee za psihoterapijo 

pri Evropski federaciji asociacij psihologov (EFPA). 

− M. Puklek Levpušček je predsednica Državne predmetne komisije za splošno 

maturo za psihologijo in članica ekspertne skupine MŠZŠ za ocenjevanje vlog, 

prispelih na javni razpis za sofinaniranje mladinske in strokovne periodike v letu 

2004. 

− G. Repovš je ustanovni član in tajnik v Slovenskem društvu za nevroznanost 

SiNAPSA in tajnik Združenja za nevropsihologijo in kognitivno nevrologijo. 

− V. S. Rus je član Izvršilnega odbora DPS (Društva psihologov Slovenije) in 

predsednik aktivne sekcije DPS za psihološke študije družbenih vprašanj. 

− A. Sabadin je podpredsednik strokovnega sveta DPS, član Senata Visoke 

poslovno-tehniške šole na Politehniki Nova Gorica, namestnik predsednika 

Stalne nostrifikacijske komisije Senata Filozofske fakultete in namestnik 

predsednika Nostrifikacijske komisije Senata Univerze v Ljubljani, član komisije 

za prostorska vprašanja na FF in član delovne skupine za celostno podobo FF. 

Je tudi namestnik predstojnika Oddelka za psihologijo na FF in član strokovnoznanstvene 

delovne skupine programa “Informirati se, študirati in delati brez 

meja” v okviru projekta Interreg III A Italia – Slovenia 2000 - 2006, ki ga izvaja 

Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje v Trstu 

− M .Svetina strokovno sodeluje v Domu Dolfke Boštjančič za otroke z motnjami v 

razvoju. 

− M. Tušak je član Izvršnega komiteja International Color Association ter vodja 

fakultetne Študentske posvetovalnice. 

− M. Zupančič je članica uredniškega odbora pri znanstveni in strokovni reviji 

− 

Šolsko polje ter članica ekspertne skupine pri Uradu RS za mladino. 

D. Žagar je namestnik predsednika Sveta Centra za pedagoško izobraževanje 

FF, član izpitne komisije za strokovne izpite za svetovalne delavce v osnovnih in 

srednjih šolah pri MŠZŠ, član Programskega sveta za strokovno spopolnjevanje 

pri MŠZŠ in član Državne komisije za vodenje nacionalnih preizkusov znanja v 9- 

letni osnovni šoli. 

Članstvo delavcev oddelka v tujih strokovnih in znanstvenih asociacijah: 

− CCENOP - Coordination Committee of Europen Network of Organizational 

Psychology (E. Konrad), 

− CNS - Cognitive neuroscience society (G. Repovš), 

− GAS - Društvo za skupinsko analizo London (P. Matjan, P. Praper), 

− EAPA - European Association of Psychological Assessment (V. Bucik), 

6

− EARLI - European Association for Research on Learning and Instruction (S. 

Pečjak, D. Žagar), 

− EECERA – European Early Childhood Education Research Association (L. 

Marjanovič Umek), 

− ESDP - European Society for Developmental Psychology (M. Zupančič), 

− FENS - Federation of European Neuroscience Societies (G. Repovš), 

− IAGP - Mednarodna zveza skupinskih terapevtov (P. Matjan, P. Praper), 

− IBRO - International Brain Research Organization (G. Repovš), 

− ICA - International Color Association (M. Tušak), 

− ISBD - International Society for Behavioural Development (M. Zupančič), 

− IRA - International Reading Association (S. Pečjak), 

− ISIR - International Society for Intelligence Research (V. Bucik), 

− ISSID - International Society for the Study of Individual Differences (V. Bucik), 

− SfN - Society for Neuroscience (G. Repovš), 

− Society for chaos theory in psychology & life sciences (B. Bajec), 

− Society for Research in Child Development (M. Zupančič), 

− Standing Commitee of Psychotherapy pri EFPA (predsednik - P. Praper), 

− Standing Committee of Ethics pri EFPA (članica - P. Matjan). 

5. Obiski gostov 

Na Oddelku za psihologijo FF UL so bili gostje, s katerimi smo se dogovarjali za 

raziskovalno sodelovanje, sodelovali pa so tudi kot predavatelji: 

− dr. Gerda Mehta, predsednica avstrijskega psihološkega združenja, ki je bila 

istočasno tudi gostja DPS, 

− prof. dr. David Kemmerer iz ZDA (Purdue University, West Lafayette, 

Department of Audiology and Speech Sciences and Department of 

Psychological Sciences), s predavanjem »The linguistic representation of 

space: New findings from cognitive neuroscience«, 

− prof. dr. William A. Hillix, z University of San Diego, ZDA, s predavanjem 

»Speech and languages in animals«, 

− prof. dr. Terry Cronan, z University of San Diego, ZDA, s predavanjem 

»Community psychology«. 

− Na seminarjih in vajah v okviru pedagoškega procesa so nas obiskali Dušica 

Boben: (Predstavitev dejavnosti Centra za psihodiagnostična sredstva ter 

izdelava psihološkega profila vodje), Barbara Muc (Predstavitev standarda 

Vlagatelji v ljudi ter predstavitev primerov iz prakse), Stane Bokal, direktor 

kadrovske službe Elektronabava d.d. (Predstavitev organizacijske in 

kadrovske strukture družbe Elektronabava ter sodelovanje na skupnem 

projektu ocenitve organizacijske klime in kulture) in drugi. 

− Katedra za psihološko metodologijo je organizirala obisk, oddelek pa je gostil 

goste z Oddelka za psihologijo Univerze v Sarajevu v Bosni in Hercegovini. 

− Gost Oddelka za psihologijo je bil tudi prof. dr. Vladimir Kolesarić z Odsjeka za 

psihologiju Sveučilišta u Zagrebu na Hrvaškem. 

− Na poslovnih pogovorih glede nadaljnega izobraževalnega sodelovanja smo 

gostili kolege iz Centro Universitario Univerze v Luganu v Švici. 

7

6. Obiski članov oddelka na domačih in tujih univerzah 

Kot je razvidno iz individualnih poročil, so člani oddelka obiskali številne tuje univerze 

in druge izobraževalne ali raziskovalne institucije, obdržali pa so tudi izobraževalne in 

raziskovalne stike z oddelki za psihologijo v bližnji okolici, na univerzah v Trstu, 

Celovcu, Gradcu, Zagrebu, Sarajevu, Zadru in na Reki. G. Sočan je dokončal 

doktorski študij na Heijmans Instutuut, Rijksuniversiteit Groningen na Nizozemskem, 

Katja Košir pa je bila na študiju na Univerzi v Tübingenu v Nemčiji. V. Bucik je bil 

gostujoči profesor na dodiplomskem in podiplomskem študiju na Oddelku za 

psihologijo Filozofske fakultete v Sarajevu, BIH. T. Kavčič je bila na obisku na 

Univerzi v Georgii, ZDA, E. Konrad pa na Oddelku za psihologijo Univerze na 

Dunaju. V. S. Rus je bil vabljeni gost in aktivni udeleženec na nemškem kongresu 

uporabne psihologije v Bonnu. 

Člani oddelka so se udeležili naslednjih mednarodnih kongresov, konferenc, 

simpozijev ali seminarjev na tujih ter domačih ustanovah: 

- XVI. Psychological meeting “Days of Ramiro Bujas”, Zagreb, Hrvaška (B. Bajec, 

V. Bucik, L. Komidar, A. Podlesek, G. Sočan) 

- Međunarodni znanstveno-stručni skup XIV. dani psihologije u Zadru, Hrvaška (B. 

Bajec, V. Bucik) 

- 2nd Slovenia-Japan Seminar at the Center for Applied Methematics and 

Theoretical Physics, Maribor (B. Bajec, V. Bucik) 

- 12. European Conference of Personality, Groningen, Nizozemska (V. Bucik, T. 

Kavčič, G. Sočan, M. Zupančič) 

- 6th International Multi-Conference Information Society, Ljubljana (M. Černigoj, J. 

Musek, G. Repovš) 

- 18. Bienalno srečanje mednarodne skupnosti za raziskovanje vedenjskega 

razvoja (ISSBD-meeting), Ghent, Belgija (U. Fekonja, T. Kavčič, M. Zupančič) 

- 14. European early childhood education research association conference, Malta 

(U. Fekonja, L. Marjanovič Umek, M. Zupančič) 

- 23. ICCP-conference, Krakow, Poljska (U. Fekonja) 

- Občasna konferenca o temperamentu (15. OTC), Athens, Georgia, ZDA (T. 

Kavčič) 

- Konferenca European Association for Research on Learning and Instruction v 

Lizboni, Portugalska (K. Košir) 

- 23'rd ICCP World Play Conference "Play and education", Krakow, Poljska (L. 

Marjanovič Umek) 

- 3. mednarodni simpozij: Poučevanje materinščine-načrtovanje pouka ter 

preverjanje in ocenjevanje znanja: Mother Tongue Acquisition – from planning to 

assessing, Nova Gorica (V. Bucik, S. Pečjak) 

- Mednarodni posvet o splošni izobrazbi, Porotorož (S. Pečjak) 

- 1. mednarodni znanstveni sestanek: Vplivi sodobnih znanstvenih dosežkov na 

zgodnje učenje. Koper (S. Pečjak) 

- VII. evropska konferenca o psihološkem ocenjevanju (EAPA), Malaga, Španija 

(T. Kavčič, A. Podlesek, M. Zupančič) 

- 27. evropska konferenca o vidnem zaznavanju (ECVP), Budimpešta, Madžarska 

(L. Komidar, A. Podlesek) 

- International Conference »Crisis management in Europe – Problems and 

Perspectives«, Poljče (M. Polič) 

- Workshop: Capacity building seminar under SEC Belt project, Brno, Češka (M. 

Polič) 

8

- IAPS Conference, Dunaj, Avstrija (M. Polič) 

- SABE/IAREP 2004 Conference, Philadelphia, ZDA (M. Polič) 

- 26 th Annual International School Psychology Colloquium, Exeter, VB (M. Puklek 

Levpušček) 

- Konferenca Evropske zveze za integrativno psihoterapijo (EAIP), Paris, Francija 

(G. Žvelc) 

- Konferenca Evropske zveze za transakcijsko analizo (EATA), Temisoara, 

MAdžarska (G. Žvelc) 

7. Materialno stanje oddelka 

Materialno stanje oddelka je na vseh stroškovnih postavkah ugodno, torej pozitivno, 

z izjemo knjižnice, kjer počasi, iz leta v leto zmanjšujemo občutno negativno stanje, ki 

je dediščina iz prejšnjih let. Ves čas delovanja knjižnice je namreč znano (izraziteje 

pa se je to videlo v zadnjih desetih letih), da sredstva, ki jih knjižnica dobi za svoje 

delo, niti približno ne zadoščajo za plačevanje tekočih računov za znanstveno in 

strokovno periodiko, kaj šele za resno nabavljanje svežega relevantnega knjižnega 

gradiva. Knjižnica in njena informacijsko dokumentalistična dejavnost s svojo zbirko 

znanstvenih revij in ostalimi knjižnimi enotami s področja je matična enota širšega 

nacionalnega pomena, saj jo obiskuje poleg rednih in izrednih dodiplomskih in 

podiplomskih študentov psihologije tudi veliko število študentov in strokovnjakov 

drugih strok. Na ta način bi morali knjižnico tudi obravnavati pri premagovanju 

finančnih zagat. Zgolj naročnina na znanstvene revije, na katere je oddelek naročen 

in so na voljo v knjižnici že desetletja, trikratno presega celotna letno odobrena 

sredstva s strani države za namene delovanja knjižnice ter informacijsko 

dokumentalistične službe. Na to vodstvo Oddelka za psihologijo opozarja že dolgo 

časa, vendar opozorila vedno znova naletijo na gluha ušesa. Oddelek po najboljših 

močeh skuša skrbeti za reprezentančnost matične knjižnice tako, da sredstva iz 

drugih postavk preliva v nakup znanstvene in strokovne periodike, kar gotovo ni 

pravilna sistemska rešitev. V zadnjem času smo finančno stanje delno sanirali z 

odpovedjo določenega deleža fonda naročenih revij, kar je velika škoda, vendar se 

pri tem držimo načela, da je odpovedana revija dostopna na tak ali drugačen način v 

elektronski obliki. Sam prostor knjižnice je mnogo premajhen za velik fond (sicer 

starega) knjižnega gradiva. Rešitev vidimo v centralizaciji knjižnic na fakulteti, ki bi 

prostorsko omogočila aktiven in neposreden dostop iskalcev do knjig in revij, ter 

čitalniški dostop in študij tistega gradiva, ki si ga iskalci ne morejo izposoditi na dom. 

Sicer je vedno več starejšega gradiva razvrščenega v elektronsko bazo COBIB, novo 

gradivo pa je vnašano sproti. Za vse to gradivo poteka izposoja elektronsko oziroma 

računalniško, kar je glede na prejšnja leta velika pridobitev. Zasluga za to gre naši 

knjižnični in dokumentalistični službi. 

Opremljenost oddelka z računalniki in drugo elektronsko opremo je povečini slaba in 

zastarela. Učitelji in asistenti raziskovalci si iz materialnih sredstev v svojih 

raziskovalnih projektih kupujejo računalniško opremo in študijsko literaturo, ki jo tudi 

uporabljajo v pedagoškem procesu. Ker gre za pomanjkanje predavalnic, ki bi bile 

sodobno opremljene (videokamere, elektronski projektorji, računalniki, multimedijska 

oprema) in v katerih bi študijsko in raziskovalno delo lahko potekalo vzporedno v 

manjših skupinah, in ker nimamo psihološkega laboratorija s sodobno 

eksperimentalno opremo, so nekateri deli pedagoškega procesa ovirani. Prostorska 

stiska na Filozofski fakulteti, tako v kabinetih kakor tudi v predavalnicah, delo v 

9

študijskem procesu Oddelka za psihologijo močno ovira. Temu se po novem 

pridružujejo naraščajoče finančne zagate financiranja pedagoškega dela s študenti v 

manjših skupinah na laboratorijskih in terenskih vajah. 

9. Glavna problematika oddelka ter predlogi za izboljšanje dela 

Eden večjih problemov pri opravljanju pedagoškega in raziskovalnega dela še vedno 

predstavlja pomanjkanje ustrezne programske opreme za pripravo in izvedbo 

računalniško vodenih preizkušenj ter ustreznih laboratorijskih instrumentov. Kot 

enega izmed bolj perečih strokovnih problemov je mogoče poudariti preslabo 

povezovanje predmetnih področij v pedagoškem procesu, kar bi bilo mogoče (in bo 

treba) preseči tako z nekaterimi spremembami (posodobitvami) v študijskem 

programu kakor tudi pri njegovi izvedbi. Dejavnosti v zvezi s spremembo oz. 

posodobitvijo programa študija psihologije v okvirih Bolonjskega prenovitvenega 

procesa so že stekle. 

Za kolikor toliko uspešno in profesionalno izobraževalno in raziskovalno delo bi 

potrebovali naslednje: (i) več ustrezno opremljenih predavalnic in laboratorijev na 

fakulteti, (ii) več sredstev za materialno opremljanje (za računalniško podporo 

pedagoškemu procesu, programsko opremo, knjižno gradivo in periodiko) in (iii) 

hkrati s strani financerja nacionalnega progama študija (MŠZŠ oz. po novem 

neposredno matične institucije – Univerze v Ljubljani) priznavanje realnih (nižjih) 

normativov pri posameznih predmetih za število študentov za delo v manjših 

skupinah, zlasti to velja za praktočno delo pri vajah ter za seminarske oblike dela, 

kjer študijskega procesa ni mogoče kvalitetno opraviti s (pre)velikimi skupinami 

študentov. Ta problem je vsako leto bolj pereč. Že zdaj se nam dogaja, da moramo 

nekatere sodelavce – ki sodelujejo pri izvedbi nacionalnega, s strani odgovornih 

državnih institucij verificiranega in priznanega študijskega programa, za katerega 

izvedbo bi morali v celoti dobiti sredstva s strani države preko univerze – financirati 

deloma iz sredstev, ki jih pridobimo z drugim delom (npr. z izrednim študijem ali s 

podiplomskim študijem), kar je še bolj nesprejemljivo kot v primeru tovrstnega 

dofinanciranja dejavnosti oddelčne knjižnice. V tem okviru vidimo, ob 

nezainteresiranosti odgovornih (države in univerze) za tovrstne težave, eno od 

rešitev v delni uvedbi šolnin za redni študij psihologije na Univerzi v Ljubljani (seveda 

velja podobno za vse druge študijske programe, ki so se znašli v podobnih težavah). 

Individualna letna poročila o delu: 

Dr.Ludvik Horvat, redni profesor 


a) – opravljene pedagoške obveznosti: 

– Razvojna psihologija I – predavanja za 1.letnik : 2+2 

– Razvojna psihologija II - seminar za 3. letnik: 2+1 / dve skupini/ 

10

– Psihologija družine – predavanja za 4.letnik 0+2 / izbirni predmet skupaj z doc.dr. 

Vislavo Velikonja - Grobelniki/ 

– Izbrana poglavja iz razvojne psihologije – podiplomski seminar za študente III. 

Stopnje / skupaj z L. Marjanovič – Umek in M. Zupančič/ 

b) – magisteriji in doktorati: 

Bil mentor štirim uspešno zaključenim magisterijem ( Cerar, Vičič, Kajtna in Hleb) ter 

mentor osmim kandidatom na doktorskem študiju, ki so v različnih fazah dela 

oziroma pisanja doktorskih del). 

2. Znanstveno raziskovalno delo: 

a) bibliografija: 

- Uporaba skale BFQ za selekcijo oseb za javno nastopanje. Ljubljana. 

(2004): Elaborat za POP TV / 36 str./ 

- Memory in the First Six Months of Life.2004. Psichologia evolutiva,7, 

(str. 37- 52) 

b) referati na kongresih in zborovanjih: 

- Razvoj in perspektive osnovnošolskega izobraževanja, referat na 

posvetovanju rasvnateljev osnovnih šol, Bled 2004 

c) raziskovalno delo: 

- Mikro-genetska eksperimentalna analiza razvoja mišljenja pri otrocih; 

sodelavec na projektu. Nosilec doc.dr. Matija Svetina. 

3. Družbena in strokovna dejavnost: 

a) član komisije za predšolsko vzgojo pri Strokovnem svetu za splošno 

izobraževanje R Slovenije 

b) član komisije za učbenike pri Strokovnem svetu za splošno izopbraževanje R 

Slovenije 

c) član uredniškega odbora revije Educa 

d) član UO Filozofske fakultete in član Akademskega zbora FF. 

Dr. Edvard Konrad, redni profesor 


Opravljene pedagoške obveznosti: 

- Psihologija dela II. za IV. letnik redni: 

Zimski semester: 

30 ur predavanj; 60 ur seminarja in 60 ur vaj. 

Letni semester: 

30 ur predavanj; 60 ur seminarja in 30 ur vaj. 

3 ekskurzije v delovne organizacije 

65 delnih izpitov 

5 kolokvijev 

11

10 diplomskih izpitov 

2 magisterija 

- Podiplomski študij: 

70 ur konzultacij 

- Doktorati: 

1 somentor 

1 član komisije in konzultant 

Uvajanje sodobnih metod dela: 

- skupinsko delo, študij primerov in igranje vlog pri seminarju, uporaba videa 

- seminarsko delo z internetom 

Svet IV. letnika je uspešno deloval pri reševanju študijske problematike 


a. Bibliografija objavljenih del: 

– Exploration of the safety climate. 7th World Conference on Injury Prevention 

and Safety Promotion. Vienna, June 6-9, 2004. 

– Cultural determinants of Human development index. V: 16. Psychological 

meeting: XV.Dani Ramira Bujasa. Abstracts. Zagreb: Department of 

Psychology, Faculty of Philosophy: Croatian Psychological Association, 2003, 

str. 31. 

– Vodenje kariere: sam svoj manager. Izziv, 1,1,43-51. 

– Societal cultures and HR practices related to organizational learning. 

International conference on Human resource management in a knowledgebased 

economy, 2-4 June 2004, Ljubljana (Konrad, Edvard & Papalexandris), 

b. Referati na kongresih in posvetovanjih: 

– Exploration of the safety climate. 7 th World Conference on Injury Prevention 

and Safety Promotion. Vienna, June 6-9, 2004. 

– Cultural determinants of Human development index. V: 16. Psychological 

meeting: XV.Dani Ramira Bujasa. Abstracts. Zagreb: Department of 

Psychology, Faculty of Philosophy: Croatian Psychological Association, 2003, 

str. 31.Societal cultures and HR practices related to organizational learning. 

International conference on Human resource management in a knowledgebased 

economy, 2-4 June 2004, Ljubljana (Konrad, Edvard & Papalexandris) 

c. Delo na znanstveno raziskovalnih projektih: 

– Sodelovanje v personalnem jedu raziskovalne skupine za psihologijo. 

– Evropski projekt za raziskavo organizacijske kulture in klime FOCUS 93 

(Sedež pri Univerzi v Lewenu, Belgija) 

– Mednarodni projekt Global Leadership and Organizational Effectiveness 

Project - GLOBE (Center pri Wharton School, University of Pennsylvania) 

– Evropski projekt UPTUN: Cost-effective, Sustainable and Innovative 

Upgrading Methods for Fire Safety in Existing Tunnels. 

3. Družbena in strokovna dejavnost 

– Predsednik sveta IV. letnika. 

12

– Član Coordination committee of Europen Network of Organizational Psychology, 

MSH, Pariz. 

– Praktična strokovna dejavnost: konsultacije v delovnih organizacijah in občasna 

predavanja nepsihologom. 

4. Obiski na domačih in tujih univerzah 

– Obisk Univerze na Dunaju – junija 2004 

Dr. Ljubica Marjanovič Umek, redna profesorica 

I. Pedagoška dejavnost 

1. Dodiplomski študij 

– Razvojna psihologija II, vaje, Z semester (30 ur), 2. Letnik - študijski program 

psihologija (skupaj z asist. Urško Fekonja). 

– Razvojna psihologija II, predavnja, Z semester (45 ur), 2. Letnik - študijski 

program psihologija. 

– Razvojna psihologija, predavanja, Z in P semester (90 ur), 1. Letnik - študijski 

program pedagogika. 

– Razvojna psihologija II, predavanja in seminar, Z in P semester (90 ur), 4. Letnik - 

študijski program pedagogika. 

– Izbrana poglavja iz razvojne psihologije II, seminar, P semester (45 ur), 2. Letnik - 

študijski program psihologija (skupaj z red. prof. Majo Zupančič) 

2. Podiplomski študij 

– Poglavja iz razvojne psihologije, predavanja in seminar (60 oz. 120 ur), 1. in 2. 

2etnik magistrskega študija psihologije (skupaj z red. prof. dr. Majo Zupančič). 

– Razvojna psihologija, predavanja in seminar (60 ur), magistrski študij pedagogike 

in slovenistike na Folozofski fakulteti in na Akademiji za likovno umetnost. 

II. Znanstveno raziskovalno delo 

1. Bibliografija objavljenih del v študijskem letu 2003/2004 

– Marjanovič Umek, L., Zupančič, M., Fekonja, U. in Kavčič, T. (2003). Kurikulum za 

vrtce: učinki na področju komunikacije in socialnoemocionalnega razvoja otrok. 

Sodobna pedagogika, 5, 48 - 73. 

– Marjanovič Umek, L., Fekonja, U. in Kranjc, S. (2003). Pripovedovanje zgodbe kot 

pristop za ugotavljanje otrokovega govornega razvoja. Psihološka obzorja, 1, 43 - 

64. 

– Marjanovič Umek, L., Zupančič, M., Fekonja, U., Kavčič, T. in Podlesek, A. 

(2004). Dejavnosti v vrtcu: kako jih ocenjujejo starši? Sodobna pedagogika, 3, 74 

- 95. 

– Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2004). Teorije psihičnega razvoja. V: L. 

Marjanovič Umek in M. Zupančič, Razvojna psihologija (str. 28 - 63). Ljubljana: 

Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 

13

– Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2004). Pristopi, metode in tehnike za 

preučevanje psihičnega razvoja. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič, Razvojna 

psihologija (str.64 - 88). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 

– Marjanovič Umek, L., Zupančič, M., Kavčič, T. in Fekonja, U. (2004). Gibalni 

razvoj po rojstvu. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič, Razvojna psihologija 

(str. 170 - 185). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 

– Marjanovič Umek, L. in Fekonja, U. (2004). Govorni razvoj dojenčka in malčka. V: 

L. Marjanovič Umek in M. Zupančič, Razvojna psihologija (str. 215 - 231). 

Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 

– Marjanovič Umek, L. (2004). Spoznavni razvoj v zgodnjem otroštvu. V: L. 

Marjanovič Umek in M. Zupančič, Razvojna psihologija (str.291 - 314). Ljubljana: 


– Marjanovič Umek, L. in Fekonja, U. (2004). Razvoj govora v zgodnjem otroštvu. 

V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič, Razvojna psihologija (str. 315 - 333). 

Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 

– Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2004). Socialni in moralni razvoj v 

zgodnjem otroštvu. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič, Razvojna psihologija 


– Marjanovič Umek, L. (2004). Razvoj otroške risbe. V: L. Marjanovič Umek in M. 

Zupančič, Razvojna psihologija (str. 394 - 408). Ljubljana: Znanstveni inštitut 

Filozofske fakultete. 

– Marjanovič Umek, L. in Svetina, M. (2004). Spoznavni in govorni razvoj v 

srednjem in poznem otroštvu. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič, Razvojna 

psihologija (str. 408 - 427). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 

– Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2004). Socialni in moralni razvoj v srednjem 

in poznem otroštvu. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič, Razvojna psihologija 


– Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2004). Otroci v vrtcu in šoli. V: L. 

Marjanovič Umek in M. Zupančič, Razvojna psihologija (str. 468 - 494). Ljubljana: 


– Marjanovič Umek, L. (2004). Razvoj razlik med spoloma. V: L. Marjanovič Umek 

in M. Zupančič, Razvojna psihologija (str. 495 - 509). Ljubljana: Znanstveni inštitut 


– Marjanovič Umek, L. (2004). Možnosti izbire in drugačnosti. Ciciban za starše, 

februar, 20 - 21, marec 12- 13. 

– Marjanovič Umek, L. (2004). Otroci v vrtcu: možnosti in ovire za otrokov razvoj. 

Panika, 1, 66 - 69. 

– Zgaga, P., Pluško, L., Krek, J., Kovač Šebart, M., Marjanovič Umek, L. in Medveš, 

Z. (2004). Izobraževanje in izobraževalni sistem: gradiva za pripravo Strategije 

razvoja Slovenije (elaborat). Ljubljana: urad za makroekonomske analize in 

razvoj, 29 str. 

2. Referati na kongresih oz. strokovnih zborovanjih doma in v tujini 

– 14'th Annual Conference of Quality in Early Childhood Education "Quality 

cirricula: the influence of research, police and praxis", Malta, avgust 2004. 

(Referat: Early versus late entry to preschool: the effect on child's language 

development. Skupaj s S. Kranjc in U. Fekonja). 

– 23'rd ICCP World Play Conference "Play and education", Krakow, september, 

2004. (Referat: Free play as a context for child's language development. Skupaj z 

U. Fekonja in S. Kranjc). 

14

3. Vodenje oz. sodelovanje pri znanstveno raziskovalnih projektih 

– Programska skupina Aplikativna razvojna psihologija (sodelavka, MŠZŠ). 

– Samoevalvacija predšolske vzgoje v vrtcu: zagotavljanje kakovosti (odgovorna 

nosilka, CRP, financerja MŠZŠ in Urad za šolstvo). 

– Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vzgoji in izobraževanja (sodelavka, CRP, 

financerja MŠZŠ in Urad za šolstvo). 

– Vpliv vrtca na otrokov razvoj in njegovo uspešnost v šoli (sodelavka, CRP, 


– Govorni razvoj in razvoj bralne pismenosti v vrtcu in šoli (odgovorna nosilka, CRP, 


– Vloga psiholoških in družinskih dejavnikov v učni uspešnosti osnovnošolcev 

(odgovorna nosilka, CRP, financerja MŠZŠ in Urad za šolstvo). 

III. Družbena in strokovna dejavnost 

– Članica Senata FF. 

– Članica Podiplomske komisije na FF. 

– Namestnica predsednika in članica Strokovnega sveta RS za splošno 

izobraževanje. 

– Članica Komisije za osnovno šolo pri Strokovnem svetu RS za splošno 

izobraževanje. 

– Članica Strokovno posvetovalne skupine za šolanje otrok s posebnimi potrebami 

pri MŠZŠ. 

– Namestnica predsednika in članica Nacionalne komisije za prenovo vzgoje in 

izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. 

– Vodja Usklajevalne skupine za uvajanje Kurikula za vrtce. 

– Predsednica Komisije za oceno igrač pri MŠZŠ. 

– Članica Strateškega sveta za oblikovanje politik na področju dejavnosti 

predšolske vzgoje v lokalnih skupnostih. 

– Članica Strokovnega sveta za usmerjanje in vodenje mednarodno primerjalnih 

raziskav (PISA, TIMSS). 

– Članica Društva psihologov Slovenije. 

– Recenzentka pri reviji Psihološka obzorja. 

– Članica uredniškega odbora revije Šolsko polje. 

– Članica The European Early Childhood Education Research Association. 

– Predsednica uredniškega sveta Cicibana in Cicidoja. 

Dr. Janek Musek, redni profesor 

1. Opravljene pedagoške obveznosti: 

Predavanja iz predmetov: 

Dodiplomski študij: 

– Predmet in metode psihologije (I. letnik psihologije, 1,5 ure tedensko, zimski 

semester) 

– Psihologija osebnosti (II. letnik psihologije, 3 ure tedensko, zimski in letni 

semester) 

15

– Zgodovina psihologije (II. letnik psihologije, 2 uri tedensko, zimski semester) 

– Psihologija osebnosti (I. letnik pedagogike – enopredmetna, 3 ure tedensko, 

zimski in letni semester) 

– Psihologija osebnosti (I. letnik pedagogike – dvopredmetni, 1,5 ure tedensko, 

zimski semester) 

Podiplomski študij: 

– Poglavja iz kognitivne psihologije in psihologije osebnosti, modul A (I. letnik 

podiplomskega študija psihologije, 1 ura tedensko, zimski in letni semester) 

– Poglavja iz kognitivne psihologije in psihologije osebnosti, modul B (I. in II. letnik 

podiplomskega študija psihologije, 1 ura tedensko, zimski in letni semester) 

– Trendi in perspektive sodobne psihologije (I. in II. letnik podiplomskega študija 

psihologije, 1 ura tedensko, zimski in letni semester) 

– Sistematika psihologije za nepsihologe (seminar za študente podiplomskega 

študija, ki nimajo diplome iz psihologije; junij) 

Zaključeno mentorstvo v okviru podiplomskega študija: 

Doktorske disertacije 

– SLIVAR, Branko. Dejavniki, strategija in učinki spoprijemanja učiteljev s stresom : 

doktorsko delo. Ljubljana: [B. Slivar], 2004. 222 f., ilustr., tabele. 

Magistrska dela 

– CERAR, Nika. Identitetni status in samopodoba v odnosu do osebnostnih 

lastnosti : magistrsko delo. Ljubljana: [N. Cerar], 2003. 116 f., [10] f. pril., graf. 

prikazi. 

Diplomska dela 

– MARAVIČ, Ksenija. Duhovna inteligentnost v povezavi z vrednotami in 

zadovoljstvom z življenjem : diplomsko delo. Ljubljana: [K. Maravič], 2004. 123 f., 

ilustr. 

– KRANJC, Janja. Mladinske glasbene subkulture v Posavju : diplomsko delo. 

Ljubljana: [J. Kranjc], 2004. 141 f., [18] str. pril. + CD-ROM, ilustr. 

2. Študij ob delu 

– Psihologija osebnosti (izredni študij pedagogike, po programu). 

– Nova, mejna in posebna področja psihologije (IV. letnik, izredni študij psihologije, 

izbirni predmet, 30 ur). 


Bibliografija objavljenih del: 

Znanstvena monografija 

– Zgodovina psihologije. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo, 

2003. XV, 297 str. 

Znanstveni članek 

– Slovenija v vrednotnem zrcalu. Anthropos (Ljublj.), 2003, letn. 35, št. 1/4, str. 79- 

96, ilustr. 

16

– Ekspertni pogled na vlogo vrednot v vzgojno izobraževalnem sistemu. Anthropos 

(Ljublj.), 2003, letn. 35, št. 1/4, str. 97-142, ilustr. (skupaj z Musek Lešnik, K.) 

– Spol, stališča do partnerstva, kakovost partnerstva in ljubezenski slog v odnosu 

do partnerske nezvestobe. Anthropos (Ljublj.), 2003, letn. 35, št. 1/4, str. 227-240, 

ilustr. (skupaj z Jug, M.) 

– Slovenia under a psychomicroscope : recent research on personality and value 

dimensions. Psychol. Beitr. (Lengerich), 2004, vol. 46, suppl. 1, str. 89-102, ilustr. 

Pregledni znanstveni članek 

– Identiteta psihologije, psihološke paradigme in konstruktivizem : perspektiva 

socialne paradigme v psihologiji. Psihol. obz. (Ljubl.), 2003, letn. 12, št. 3, str. 79- 

92. 

Strokovni članek 

– Užitek, sreča in smisel : branje. Emzin (Ljubl.), jul. 2003, letn. 13, št. 1/2, str. 75- 

80. 

Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 

– Psychological theories of NDE. V: KONONENKO, Igor (ur.), JERMAN, Igor (ur.). 

Mind-body studies : proceedings of 6th International Conference on Cognitive 

Science, Ljubljana, 13-17th October 2003. Ljubljana: Institut "Jožef Stefan", 2003, 

str. 124-127. 

– The examples from NDE research in Slovenia. V: KONONENKO, Igor (ur.), 

JERMAN, Igor (ur.). Mind-body studies : proceedings of 6th International 

Conference on Cognitive Science, Ljubljana, 13-17th October 2003. Ljubljana: 

Institut "Jožef Stefan", 2003, str. 136-139, ilustr. 

Avtor dodatnega besedila 

– TUŠAK, Maks, TUŠAK, Matej. Psihologija športa, (Razprave Filozofske fakultete). 

3. dopolnjena izd. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2003. 456 

str., ilustr. 

Pisec recenzij 

– KOBAL GRUM, Darja, UCMAN, Saša, LESKOVŠEK, Nuša. Bivanja samopodobe. 

Ljubljana: i2, 2003. 207 str., ilustr. 

5. Obiski na domačih in tujih univerzah, udeležba na kongresih (referati, 

predavanja). 

– Psychological theories of NDE. 6th International Conference on Cognitive 

Science, Ljubljana, 13-17th October 2003. 

– The examples from NDE research in Slovenia. 6th International Conference on 

Cognitive Science, Ljubljana, 13-17th October 2003. 

– Sodelovanje na več manjših konferencah in strokovnih ter znanstvenih srečanjih. 

6. Sodelovanje v raziskovalnih projektih 

– Raziskovalno delo programske skupine »Psihološke raziskave – Osebnost in 

kognicija kot dejavnika odločanja« (vodja skupine). 

17

– Vodja raziskovalnega projekta „Vloga osebnosti in samopodobe v pozitivni 

psihologiji“. 

– Vpliv ekstremnih naporov in poškodb na imunsko stanje in obolevnost za okužbami 

(sodelavec). 

7. Uredniško delo 

Glavni urednik revije Antropos. Član uredništva Revije 2000. 

Dr. Marko Polič, redni profesor 

1. Pedagoška dejavnost: 

Opravil sem vse s programom določene obveznosti in sicer naslednja predavanja in 

seminarje: 

Filozofska fakulteta: 

– Zaznavni procesi: 45 ur 

– Višji spoznavni procesi: 60 ur 

– Predmet in metode psihologije: 15 ur 

– Izbrana poglavja iz obče psihologije I.: 45 ur 

– Izbrana poglavja iz obče psihologije II.: 45 ur 

– Politična psihologija: 30 ur, izbirni predmet 

– Mentorstvo in somentorstvo pri diplomskih in magistrskih nalogah 

Biotehnična fakulteta – Oddelek za urejanje krajine: 

– Ekološka psihologija: 45 ur 

Politehnika, Nova Gorica 

– Okoljska psihologija: 22 ur 

2. Študij ob delu: 

Opravil sem vse s programom določene obveznosti in sicer naslednja predavanja: 

– Izbrana poglavja iz obče psihologije I. 

a) Znanstveno-raziskovalno delo: 

Bibliografija objavljenih del v letu 2003/2004 

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI 

1.02 Pregledni znanstveni članek 

1. ŽLENDER, Bojan, POLIČ, Marko. Varnost osebnih avtomobilov in interakcije med 

voznikom in vozilom = Safety of the cars and interactions between the driver and the 

car. Zdrav. vars., 2004, letn. 43, št. 1, str. 47-82. [COBISS.SI-ID 25044834] 

18

2. POLIČ, Marko. Landscape elements in the mental map of Slovenia. Landscape 21 

(Ljubl.), 2004, vol. 1, nr. 1, str. 19-28, ilustr. [COBISS.SI-ID 24215394] 

3. Polič M., Repovš G. (2004). Cognitive map of Slovenia : spatialrepresentations 

and identity, Psychology science. Vol. 46, suppl. 1 (2004), str. 65-88 

1.04 Strokovni članek 

3. POLIČ, Marko. Resnica kot prva žrtev : kaj je to psihološka vojna. Rev. obram., 

nov. 2003, letn. 35, št. 11, str. 18-19. [COBISS.SI-ID 503246] 

4. POLIČ, Marko. Vandalizam. Kriminalističke teme, 2004, god. 3, br. 1/2, str. 305- 

323. [COBISS.SI-ID 25543522] 

1.16 Samostojni znanstveni sestavek v monografiji 

5. KRANJČEC, Renata, POLIČ, Marko, REPOVŠ, Grega. Chapter 2. The crisis that 

was not a crisis: managing the Y2K problem in Slovenia. V: BRÄNDSTRÖM, Annika 

(ur.), MALEŠIČ, Marjan (ur.). Crisis management in Slovenia : comparative 

perspectives, (A publication of the Crisis Management Europe Research Program, 

26). Stockholm: Swedish National Defence College, 2004, str. 133-154, ilustr. 

[COBISS.SI-ID 24519778] 

6. REPOVŠ, Grega, POLIČ, Marko, KRANJČEC, Renata. Fire at the Gorenje Factory 

on September 3, 2000. V: BRÄNDSTRÖM, Annika (ur.), MALEŠIČ, Marjan (ur.). 

Crisis management in Slovenia : comparative perspectives, (A publication of the 

Crisis Management Europe Research Program, 26). Stockholm: Swedish National 

Defence College, 2004, str. 177-200. [COBISS.SI-ID 24520034] 

7. KRANJČEC, Renata, POLIČ, Marko, REPOVŠ, Grega. Kriza, ki ni bila kriza : 

reševanje problema računalniškega prehoda v leto 2000. V: MALEŠIČ, Marjan. 

Krizno upravljanje in vodenje v Sloveniji : izzivi in priložnosti, (Knjižna zbirka 

Varnostne študije). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2004, str. 141-163, ilustr. 


8. REPOVŠ, Grega, POLIČ, Marko, KRANJČEC, Renata. Požar v Gorenju v Velenju 

septembra 2000. V: MALEŠIČ, Marjan. Krizno upravljanje in vodenje v Sloveniji : 

izzivi in priložnosti, (Knjižna zbirka Varnostne študije). Ljubljana: Fakulteta za 

družbene vede, 2004, str. 259-281. [COBISS.SI-ID 24504674] 

1.17 Samostojni strokovni sestavek v monografiji 

9. ŽELEZNIK, Nadja, KOS, Drago, POLIČ, Marko. Mnenje lokalnih skupnosti ali kako 

voditi postopek izbora lokacije za odlagališče radioaktivnih odpadkov. V: PEK 

DRAPAL, Darinka, DREVENŠEK, Mojca, DRAPAL, Andrej. Odnosi z lokalnimi 

skupnostmi, (Zbirka PR). 1. natis. Ljubljana: GV založba, 2004, str. 89-97. 


1.22 Intervju 

10. POLIČ, Marko. Psihologija je v razvoju in ne v krizi : intervju s prof. Markom 

Poličem. Panika (Ljubljana), [2004], letn. 9, št. 1, str. 17-19, ilustr. [COBISS.SI-ID 

24535138] 

2.13 Elaborat, predštudija, študija 

11. LAP, Helena, ŠIRCA, Andrej, POLIČ, Marko, KRANJČEC, Renata. DV 2x110 kV 

Toplarna - Polje - Beričevo : poročilo o vplivih na okolje. Ljubljana: IBE, 2003. 1 

mapa, loč. pag., ilustr. [COBISS.SI-ID 23710050] 

19

12. ŠUBIC KOVAČ, Maruška, RAKAR, Albin, POLIČ, Marko, PEGAN ŽVOKELJ, 

Borut. Analiza trga stavbnih zemljišč in razpoložljivih zalog stavbnih zemljišč. 2. faza, 

Nekatere značilnosti trga stavbnih zemljišč v Republiki Sloveniji, pomembne za 

analizo zalog, Možnost pridobivanja podatkov za izvedbo analize zalog stavbnih 

zemljišč, Izbor reprezentativnega vzorca na ravni Republike Slovenije. Ljubljana: 

Institut za komunalno gospodarstvo, 2003. 58 f. [COBISS.SI-ID 2042977] 

13. ŠUBIC KOVAČ, Maruška, RAKAR, Albin, POLIČ, Marko, PEGAN ŽVOKELJ, 

Borut. Mednarodna primerjalna analiza cen stavbnih zemljišč. 2. faza, Opredelitev 

razvojno konkurenčnih držav oziroma regij v EU in v Sloveniji, Nekatere specifičnosti 

delovanja trga stavbnih zemljišč na teh območjih. Ljubljana: Institut za komunalno 

gospodarstvo, 2003. 62 f. [COBISS.SI-ID 2042465] 

Pisec recenzij 

14. HASKOVIĆ, Mujo O.. Izbjeglištvo i devijantno ponašanje, (Edicija Gnosis). Tuzla: 

Bosnia Ars, 2003. 253 str., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 833002] 

15. TUŠAK, Matej. Strategije motiviranja v športu. Ljubljana: Fakulteta za šport, 

Inštitut za šport, 2003. 277 str., ilustr., tabele, graf. prikazi. ISBN 961-6405-50-0. 


NERAZPOREJENO 

16. GRLICAREV, I..., POLIČ, Marko. Method for developing arrangements for 

response to a nuclear or radiological emergency : updating IAEA-TECDOC-953, 

(Emergency preparedness and response, EPR-METHOD(2003)). Vienna: 

International Atomic Energy Agency, 2003. 269 str., graf. prikazi, tabele. ISBN 92-0- 

111503-2. [COBISS.SI-ID 123376] 

Poročila o raziskavah 

– Zlender B., Arnerič N., Ferligoj N., Markl M., Polič M., Repovš G., Zabukovec V. 

(2004) Legislation and traffic safety, Working paper 4.6. , SARTRE 3. 

Referati na kongresih oziroma strokovnih posvetovanjih: 

– Zaznavanje tveganja v javnosti zaradi EMS, Strokovni posvet: Elektromagnetna 

sevanja, okolje in zdravje, Ljubljana: 12. februar 2004-08-03 

– Psychological dimensions of crisis: theoretical models vs. empirical data, 

International Conference »Crisis management in Europe – Problems and 

Perspectives«, Poljče, March 11 – 14, 2004-08-03 

– Odnos voznik – vozilo in varnost prometa, trokovno srečanje ob svetovnem 

dnevu zdravja, jubljana, 7. april 2004 z B. Žlendrom 

– Vedenje ljudi ob požaru, Seminar »Požarna varnost v zabaviščnih objektih«, 

Ljubljana, 16. junij 2004 

– Workshop: Capacity building seminar under SEC Belt project, Brno: 27. – 28. 

May, 2004 

– People-Environment studies in Slovenia, 18 th IAPS Conference, Dunaj: 7. – 10. 

julij 2004 (z D. Kos, I. Marušič in K. Natek) (soorganizator simpozija) 

– Time Frame, Value Orientation, Study Orientation and Attitudes Toward Different 

Aspects of Joining to European Union, Cross Fertilization Between Economics 

and Psychology, SABE/IAREP 2004 Conference, Philadelphia: July 14. – 18. 

2004, (z R. Kranjčec) 

20

Sodelovanje pri znanstveno-raziskovalnih nalogah: 

1. Programska skupina Psihologija 

2. Sodelovanje v evropskih projektih: UPTUN, PREVENT, COWAM in CARL. 

3. CRP Mir 

Družbena in strokovna dejavnost: 

– predsednik strokovnega sveta DPS 

– nacionalni koordinator za področje psihologije 

– član predsedstva SPV RS (sodelovanje v dejavnostih Sveta za vzgojo in 

preventivo v prometu) 

– član sveta revije »UJMA« 

– član sveta revije »Anthropos« 

– član sveta revije »Psihološka obzorja« 

– predavanja iz področja psiholoških vidikov nesreč za člane štabov in enot CZ in 

drugo sodelovanje z Upravo RS za zaščito in reševanje 

– Sodelovanje z Agencijo za radioaktivne odpadke 

– sodelovanje z Zvezo tabornikov Slovenije 

Dr. Maks Tušak, redni profesor 


Filozofska fakulteta: 

– predavanja - klinična psihologija I (60 ur) 

– predavanja - izbrani psihodiagnostični preizkusi (30 ur) 

– predavanja - komparativna psihologija (30 ur) 

– vaje iz klinične psihologije (30 ur) 

(vaje so v kliničnih ustanovah in potekajo individualno in je gornje 

število ur obveznost študenta) 

– seminar iz klinične psihologije (60 ur) 

III. stopnja - magisteriji 

2. Predavanja na III. stopnji ........................ 60 ur 

Novejši psihodiagnostični prostopi......... 30 ur 

Poglavja iz klinične psihologije ............. 30 ur 

3. Znanstveno - raziskovalno delo 

a.- bibliografija. 

– TUŠAK, M. (2003).Preprečimo odvisnosti. Ljubljana. Človek in 

živali. Društvo za zdravje srca in ožočja Slovenije. 

21

– TUŠAK, Maks, TUŠAK, Matej. Psihologija športa, (Razprave Filozofske 

fakultete). 3. dopolnjena izd. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 

2003. 456 str., ilustr. ISBN 86-7207-153-0. [COBISS.SI-ID 123992832] 

– TUŠAK, Matej, TUŠAK, Maksimiljana, TUŠAK, Maks. Vloga družine in staršev 

v športu. Zalog: Klub M. T., 2003. 167 str., ilustr. ISBN 961-238-170-4. 

[COBISS.SI-ID 

– Bil mentor pri eni doktorski disertaciji, dveh magistrskih nalogah in 18 

diplomskih nalogah ter somentor pri več nalogah. 

– Pisec recenzije pri: BERČIČ, Herman, TUŠAK, Matej, KARPLJUK, Damir, 

BERČIČ, Herman (ur.). Šport, droge in zdravje odvisnikov. Ljubljana: Fakulteta 

za šport, Inštitut za šport, 2003. 232 str., graf. prikazi. ISBN 961-6405-55-1. 


4.- Družbena in strokovna dejavnost 

a./Zunaj fakultete sem: 

– član Izvršnega komiteja International Color Association. 

b./Na fakulteti vodja Študentske posvetovalnice. 

Deluje dvakrat tedensko 

Dr. Maja Zupančič, redna profesorica 


– I. letnik dodiplomskega študija psihologije: 30 ur vaj iz predmeta Razvojna 

psihologija I 

– II letnik dodiplomskega študija psihologije: 30 ur vaj in 45 ur predavanj iz 

predmeta Razvojna psihologija III 

– II letnik dodiplomskega študija psihologije: 45 ur seminarja iz Razvojne psihologije 

I 

– Magistrski študij psihologije: Poglavja iz razvojne psihologije Modul A in B v 

obsegu 30 ur 

– I. letnik dodiplomskega študija andragogike: 90 ur predavanj iz predmeta 

Razvojna psihologija 

– IV. letnik študija andragogike: 30 ur predavanj iz predmeta Psihologija odraslih 

– Mentorstvo in somentrostvo pri diplomskih nalogah ter članstvo v diplomskih 

komisijah na oddelku za psihologijo FF 

– Mentorstvo pri magistrskih in doktorskih nalogah na oddelku za psihologijo FF ter 

članstvo v komisijah za zagovore 

2. Študij ob delu 

– II. letnik dodiplomskega študija psihologije: nosilka 30 ur vaj iz predmeta 

Razvojna psihologija III; 45 ur predavanj iz predmeta Razvojna psihologija III 

– I. letnik dodiplomskega študija andragogike: 90 ur predavanj iz predmeta 

Razvojna psihologija 

22

3. Znanstveno-raziskovalno delo 

a) Bibliografija objavljenih del v študijskem letu 2003/2004 

1.01 Izvirni znanstveni članek 

– Zupančič, M. (2004). Parental free-descriptions of child personality: Applicability 

of the Five-Factor Model taxonomy from infancy through pre-school years. Studia 

Psychologica, 44 (1), 15-28. 

– Marjanovič Umek, L., Zupančič, M., Fekonja, U. in Kavčič, T. (2003). Kurikulum 

za vrtce: učinki na področju komunikacije in socioemocionalnega razvoja otrok. 

Sodobna pedagogika, 54 (5), 48-73. 

– Zupančič, M. in Kavčič, T. (2003). Štiri osebnostne dimenzije kot napovedniki 

socialnega vedenja predšolskih otrok. Anthropos, 35(1/4), 183-194. 

– Zupančič, M. in Kavčič, T. (2004). Personality structure in Slovenian three-yearolds: 

The Inventory of Child Individual Differences. Psihološka obzorja, 13 (1), 9- 

28. 

– Zupančič, M., Podlesek, A. in Kavčič, T. (2004). Parental child-care practices of 

Slovenian preschoolers' mothers and fathers: The Family Environment 

Questionnaire. Psihološka obzorja, 13 (3), 7-26. 

– Cecić Erpič, S., Wylleman, P. in Zupančič, M. (2004). The effect of athletic and 

non-athletic factors on the sports career termination process. Psychology of Sport 

and Excercise, 5(1), 45-59. 

– Marjanovič Umek, L., Zupančič, M., Fekonja, U., Kavčič, T. in Podlesek, A. 

(2004). Dejavnosti v vrtcu: kako jih ocenjujejo starši? Sodobna pedagogika, 55 

(3), 74-95. 

1.02. Pregledni znanstveni članek 

– Zupančič, M. (2003). Razvoj osebnostnih značilnosti predšolskih otrok. 

Anthropos, 35(1/4), 169-182. 

1.12. Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 

– Zupančič, M., Kavčič, T. in Fekonja, U. (2004). The toddler's age of entra into 

high quality pre-school, parental education and developmental outcomes in early 

childhood. V: Quality curricula: The influence of research, policy and praxis: 

abstracts. Malta: EECERA, str. 123-124. 

– Zupančič, M. in Kavčič, T. (2004). Temporal stability of personality measures in 

early childhood: Mid-level traits, dimensions, and personality types. V: Conference 

Abstracts. Groningen University, str. 293. 

– Zupančič, M. Kavčič, T. in Podlesek, A. (2004). Assessment of parental child-care 

practices of Slovenian parents: The Family Environment Questionnaire. V: 

Proceedings. Malaga: Faculdad de Psicologia, Univerzidad de Malaga, str. 221- 

222. 

– Zupančič, M. in Kavčič, T. (2004). Contemporaneous and longitudinal prediction 

of social behavior in preschool from early personality measures. V: Programme & 

Abstracts. Ghent University, str. 376. 

23

1. 16. Samostojni znanstveni sestavek v monografiji 


Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 28-63). 

Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. 

– Marjanovič Umek, L., Zupančič, M., Kavčič, T. in Fekonja, U. (2004). Gibalni 

razvoj po rojstvu. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna 

psihologija (str. 170-185). Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske 

fakultete. 




– Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2004). Socialni in moralni razvoj v 

zgodnjem otroštvu. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna 


fakultete. 

– Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2004). Socialni in moralni razvoj v srednjem 

in poznem otroštvu. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna 


fakultete. 

– Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2004). Otroci v vrtcu in šoli. V: L. 



– Zupančič, M. (2004). Predmet in zgodovina razvojne psihologije. V: L. Marjanovič 

Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 6-27). Ljubljana: 

Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. 

– Zupančič, M. (2004). Dednost in okolje. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič 

(ur.), Razvojna psihologija (str. 89-118). Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut 


– Zupančič, M. (2004). Zaznavni in spoznavni razvoj dojenčka in malčka. V: L. 



– Zupančič, M. (2004). Razvoj čustev, temperament ter osebnost v obdobjih 

dojenčka in malčka. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna 


fakultete. 

– Zupančič, M. (2004). Socialni razvoj dojenčka in malčka. V: L. Marjanovič Umek 

in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 255-277). Ljubljana: 


– Zupančič, M. (2004). Opredelitev razvojnega obdobja in razvojne naloge v 

mladostništvu. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija 

(str. 511-524). Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. 

– Zupančič, M. (2004). Čustveni in osebnostni razvoj v mladostništvu. V: L. 



– Zupančič, M. (2004). Razvoj identitete in poklicno odločanje v mladostništvu. V: L. 



– Zupančič, M. (2004). Socialna kognicija in moralni razvoj v mladostništvu. V: L. 



24

– Zupančič, M. (2004). Osebnostni razvoj v zgodnji odraslosti. V: L. Marjanovič 



– Zupančič, M. (2004). Spoznavni razvoj v zgodnji odraslosti. V: L. Marjanovič 



– Zupančič, M. (2004). Osebnostni in socialni razvoj v srednji odraslosti. V: L. 



– Zupančič, M. (2004). Spoznavni razvoj v srednji odraslosti. V: L. Marjanovič Umek 



– Zupančič, M. (2004). Poklicni razvoj v odraslosti. V: L. Marjanovič Umek in M. 

Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 745-756). Ljubljana: 


– Zupančič, M. (2004). Osebnostni razvoj v pozni odraslosti. V: L. Marjanovič Umek 



– Zupančič, M. (2004). Spoznavni razvoj in vsakdanja kompetentnost v pozni 

odraslosti. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 

774-791). Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. 

– Zupančič, M. (2004). Socialni razvoj v pozni odraslosti. V: L. Marjanovič Umek in 

M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 792-805). Ljubljana: 


– Zupančič, M. in Kavčič, T. (2004). Temperament in osebnost v zgodnjem 

otroštvu. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 

350-362). Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. 

– Zupančič, M. in Kavčič, T. (2004). Temperament in osebnost v srednjem in 

poznem otroštvu. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna 


fakultete. 

– Zupančič, M., Kavčič, T. in Fekonja, U. (2004). Razvojne naloge v odraslosti. V: L. 



– Zupančič, M. in Svetina, M. (2004). Spoznavni razvoj v mladostništvu. V: L. 



– Zupančič, M. in Svetina, M. (2004). Socialni razvoj v mladostništvu. V: L. 



– Zupančič, M. in Svetina, M. (2004). Socialni razvoj v zgodnji odraslosti. V: L. 



1.19. Recenzija, prikaz knjige, kritika 

– Zupančič, M. (2003). Predstavitev magistrske naloge »Etnoteorije staršev o vzgoji 

in malčkova igra« (mag. Petra Veber). Psihološka obzorja, 12(4), 178-182. 

25

– Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2004). Ocena knjige »Narisal sem sonce 

zate: izbrana poglavja o razvoju otrokove navezanosti in samozaznave«. 

Psihološka obzorja, 13(1), 175-177. 

– Zupančič, M. (2004). Predstavitev doktorske disertacije »Razvoj osebnosti 

predšolskih otrok: povezave z osebnostnimi značilnostmi staršev in sorojencev ter 

medosebnimi odnosi v družini« (dr. Tina Kavčič). Psihološka obzorja, 13(3), 145- 

152. 

2. 01. Znanstvena monografija 

– Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana: 


2. 04. Srednješolski, osnovnošolski ali drugi učbenik z recenzijo 

– Černič Istenič, M., Zupančič, M., Justin, J., Hribar, S., Štrajn, D. in Cerkovnik, B. 

(2004). Državljanska vzgoja in etika. Učbenik za 7. razred. Ljubljana: i2. 

– Justin, J., Potočnik, V., Šimenc, M., Štrajn, D., Zupančič, M in Žagar, I. Ž. (2004). 

Državljanska vzgoja in etika. Delovni zvezek za 8. razred. Ljubljana: i2. 

– Justin, J., Potočnik, V., Šimenc, M., Štrajn, D., Zupančič, M in Žagar, I. Ž. (2004). 

Etika in družba. Delovni zvezek za 8. razred. Ljubljana: i2. 

– Justin, J., Zupančič, M in Žagar, I. Ž. (2004). Državljanska vzgoja in etika. Delovni 

zvezek za 7. razred. Ljubljana: i2. 

b) referati na kongresih 

– Zupančič, M., Kavčič, T. in Fekonja, U. (2004). The toddler's age of entry into high 

quality pre-school, parental education and developmental outcomes in early 

childhood. Evropska konferenca ECERA, Malta. 

– Zupančič, M. in Kavčič, T. (2004). Temporal stability of personality measures in 

early childhood: Mid-level traits, dimensions, and personality types. Evropska 

konferenca o osebnosti, Groningen. 

– Zupančič, M. Kavčič, T. in Podlesek, A. (2004). Assessment of parental child-care 

practices of Slovenian parents: The Family Environment Questionnaire. Evropska 

konferenca o psihološkem ocenjevanju, Malaga. 

– Zupančič, M. in Kavčič, T. (2004). Contemporaneous and longitudinal prediction 

of social behavior in preschool from early personality measures. Srečanje 

mednarodnega društva za raziskovanje razvoja vedenja, Gent. 

c) sodelovanje v znanstveno-raziskovalnih nalogah 

– sodelovanje v raziskavi Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vrtcih, CRP 

(vodja L. Marjanovič Umek) 

– vodja raziskovalne skupine Uporabna razvojna psihologija 

– vodja CRP projekta Vpliv vrtca na otrokov razvoj in njegovo uspešnost v šoli 

– vodja temeljnega projekta Medkulturna primerjava temeljnih osebnostnih dimenzij 

v otroštvu: stabilnosti in spremembe 

– sodelovanje v mednarodnem projektu Inventory of child individual differences 

(University of Georgia, Athens, ZDA). 

26


– recenzentka pri znanstveni in strokovni reviji Psihološka obzorja 

– članica uredniškega odbora pri znanstveni in strokovni reviji Šolsko polje 

– sodelovanje z Biotehniško fakulteto – katedra za antropologijo in Inštitutom za 

varovanje zdravja v Ljubljani 

– sodelovanje s Centrom za psihodiagnostična sredstva v Ljubljani (standardizacija 

psihološkega inštrumenta in strokovno usposabljanje za uporabnike SV-O in 

BSID-II) 

– sodelovaje z Zavodom RS Slovenije za šolstvo in šport v okviru izvedbe stalnega 

strokovnega spopolnjevanja za vzgojiteljice – naročeni programi (4x dvodnevni 

moduli letno) 

– članica ekspertne skupine pri Uradu RS za mladino 

Dr. Drago Žagar, redni profesor 

1. Pedagoško delo 

a) Redni študij: 

– Pedagoška psihologija II - za študente 4. letnika psihologije: predavanja 60 ur 

(ZP), seminar 60 ur (ZP), vaje 60 ur (ZP). 

– Psihologija za učitelje - za študente 2. letnika jezikovnih smeri (pedagoška 

smer): predavanja 45 ur (ZP), seminar 30 ur (P) 

– Poglavja iz pedagoške psihologije - za študente magistrskega študija 

psihologije: seminar 20 ur (P). 


a) Bibliografija objavljenih del 

Članki: 

– Preverjanje in ocenjevanje pri nivojskem pouku. V: Diferenciacija in nivojski 

pouk v prenovljeni osnovni šoli. Založništvo Supra, Maribor, 2004. 

– Povezanost med manifestnim gibalnim prostorom in ustvarjalnostjo deklet, 

starih 10 in 14 let. V: Kovač, Marjeta (ur.), Bučar Pajek, Maja (ur.), Starc, 

Gregor (ur.). Analiza nekaterih povezav gibalnih sposobnosti in telesnih 

značilnosti z drugimi razsežnostmi psihosomatičnega statusa slovenskih otrok 

in mladine. Ljubljana: Inštitut za kineziologijo, Fakulteta za šport, 2004 (avtorji: 

Bučar Pajek, M., Strel, J., Tušak, M., Kovač, M., Žagar, D.). 

– Predstavitev doktorske disertacije "Različno didaktično gradivo in 

opismenjenost učencev v devetletni osnovni šoli" (dr. Marija Ropič). Psihološka 

obzorja, 13(3), 2004. 

– Predstavitev doktorske disertacije "Program usposabljanja učiteljev za timsko 

delo" (dr. Alenka Polak). Psihološka obzorja, 13(3), 2004. 

– Social acceptance and self-concept in students attending heterogeneous and 

ability-grouped classes. Review of Psychology, 2003, Vol. 10, No. 2, Zagreb: 

Naklada Slap (avtorji: Pečjak S., Puklek Levpušček M., Peklaj C., Žagar D.) 

27

Poročila: 

– Nacionalni preizkusi znanja. Letno poročilo o izvedbi v šolskem letu 2002/03 

(soavtorstvo). Državni izpitni center, december 2003. 

Recenzije: 

– Torranceovi testi ustvarjalnega mišljenja (TTCT): Besedna oblika A: Priročnik 

za izvedbo, vrednotenje in interpretacijo. Center za psihodiagnostična 

sredstva, Ljubljana, 2003. 

– Torranceovi testi ustvarjalnega mišljenja (TTCT): Besedna oblika A: 

Psihometrični dodatek priročnika. Center za psihodiagnostična sredstva, 

Ljubljana, 2003. 

– Blažić, M. Kreativno pisanje. GV Izobraževanje, Ljubljana, 2003. 

b) Referati na kongresih oz. strokovnih zborovanjih: 

– Koncept odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli. Dan 

šolskih psihologov: Bled, 16.-17. 4. 2004. 

– Preverjanje in ocenjevanje pri nivojskem pouku. Posvet "Diferenciacija in 

nivojski pouk v prenovljeni osnovni šoli", Maribor, maj 2004. 

– Ustvarjalnost, ugotavljanje ustvarjalnosti in odkrivanje nadarjenih učencev. 

Seminar Centra za psihodiagnostična sredstva, Ljubljana, 2004. 

– Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli. Seminar 

ZRSŠ, Ljubljana, 2004. 

c) Vodstvo pri znanstveno-raziskovalnih projektih: 

– Učna uspešnost ter doživljanje in vedenje učencev, ZIFF. 


– Namestnik predsednika Sveta Centra za pedagoško izobraževanje FF. 

– Član izpitne komisije za strokovne izpite za svetovalne delavce v osnovnih in 

srednjih šolah pri Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije. 

– Član Programskega sveta za strokovno spopolnjevanje pri MŠZŠ Republike 

Slovenije. 

– Član Državne komisije za vodenje nacionalnih preizkusov znanja v 9-letni 

osnovni šoli. 

– Član Društva psihologov Slovenije. 

– Član EARLI (European Association for Research on Learning and Instruction). 

Dr. Janez Bečaj, izredni profesor 


Oddelek za psihologijo 

2.letnik,Socialna psihologija 1 

predavanja 

seminar 

seminar 

2 (Z,P) 

1 (Z) 

2 (PO 

28

4. letnik, izbirni predmet 

Dinamika socialnih sistemov 

Magistrski študij 

Poglavja iz socialne psihologije 

2 (Z) 

(30 ur) 


Bibliografija: 

– Bečaj, Janez (2004). Predstavitev doktorske disertacije “Struktura in dinamika 

socialne resničnosti z vidika odnosa med posameznikom in socialnim okoljem” 

(dr. Matej Černigoj) Psihološka obzorja, 12, 4, 165 – 178, 2003 

– Bečaj, Janez (2004). Polarizacija nam prav nič ne grozi – jo že imamo. Nova 

revija, 267 – 268, letnik XXII, julij/avgust 2004; Forum 2 – 20. 


– Član uredništva Šolsko svetovalno delo. 

Dr. Valentin Bucik, izredni profesor 


Informatika in računalništvo v psihologiji v 1. letniku (3 P+2 V, Z). Vaje so v 

sodelovanju z asist. dr. Gregorjem Sočanom ter mladim raziskovalcem asist. Luko 

Komidarjem potekale v obliki skupinskih vaj v predavalnici 030, v računalniški učilnici 

013 v malih skupinah ter v laboratoriju in v INDOK centru pri individualnem učenju 

dela z informacijskimi bazami (v tem delu vaj je sodelovala tudi kolegica asist. Urška 

Žugelj, univ.dipl.psih., dokumentalistka na oddeku). Izpit je potekal v obliki 

teoretičnega preverjanja znanja in opravljanja nalog praktično na računalniku. 

Psihometrija II v 3. letniku (2 P+2 V, Z+P). Vaje so bile v sodelovanju z asist. dr. 

Gregorjem Sočanom izvajane v predavalnici 119, v računalniški učilnici 013 ali v 

kabinetu 012 v eni skupini, v dveh ali treh skupinah ter posamične individualne vaje z 

2 do 3 študenti. Kolokvij so študentje opravljali v dveh delih, ob koncu vsakega 

semestra. Izpit je potekal v dveh delih. V pisnem delu so morali študentje odgovarjati 

na 120-150 vprašanj-nalog štirih različnih tipov (alternativni tip, izbirni tip s 4-7 

alternativami, naloge dopolnjevanja in naloge esejskega tipa), v ustnem delu pa je 

šlo za poglobljeno preverjanje znanja na posameznih področjih. 

Seminar iz Psihometrije v 4. letniku (2 S, Z+P, skupaj s prof. dr. K. Brenkom). Delo je 

potekalo v učilnici 119 v dveh skupinah. Zastavljene cilje v zvezi z obravnavano 

problematiko (izbrana poglavja iz psihometrije in psihološke metodologije) smo 

izpolnili. Nekateri študentje so pri seminarju izbrali temo za seminarski referat, 

nekateri za seminarsko nalogo, ali pa je več študentov na temo pripravilo strokovni 

simpozij. Absolventi – diplomanti, ki so pripravljali diplomsko nalogo v okviru katedre 

za psihološko metodologijo, so v seminarju uspešno zagovarjali svoja diplomska 

dela. V seminarju so aktivno sodelovali tudi asist. dr. Anja Podlesek, asist. mag. 

Boštjan Bajec in asist. dr. Gregor Sočan. 

29

Multivariatne metode za analizo podatkov, izbirni predmet v 4. letniku (30 ur, Z+P, 

skupaj s prof. dr. K. Brenkom). 

Ocenjevanje nadarjenosti in ustvarjalnosti, izbirni predmet v 4. letniku (30 ur, Z+P). 

Industrijska psihologija: (45 P+ 15 S; v blok sistemu) v prvem letniku za študente na 

Visokošolskem študijskem programu tekstilne tehnologije na Naravoslovno tehnični 

fakulteti. 

Predavanja in konsultacije pri predmetih Metodologija psihološkega raziskovanja 

(skupaj s prof. dr. K. Brenkom) in Novejši psihodiagnostični teoretski prostopi (skupaj 

s prof. dr. M. Tušakom) v okviru magistrskega podiplomskega študija psihologije. 

Nosilec predmeta Psihometrija na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete 

Univerze v Sarajevu, Bosna in Hercegovina, kot gostujoči profesor za študente 

drugega letnika dodiplomskega študija psihologije (predavanja ter pisni in ustni izpiti). 

Gostujoči profesor na podiplomskem študiju (z Izbranimi temami iz inteligentnosti) na 

Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. 

Gostujoči profesor na podiplomskem študiju (z Izbranimi temami iz inteligentnosti) na 

Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, Bosna in 

Hercegovina. 

Ob tem je pedagoško delo potekalo tudi v obliki svetovanja o delu na diplomskih 

nalogah (mentor pri 7 zaključenih diplomskih nalogah in somentor pri dveh) ter pri 

podiplomskem študiju (mentor pri treh zaključenih magistrskih nalogah in somentor 

pri eni ter mentor petim doktorantom, katerih delo je v teku ter somentor enemu; gl. 

točko 3). 


(a) Bibliografija objavljenih del v št. l. 2003/2004: 

3.1.01 Izvirni znanstveni članek 

Bucik, V. (2003). Osebnostna struktura, temperament in mentalna hitrost. 

Psihološka obzorja, 12 (1), 103-120. 

Bucik, V. (2004). Pouzdanost i valjanost slovenačke adaptacije WISC-III SI . 

Suvremena psihologija, 7 (1), 5-28. 

Bucik, V. (2003). Response-order effect in some self-reported personality 

questionnaires: The cases of 16PF and BFQ. Review of Psychology, 

10 (2), 65-74. 

Bucik, V. (2003). Slovenska priredba Wechslerjevega testa inteligentnosti za 

otroke WISC-III SI : nekatere merske lastnosti. Anthropos, 12 (1-4), 195- 

214. 

Zorko, M., Marušič, A., Čebašek Travnik, Z in Bucik, V. (2004). The frontal 

lobe hypothesis: Impairment of executive cognitive functions in chronic 

alcohol in-patients. Psychiatria Danubina, 16 (1), 21-28. 

3.1.02 Pregledni znanstveni članek 

Bucik, N. in Bucik, V. (2003). Peabody slikovni besedni test (Peabody Picture 

Vocabulary Test, PPVT-III): njegove merske lastnosti in uporabna 

vrednost. Psihološka obzorja, 12 (4), 91-108. 

3.1.04 Strokovni članek 

Bucik, V. (2003). Razločevanje med »vodami življenja« ob pomoči analize 

razvrščanja v skupine. Panika, 8 (1-2), 49-54. 

30

Bucik, V. (2004). Kje vse psiholog v poklicu išče svojo strokovno identiteto? 

Panika, 9 (1), 24-28. 

3.1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 

Bucik, V. (2003). Kako natančno in objektivno je mogoče preverjati znanje 

materinščine? [How accurately and objectively can the knowledge of 

the mother tongue be assessed?] 3. mednarodni simpozij Poučevanje 

materinščine – načrtovanje pouka ter preverjanje in ocenjevanje. Nova 

Gorica, Slovenija, 27.-29. novembra. Povzetki, str. 25-27. 

Bucik, V. (2003). Stability of interpretation of the structure of intelligence 

reflected in WISC-III. XVI. Psychological meeting “Days of Ramiro 

Bujas” - Zagreb, Croatia, December 11-13. Book of abstracts, pg. 22. 

Bajec, B., Bucik, V. in Stefanovska, A. (2003). Oscillations in a sequence of 

reaction times. XVI. Psychological meeting “Days of Ramiro Bujas” - 

Zagreb, Croatia, December 11-13. Book of abstracts, pg. 14. 

Bajec, B., Bucik, V. IN Stefanovska, A. (2003). Noise and oscillations in a 

sequence of reaction times. 2nd Slovenia-Japan Seminar at the 

Center for Applied Methematics and Theoretical Physics, University of 

Maribor, Maribor, 28 June - 5 July. Book of abstracts, pg. 15. 

Sočan, G., Zadravec, T. in Bucik, V. (2004). Impulsiveness and sensation 

seeking - two aspects of the same trait? Conference abstracts. 

Groningen: University, 2004, str. 245-246. 

Roškar, S., Marušič, A., Repovš, G. in Bucik, V. (2004). Neuropsychological 

characteristics of suicide attempters. V: Final programme & abstract 

book : research - prevention - treatment and hope. Copenhagen: ICS, 

str. 67. 

Zorko, M., Marušič, A., Čebašek-Travnik, Z. in Bucik, V. (2004). Impairment of 

executive functions in alcoholics with suicide attempt. V: Final 

programme & abstract book : research - prevention - treatment and 

hope. Copenhagen: ICS, str. 123. 

Bajec, B., Bucik, V. in Stefanovska, A. (2004). Changes in fluctuations of 

reaction times. V: Ćubela Adorić, V. (ur.). Međunarodni znanstvenostručni 

skup XIV. Dani psihologije u Zadru, 26. - 29. svibanj 2004 : 

[sažeci radova : [paper summaries]. Zadar: Sveučilište, Odjel za 

psihologiju, str. 25. 

Zorko, M., Marušič, A., Čebašek-Travnik, Z. in Bucik, V. (2004). The frontal 

lobe hypothesis : impairment of executive cognitive functions in 

chronic alcohol in-patients. V: Turčin, A. (ur.). Mental health in the 

region of former Yugoslavia : abstract book. Ljubljana: Institute of 

Public Health of the Republic of Slovenia, str. 62. 

Roškar, S., Repovš, G., Marušič, A. in Bucik, V. (2004) Emotional stroop task 

in healthy volunteers - preliminary results. V: Kržan, M. in Bresjanac, 

M. (ur.). Program in knjiga povzetkov. Ljubljana: Sinapsa, Slovensko 

društvo za nevroznanost: = Slovenian Neuroscience Society, str. 21. 


executive cognitive functions in chronic alcohol in-patients. V: Kržan, 

M. in Bresjanac, M.(ur.). Program in knjiga povzetkov. Ljubljana: 

Sinapsa, Slovensko društvo za nevroznanost: = Slovenian 

Neuroscience Society, str. 22. 

Roškar, S., Marušič, A., Repovš, G. in Bucik, V. (2004). Neuropsychological 

characteristics of suicide attempters. Psychiatria Danub., 16 (3), 187. 

31


executive functions in alcoholics with suicide attempt - preliminary - 

preliminary results. Psychiatria Danub., 16 (3), 190. 

Roškar, S., Marušič, A., Repovš, G. in Bucik, V. (2004). Use of emotional 

stroop task in healthy Volunteers : does emotional salience and word 

frequency matter?. V: Zorko, M. in Roškar, S. (ur.). Suicide as 

premature mortality : abstract book. Ljubljana: Institute of Public 

Health of the Republic of Slovenia, str. 54. 

3.1.16 Samostojni znanstveni sestavek v monografiji 

Boben, D. in Bucik, V. (2003). Slovenia. V J. Georgas, L.G. Weiss, F.R.J. van 

de Vijver in D.H. Saklofske (ur.), Culture and children’s intelligence: 

Cross-cultural analysis of the WISC-III (str. 181-197). San Diego, CA: 

Academic Press. [ISBN 0-12-280055-9] 

3.1.17 Poglavje ali samostojni sestavek v strokovni knjigi 

Bucik, V. (2003). Ocenjevanje znanja pri maturi. Maturitetni izpitni katalog 

2005. Ljubljana: Državni Izpitni Center. Str. 15-19. 

Bucik, V. (2004). Ocenjevanje znanja pri maturi. Maturitetni izpitni katalog 


Bucik, V. (2003). Rezultati splošne mature. Maturitetno letno poročilo - matura 


3.1.19 Objavljena recenzija, prikaz knjige, kritika 

Bucik, V. (2003). Predstavitev magistrske naloge “Konstruktna veljavnost 

dimenzije impulzivnosti in njen odnos do drugih dimenzij osebnosti” 

(mag. Tina Zadravec). Psihološka obzorja, 12 (2), 157-161. 

Bucik, V. (2003). Ocena knjige »Zgodovina psihologije«. Psihološka obzorja, 

12 (3), 157-162. 

Bucik, V. (2003). Predstavitev magistrske naloge "Dinamika spreminjanja 

reakcijskih časov pri nalogah kategorizacije dražljajev" (mag. Boštjan 

Bajec). Psihološka obzorja, 12 (3), 163-166. 

Bucik, V. (2003). Ocena knjige »Statistične metode za pedagoge«. Psihološka 

obzorja, 12 (4), 159-164. 

Bucik, V. (2004). Ocena knjige »Osnove psihološkega merjenja: psihofizikalna 

metodologija«. Psihološka obzorja, 13 (1), 169-173. 

Bucik, V. (2004). Ocena knjige »Postopki klasične testne teorije«. Psihološka 

obzorja, 13 (2), 115-119. 

Bucik, V. (2004). Predstavitev magistrske naloge "Implicitne teorije staršev o 

inteligentnosti njihovih otrok" (mag. Barbara Debeljak). Psihološka 

obzorja, 13 (1), 183-188. 

3.1.22 Objavljeni intervju 

Bucik, V. (2003). Košček sestavljanke vtisa o človeku: psihološki testi. Delo 

(Panorama; Tomažič, A.), 6. marec 2003, leto 45. 

Bucik, V. in Jerman, A. (2004). Vloga oddelka pri formiranju identitete 

psihologa je pomembna, vendar ne edina : intervju s prof. Valentinom 

Bucikom. Panika, 9 (1), 34-35. 

32

3.2.05 Drugo učno gradivo 

Bucik, V. (2003). Poglavja iz metodologije psihološkega raziskovanja : 

podiplomski magistrski študij. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, 

Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo. 

Bucik, V. (2003). Poglavja iz novejših psihodiagnostičnih pristopov : 

podiplomski magistrski študij. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, 

Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo. 

Bucik, V. (2004). Program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe: grafična 

tehnika, konfekcijska tehnika, tekstilna tehnika : predmet: Industrijska 

psihologija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška 

fakulteta, Oddelek za tekstilstvo. 

3.4.01 Urednik 

Psihološka obzorja / Horizons of Psychology. Bucik, Valentin (glavni urednik 

1999-). Ljubljana: Društvo psihologov Slovenije. ISSN 1318-1874. 

Maturitetno letno poročilo 2003. Bucik, Valentin (član uredniškega odbora). 

Ljubljana: Republiški izpitni center. ISSN 1318-7783. 

Psihologijske teme. Bucik, Valentin (član uredniškega odbora 2002-). Rijeka: 

Filozofski fakultet Sveučilišta, Odsjek za psihologiju. ISSN 1332-0742. 

Suvremena psihologija (revija Društva psihologa Hrvatske). Bucik, Valentin 

(član uredniškega odbora 2002-). Jastrebarsko: Naklada Slap. ISSN 

1331-9264. 

Šolsko Polje. Bucik, Valentin (član uredniškega odbora 2003-). Ljubljana: 

Slovensko društvo raziskovalcev šolskega polja. ISSN 1581-6036. 

3.4.02 Mentor 


Zadravec, T. (2003). Konstruktna veljavnost dimenzije impulzivnosti in njen 

odnos do drugih dimenzij osebnosti (magistrska naloga). Ljubljana: 

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. 

Bajec, B. (2003). Dinamika spreminjanja reakcijskih časov pri nalogah 

kategorizacije dražljajev v času (magistrska naloga). Ljubljana: 


Debeljak, B. (2003). Implicitne teorije staršev o inteligentnosti njihovih otrok 

(magistrska naloga). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska 

fakulteta. 


Plut, M. (2003). Merske lastnosti poskusne verzije Besedne lestvice 

inteligentnosti Mill Hill (diplomska naloga). Ljubljana: Univerza v 

Ljubljani, Filozofska fakulteta. 

Starovasnik, B. (2003). Vpliv dopamina na kortiko-subkortiko kortikalne zanke 

in z njimi povezane kognitivne sposobnosti pri bolnikih s Parkinsonovo 

boleznijo (diplomska naloga). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, 

Filozofska fakulteta. 

Zorko, M. (2003). Impulzivnost, kognitivne sposobnosti in samomorilno 

vedenje pri osebah s sindromom odvisnosti od alkohola (diplomska 

naloga). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. 

Žalik, E. (2003). Slovenska priredba Besedne lestvice izbirnega tipa Mill Hill 

(diplomska naloga). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska 

fakulteta. 

33

Trebovc, A. (2003). Merske značilnosti Plutchikovega testa PIE (diplomska 

naloga). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. 

Ravnik, T. (2004). Ocena kognitivnega funkcioniranja več let po hudi 

kranicerebralni travmi v otroštvu (diplomska naloga). Ljubljana: 


Gosar, D. (2004). Priredba testa SYSTEMS za populacijo slovenskih otrok 

(diplomska naloga). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska 

fakulteta. 

Štukovnik, V. (2004). Občutljivost izbranih kognitivnih nalog za zaznavanje 

kognitivnega upada po operaciji na srcu (diplomska naloga). Ljubljana: 


Fesel Martinčevič, M. (2004). Preučevanje delovne samoučinkovitosti : 

faktorski in facetni pristop (diplomska naloga). Ljubljana: Univerza v 


3.4.08 Avtor dodatnega besedila 

Kodeks poklicne etike psihologov Slovenije (2003). Psihološka obzorja, 12 (2), 

163-176. 

ITC smernice za prirejanje testov (2003). Psihološka obzorja, 12 (3), 173-176. 

3.4.11 Komentor 


Vidmar, G. (2003), Preverjanje veljavnosti metode naključne produkcije 

(magistrska naloga, somentor). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, 


Karpljuk-Žvelc, M. (2004). Razvoj slikovnega testa separacije in idividualizacije 

(magistrska naloga, somentor). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, 



Žagavec, P. (2003). Odnos med ustvarjalnim in analitičnim mišljenjem ter 

povezava s pozornostjo (diplomska naloga). Ljubljana: Univerza v 


Potočnik, K. (2004). Sindrom izgorelosti v povezavi s tipom A osebnosti in 

storilnostno motivacijo (diplomska naloga). Ljubljana: Univerza v 


(b) Vodstvo in sodelovanje pri znanstveno raziskovalnih projektih: 

− Član raziskovalne skupine »Psihološke raziskave« (P0-0523-0581) 

oddelka za psihologijo kot sistematiziran raziskovalec (1.1.1999 - 

31.12.2003). 

− Član raziskovalne skupine »Psihološke raziskave: Osebnost in kognicija 

kot dejavnika odločanja« oddelka za psihologijo kot sistematiziran 

raziskovalec (1.1.2004 - 31.12.2008). 

− Odgovorni nosilec in vodja raziskovalne skupine v raziskovalni evalvacijski 

študiji »Vrednotenje nekaterih vidikov kakovosti opisnega in številčnega 

preverjanja in ocenjevanja znanja« (MŠZŠ-3312-01-000017, 26.7.2001 – 

15.12.2003) 

− Sodelavec Centra za psihodiagnostična sredstva, d.o.o. v projektu 

»Prevodi in priredbe Wechslerjevih lestvic inteligentnosti” (1999-2004). 

34

− Sodelavec v projektu CRP »Vpliv vrtca na otrokov razvoj in njegovo 

uspešnost v šoli« (V5-0544-0581-01 (B), vodja Maja Zupančič, 1.11.2001 – 

31.10.2006) 

− Odgovorni nosilec in vodja raziskovalne skupine v aplikativnem 

raziskovalnem projektu »Razvoj preizkusov procesiranja govornih 

dražljajev: kognitivnopsihološki in avdiološki vidik« (MŠZŠ L5-6240-0581- 

04, 1.2.2004 – 31.1.2007) 

(c) sodelovanje pri drugih znanstveno-raziskovalnih nalogah: 

- član ožjega personalnega jedra raziskovalnega polja Psihologija pri MŠZŠ 


(a) Članstvo v domačih in tujih strokovnih združenjih: 

– član Društva psihologov Slovenije (DPS) 

– član Združenja raziskovalcev Slovenije (ZRS) 

– član European Association of Psychological Assessment (EAPA) 

– član International Society for the Study of Individual Differences (ISSID) 

– član International Society for Intelligence Research (ISIR) 

(b) Družbeno in strokovno organizacijsko delo na fakulteti: 

– predstojnik Oddelka za psihologijo FF UL 

– član Senata FF UL 

– predsednik sistematizacijske komisije FF UL 

– predsednik inventurne komisije FF UL 

(c) Družbeno in strokovno organizacijsko delo zunaj fakultete: 

– recenzent v psiholoških revijah Review of Psychology, Metodološki zvezki, 

Suvremena psihologija, Psihologijske teme, Psihološka obzorja, Croatian Medical 

Journal ter recenzent raziskovalnih projektov, kandidirajočih na razpisih MŠZŠ RS 

– član Komisije za psihodiagnostična sredstva pri Društvu psihologov Slovenije 

(DPS) 

– član Sveta za evalvacijo, posvetovalnega organa Ministra za šolstvo, znanost in 

šport 

– predsednik Državne komisije za splošno maturo (DKSM) 

(d) Sodelovanje s prakso 

– Strokovno sodelovanje s Centrom za psihodiagnostična sredstva, d.o.o. pri 

razvijanju, prevodih, adaptaciji in spremljanju psihometričnih karakteristik različnih 

psiholoških merskih inštrumentov. 

– Predavanja in delavnice »Preverjanje in ocenjevanje znanja na poklicni maturi« v 

sodelovanju s CPI v okviru programa ZRSŠ za učitelje strokovnih predmetov v 

srednjih šolah – sestavljalce izpitnih vprašanj. 

– Serija predavanj in delavnic »Priprava in izvajanje poklicne mature v š.l. 

2003/2004« za 2. in 4. predmet v sodelovanju s CPI v okviru programa ZRSŠ za 

učitelje strokovnih predmetov v srednjih šolah – sestavljalce izpitov. Rogla, Zreče. 

– Strokovno svetovanje delovni skupini za izvedbo spremljave novosti v 

slovenskem osnovnem in srednjem šolstvu pri Zavodu RS za šolstvo. 

35

6. Obiski na domačih in tujih univerzah: 

– Gostujoči profesor na dodiplomskem in podiplomskem študiju na Oddelku za 

psihologijo Filozofske fakultete v Sarajevu, BIH, v študijskem letu 2003/2004. 

– Gostujoči sodelavec – konzulent na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete na 

Univerzi v Sarajevu, BIH, za postavitev predmeta Informatika za psihologe v št. l. 

2003/2004. 

Dr. Cirila Peklaj, izredna profesorica 

Pedagoška dejavnost 

V študijskem letu 2003/04 sem izvajala predavanja (45 ur) in seminarje (120 ur) pri 

predmetu Psihologija za učitelje za študente 2. letnikov pedagoških smeri (študenti 

nefilologi). Izvajala sem tudi predavanja (45 ur) pri Predmetu psihologija pouka in 

učenja za študente Fakultete za matematiko in fiziko ter za študente 

Naravoslovnotehniške fakultete – kemija, predavanja in seminarje (30 ur) pri 

predmetu Psihologija za študente Biotehniške fakultete – smer biologija ter za 

študente Akademije za glasbo (glasbeni pedagogi (60 ur), inštrumentalisti (60 ur)) 

predavanja pri predmetu Psihologija. Sodelujem tudi na podiplomskem študiju na 

Oddelku za psihologijo pri predmetu Poglavja iz pedagoške psihologije. 

Pri svojem delu s študenti uvajam sodobne aktivne metode dela: timsko delo, delo s 

primeri iz pedagoške prakse, učenje s pomočjo diskusije (LTD). Pri razvoju 

profesionalnih veščin bodočih učiteljev študente sistematično usmerjam v uporabo 

sodobne informacijske tehnologije pri delu v razredu. 

Pri izvajanju študijskega procesa na Filozofski fakulteti se srečujem predvsem s 

prostorsko problematiko pri izvajanju izpitov pri predmetu Psihologija za učitelje. 

Predmet obiskuje vsako leto približno 500 študentov, zato so tudi izpiti zelo množični. 

Neprestano se srečujemo s problemi za rezervacijo velikih predavalnic. Na 

posamezni rok se prijavi tudi do 120 študentov, zato za korektno izvedbo 

potrebujemo dve veliki predavalnici, kar pa je ob prostorski stiski možno samo v 

poznih večernih urah (okrog 20.00). To pa ni več čas, ki bi študentom omogočal 

optimalne pogoje za opravljanje izpita. Naslednji problem, na katerega bi opozorila je 

zastarel računalnik v didaktični učilnici. Ker pri predmetu vključujemo tudi sodobne 

oblike dela in uporabo informacijske tehnologije, imamo pogosto težave pri 

predstavitvah, ker ne računalnik ne bere datotek, ki so pripravljene na novejših 

računalnikih. Zato predlagam posodobitev računalniške opreme v računalniški 

učilnici. 

V študijskem letu 2003/04 sem skupaj s prof. ddr. Barico Marentič – Požarnik vodila 

tridnevni seminar (24 ur) iz visokošolske didaktike na temo Preverjanje in 

ocenjevanje znanja študentov. Vodila sem dva modula na isto temo (18 ur) za učitelje 

visokih strokovnih šol. Za učitelje osnovne šole v Gornji Radgoni pa sem izvedla 

tridnevni seminar (24 ur) z naslovom Sodelovalno učenje v šoli. Imela sem dve 

vabljeni predavanji za Zavod za šolstvo in šport R Slovenije na temo sodelovalnega 

36

učenja (Zreče, 31.3.-3.4.2004, Srečanje vodilnih in vodstvenih delavcev na področju 

VIZ otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, 2 uri, 2. 4. 2004 in Radovljica, 

17.4.2004, 8 ur – delavnica za učitelje psihologije v srednjih šolah). 

Znanstveno raziskovalno delo 

Sodelovanje v raziskavah: 

– v letu 2002/03 sem sodelovala v raziskavi z naslovom Bralna motivacija (nosilka: 

doc.dr. Sonja Pečjak). 

– ter v raziskavi Učenci z učnimi težavami v OŠ – razvoj celovitega sistema 

učinkovite pomoči (nosilka dr. Lidija Magajna, Svetovalni center za otroke in 

mladostnike, Ljubljana). 

Sodelovanje na kongresih: 

– FERK, Vesna, VRTAČNIK, Margareta, GILBERT, John K., PEKLAJ, Cirila. 

PEKLAJ, Cirila, The importance of different representations of molecular 

structure for students and the usefulness of help tools. 7th ECRICE, European 

Conference on Research in Chemical Education and 3rd ECCE, European 

Conference on Chemical Education, Ljubljana, 24 – 28 August 2004, Ljubljanan: 

Faculty of Education. 

– PEČJAK, Sonja. Dimensions of reading motivation and reading achievement in 

3rd- and 7th-grade students. V: Self-concept, motivation and identity : where to 

from here?. Berlin: Max Planck Institute for Human Development; Sydney: SELF 

Research Centre, 2004, str. 173. 


– PEKLAJ, C. (2003). Gender, abilities, cognitive style and students' achievement in 

cooperative learning. Psihooška obzorja, Ljubljana, 12/4, str. 9-22. 

– PEČJAK, S., PUKLEK LEVPUŠČEK, M., PEKLAJ, C., ŽAGAR, D. (2003). Social 

acceptance and self-concept in students attending heterogeneous and abilitygrouped 

classes. Review of Psychology, 10/2, str. 141-150. 

– PEKLAJ, C. (2004). Sodelovalno učenje : ena od možnosti za razvijanje 

celostnega razvoja učencev. Vzgoja, Ljubljana, 6/23 (3), str. 16-20. 

– PEKLAJ, C. (2004). Tekmovanje, sodelovanje in individualno učenje ter razvoj 

različnih kompetenc. Vzgoja in izobraževanje, XXXV/4, str. 4-7. 

– ŽAGAR, D., PEČJAK, S., PEKLAJ, C.(2003). Organizacija nivojskega pouka, 

stališča učencev, učiteljev in staršev do te oblike diferenciacije ter njeni učinki na 

učence : evalvacijska študija : zaključno poročilo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, 

Filozofska fakulteta, 2003. VII, 118 str. 

– FERK, V., VRTAČNIK, M., GILBERT, J. K., PEKLAJ, C. (2004). The importance 

of different representations of molecular structure for students and the usefulness 

of help tools. V D. Krnel in S. Glažar (ur.), 7th ECRICE, European Conference on 

Research in Chemical Education and 3rd ECCE, European Conference on 

Chemical Education, Ljubljana, 24 – 28 August 2004, Programme and abstracts. 

Ljubljana: Faculty of Education, str. 84-88. 


– predsednica Razširjene predmetne komisije za psihologijo na ZŠ republike 

Slovenije, 

– članica uredniške odbora revije Preverjanje in ocenjevanje. (Peklaj, Cirila (član 

uredniškega odbora 2004-). Nova Gorica: Melior, Založba EDUCA, 2004-. 

37

Dr. Peter Praper, izredni profesor 


1.1 Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo 

tedensko-semester: zimski / letni 

Klinična psihologija II: 

predavanja za 4. letnik: 4 ure 

seminar: 3 ure 

Diagnostično svetovalni razgovor 

(izbirni predmet za 4. letnik): 2 uri 

Skupinsko terapevtsko delo 

(izbirni predmet za 4. letnik): 2 uri 

Izbrana poglavja iz klinične psihologije II 

predavanja v okviru programa magistrskega študija: 2 uri 

Specialistični program: 4 ure 

1. 2 Filozofska fakulteta Univerze na Reki 

Klinična psihologija in psihoterapija (skupinska analiza): 7 ur 

1.3 MF ULj . Katedra za otroško in preventivno zobozdravstvo 

Dinamični in razvojni vidiki formiranja psihične strukture: 0.5 ure 


3.1 Bibliografija 

3.1.1 Pregledni znanstveni članek 

1. PRAPER, Peter. Terapevtska delovna aliansa : od analitičnega do pan 

teoretičnega koncepta. Psihol. obz. (Ljubl.), 2004, letn. 13, št. 1, str. 65-83. 


3.1.2 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) 

2. PRAPER, Peter. Od agresivnosti do iniciativnosti. V: PRAPER, Peter (ur.), 

KORENJAK, Roman (ur.). Agresivnost : zbornik prispevkov. Ljubljana: Združenje 

psihoterapevtov Slovenije, 2004, str. 39-57. [COBISS.SI-ID 26770274] 

3.13 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) 

3. PRAPER, Peter. Psihodinamični in razvojni vidiki osebnostnih motenj. V: 

Nedokončana zgodba - motnje osebnosti 1 : zbornik prispevkov. Ormož: Psihiatrična 

bolnišnica, 2003, [3] str. [COBISS.SI-ID 23047522] 

4. PRAPER, Peter. Socialno delo - supervizija - psihoterapija. V: Zbornik predavanj. 

Zreče: Zbornica zdravstvene nege Slovenije: Zveza društev medicinskih sester in 

zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2003, str. 9-24. [COBISS.SI-ID 23003746] 

38

5. PRAPER, Peter. Shizoidna osebnostna struktura in možnosti reparacije. V: 

SRPAK, Milena (ur.). Nedokončana zgodba. 2, Shizoidna in borderline osebnostna 

motnja : 4. ormoško srečanje : zbornik prispevkov. Ormož: Psihiatrična bolnišnica, 

2004, str. 7-19. [COBISS.SI-ID 25525346] 

3.1.4 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci 

6. PRAPER, Peter. Dojenje kot indikator simbiotične razvojne faze = Breast feeding 

as an indicators of symbiotic developmental phase. V: BRATANIČ, Borut (ur.). 

"Dojenje za zdravo življenje" : zbornik predavanj : tretji simpozij v Laškem, 10. in 11. 

oktober 2003. Ljubljana: Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja pri Slovenskem 

odboru za UNICEF, 2003, str. 137-141. [COBISS.SI-ID 17052377] 

7. PRAPER, Peter. Terapevtska delovna zveza kot sestavni del terapevtskega 

odnosa. V: PRAPER, Peter (ur.), KORENJAK, Roman (ur.). Agresivnost : zbornik 

prispevkov. Ljubljana: Združenje psihoterapevtov Slovenije, 2004, str. 281-302. 


8. PRAPER, Peter. Transfer, kontratransfer in transpozicija: revizija konceptov. V: 

PRAPER, Peter (ur.). Moč : transfer in kontratransfer v psihoterapiji : zbornik 

prispevkov. Ljubljana: Združenje psihoterapevtov Slovenije, 2000, str. 195-210. 


3.1.5 Predgovor, spremna beseda 

9. PRAPER, Peter. Predgovor urednikov. V: PRAPER, Peter (ur.), KORENJAK, 

Roman (ur.). Agresivnost : zbornik prispevkov. Ljubljana: Združenje psihoterapevtov 

Slovenije, 2004, str. [7]. [COBISS.SI-ID 26770018] 

10. PRAPER, Peter. Predgovor. V: ANIĆ, Nada (ur.). Prispevki iz vedenjsko 

kognitivne terapije, (Zbornik, 1). Ljubljana: Društvo za vedenjsko in kognitivno 

terapijo: = Slovenian Association of Behaviour and Cognitive Therapies: Svetovalni 

center za otroke, mladostnike in starše: = The Counselling Centre for Children, 

Adolescents and Parents, 2004, str. II-III. [COBISS.SI-ID 26948194] 

3.1.6 Prispevek na konferenci brez natisa 

11. PRAPER, Peter. Supervizijska izkušnja. Zreče: Zbornica zdravstvene nege 

Slovenije; Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2003. 


3.1.7 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa 

12. PRAPER, Peter. Dojenje kot indikator simbiotične razvojne faze. 2003; Laško: 

Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja: UNICEF. [COBISS.SI-ID 22999138] 

13. PRAPER, Peter. Terapevtska delovna zveza (TDZ) kot sestavni del 

terapevtskega odnosa. 2003; Radenci: Združenje psihoterapevtov Slovenije. 


Mentor pri magistrskih delih 

14. ŽIDANIK, Miloš. Osebnostne motnje v splošni populaciji : pogostnost in ranljivost 

: magistrsko delo. Ljubljana: [M. Židanik], 2003. 113 f., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 

24951650] 

15. MOŽINA, Jožica. Psihološko ozadje trpinčenja med obsojenci : magistrsko delo. 

Ljubljana: [J. Možina], 2003. 230 f., 12 f. pril., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 25478754] 

39

16. ŽVELC, Maša. Razvoj slikovnega testa separacije in individualizacije : magistrsko 

delo. Ljubljana: [M. Žvelc], 2003. [5], 244 f., [31] f. pril., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 

24953698] 

17. ROGIČ OŽEK, Simona. Razvojni proces separacije in individualizacije pri gibalno 

oviranih osebah : magistrsko delo. Ljubljana: [S. R. Ožek], 2004. 115 f., ilustr. 


Mentor pri specialističnih delih 

18. ROŽANC DERNIKOVIČ, Magdalena. Otrokove razvojne potrebe in vrtec : 

specialistična naloga. Ljubljana: [M. Rožanc Dernikovič], 2003. 94 f., graf. prikazi, 

tabele. [COBISS.SI-ID 22867554] 

19. UREKAR, Igor. Posebnosti svetovanja v vojaškem okolju : specialistična naloga. 

[Ljubljana: I. Urekar], 2003. 82 f. [COBISS.SI-ID 24949090] 

20. PELC, Julija. Psihoterapija otrok po travmatskih izkušnjah : specialistično delo. 

Ljubljana: [J. Pelc], 2003. 122 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 24953186] 

21. SKRT, Andreja. Reševanje krizne situacije v vojaškem okolju : specialistična 

naloga. Ljubljana: [A. Skrt], 2003. 54 f. [COBISS.SI-ID 24952162] 

22. KURNJEK, Petra. Primer partnerskega svetovanja na Centru za socialno delo : 

specialistična naloga. Ljubljana: [P. Kurnjek], 2004. V, 98 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 

26635874] 

Mentor pri diplomskih delih 

9 diplomantov; od tega 1 dobitnica fakultetne Prešernove nagrade: 

23. SIMONIČ, Anja. Proces žalovanja ob izgubi partnerja glede na način smrti : 

diplomsko delo. Ljubljana: [A. Simonič], 2004. [9], 240 f, [17] f. pril., graf. prikazi. 


Komentor pri diplomskih delih 

2 diplomski nalogi 

3.3 Vodstvo in sodelovanje pri znanstveno raziskovalnih projektih 

– Delovanje in člansvo na "Međunarodnom znanstvenom skupu istraživača u 

grupnoj analizi, Motovun, 2003" in prezentacija raziskovalnega projekta na "Study 

Days" Inštituta za skupinsko analizo pri MF v Zagrebu. 

– Ustanovni član raziskovalne skupine Group Analytic Society za raziskovanje v 

polju skupinske analize. 

– Predsedovanje "Standing Committee" za psihoterapijo pri Evropski federaciji 

združenj psihologov (EFPA). 

3.4 Povezava znanstveno raziskovalnega dela s pedagoškim procesom 

Omenjeni raziskovalni projekti so v nenehnem pretoku s strokovnim dogajanjem na 

področju psihoterapije, na nacionalnem in mednarodnem nivoju. 


4.1 Družbene funkcije in strokovno organizacijsko delo zunaj fakultete 

– Odgovorni urednik revije Psihološka obzorja. 

40

– Ustanovni član Združenja psihoterapevtov Slovenije (v 1998/99 preoblikovane 

sekcije SZD v avtonomno združenje), podpredsednik, predsednik strokovnega 

sveta. 

– Ustanovni član in predsednik strokovnega sveta Zbornice kliničnih psihologov v 

zdravstvu. 

4.2 Članstvo v domačih in tujih združenjih 

– Redni član Združenja psihoterapevtov Slovenije. 

– Član Društva psihologov Slovenije. 

– Predsednik strokovnega sveta Zbornice kliničnih psihologov v zdravstvu. 

– Ustanovni in redni član Inštituta za skupinsko analizo Hrvaške. 

– Član IAGP (Mednarodne zveze skupinskih terapevtov). 

– Redni član GAS (Group Analytic Society London). 

– Predsednik Standing Commitee za psihoterapijo pri Evropski federaciji asociacij 

psihologov. 

4.3 Sodelovanje s prakso 

– Prenos v klinično delo na Inštitutu za klinično psihologijo. 

– Preko Združenja psihoterapevtov Slovenije 

– Supervizijsko delo za 5 skupin zdravnikov in psihologov. 

Dr. Velko S. Rus, izredni profesor 


Opravil vse pedagoške obveznosti s študenti psihologije v šolskem letu 2003/2004. 

Seminar za študente 4. letnika je potekal tako, da so bile poleg v celoti izpolnjenega 

programa organizirane še številne strokovne ekskurzije v različnih ustanovah in 

delovnih organizacijah. Študentje 4. letnika so lahko obiskovali tudi izbirne vsebine 

skupaj s študenti 3. letnika. Tudi za 3. letnik so bile organizirane različne strokovne 

ekskurzije. Velja poudariti, da je potekal poseben program tako za 3., kot za 4. letnik 

študentov psihologije. Vse skupaj je bilo potrebno zato, ker je bilo šolsko leto 2003/ 

2004 »prehodno« leto: 3. letnik je že imel novi program (izbirne vsebine v 3. letniku), 

4. letnik pa je še imel stari program (seminar iz socialne psihologije v 4. letniku). 

Poleg tega so bile izpeljane vse pedagoške obveznosti za študente sociologije (smer: 

pedagoška sociologija), ki so poslušali predmet »Socialna psihologija«. 

Znanstveno raziskovalno delo: 

Priprava interdisciplinarnega simpozija z naslovom »Psihologija ter interdisciplinarne 

študije«. Simpozij je bil izveden 19. 12. 2003. Avtor poročila je bil glavni organizator 

in aktivni udeleženec. 

41

Za prvi ponatis sem pripravil knjigo z naslovom »Sociopsihologija kot sodobna 

paradigma socialne psihologije«. 

Že v šolskem letu 2002/2004 (maja oz. junija 2004) sem končal delo in pripravil (ter 

tiskovno komisijo FF v Ljubljani zaprosil za tisk) za tisk novo knjigo (približno 320 

strani) z naslovom »Socialna psihologija: izbrana poglavja (ob 12 – letnici prvega 

izida zbirke »Socialna psihologija: teorija, empirija, eksperiment, uporaba«)«. 


V šolskem letu 2003/2004 sem bil član IO DPS in predsednik aktivne sekcije DPS 

(Društva psihologov Slovenije) za psihološke študije družbenih vprašanj, katere člani 

so tudi pridruženi člani DPS. 

Obiski gostov: 

V šolskem letu 2003/ 2004 je na Oddelku za psihologijo v Ljubljani na moje povabilo 

predavala gospa dr. Gerda Mehta, tedaj predsednica avstrijskega psihološkega 

združenja, ki je bila istočasno tudi gostja DPS. 

Obiski na domačih in tujih univerzah: 

Oktobra 2003 sem bil vabljeni gost in aktivni udeleženec na nemškem kongresu 

uporabne psihologije v Bonnu. 

Dr. Argio Sabadin, izredni profesor 


– Ekologija za psihologe, 1. letnik - 30 ur - predavanje 

– Ekologija za psihologe, 1. letnik - 15 ur - vaje (s sodelovanjem asist. mag. 

Aleksandra Bratine in laboranta Klemena Zormana) 

– Psihologija dela in organizacije I., 3. letnik, 60 ur - predavanje 

– Psihologija dela in organizacije I., 3. letnik, 60 ur - seminar 

– Psihologija dela in organizacije I., 3. letnik, 60 ur - vaje (s sodelovanjem asist. 

mag. Aleksandra Bratine) 

– Predavanje na Visoki poslovno – tehniški šoli Politehnike Nova Gorica 

– Psihologija za inženirje, 3. letnik – redni in izredni študij, 45 ur - predavanje 

– Psihologija za inženirje, 3. letnik – redni in izredni študij, 15 ur - vaje 

– Predavanje na podiplomskem študiju na Oddelku za psihologijo in na Fakulteti 

za strojništvo Univerze v Mariboru 

– Mentorstvo študentom pri izdelavi diplomskih nalog na Oddelku za psihologijo 

FF in na Visoki poslovno - tehniški šoli Politehnika Nova Gorica 

42

Pri predmetu Psihologija dela in organizacije I. se pri izdelavi seminarskih nalog in 

referatov ter diplomskih del spodbuja uporaba sodobnih informacijskih virov. Pri 

predmetih Ekologija za psihologe in Fiziologija dela je bila organizirana strokovna 

ekskurzija v Železarno Ravne na Koroškem in Rudnik svinca v Mežici, kjer so si 

študenti pod strokovnim vodstvom ogledali delovna mesta v železarstvu ter muzejsko 

predstavitev dela rudarjev. Pri predmetu Psihologija dela in organizacije I je bila 

organizirana strokovna ekskurzija v Psihiatrično bolnico Idrija, kjer je bila 

predstavljena študentom organiziranost in dejavnost bolnišnice. Ogledali so si tudi 

bogato muzejsko predstavitev 500-letne zgodovine rudarstva v Idriji. 

2. Sodelovanje z drugimi univerzami in fakultetami 

Sodelovanje z Visoko poslovno - tehniško šolo na Politehniki Nova Gorica in 

Fakulteto za strojništvo Univerze v Mariboru. 


– Sodelovanje v raziskovalnem projektu "Cost-effective, Sustainable and Innovative 

Upgrading Methods for Fire Safety in Existing Tunnels" (Project with financial 

support of the European Commission under the Fifth Framework Programme 

“Competitive and Sustainable Growth”). 

– Sodelovanje v mednarodnem projektu GLOBE "The Global Leadership and 

Organizational Behavior Effectiveness Research Program (Robert J. House, 

University of Pennsylvania). 

Objavljena dela: 

– Sabadin, A. (2004). Psihologija dela v Sloveniji pred in po tranziciji. Panika. Letnik 

IX, št. 1, str. 20-23. 

– Sabadin, A. (2004). Sekcija za psihologijo dela in njen pomen za profesionalno 

identiteto psihologov. Panika. Letnik IX, št. 1. str. 70-73. 

– Konrad, E., Polič, M. in Sabadin, A. (2004). Upgrading of existing tunnels: Human 

Response. Department of Psychology, Faculty of Arts, University of Ljubljana. 

– House, R.J. et al. (2004). Culture, leadership, and organizations: the GLOBE 

study of 62 societies. Thousand Oaks, Calif.: Sage Publications. 

Intervju, komentar: 

– Sabadin, A. (2004). Za uspešno sodelovanje je nujno poznavanje medkulturnih 

razlik. Aktualno: o odnosih na delovnem mestu in naši prihodnosti v EU. ONA, 

leto 5, št. 50, str. 14-15. 

– Sabadin, A. (2004) Komentar k temi Avtomobilizem – poslovna pot Od Maribora 

do Kopra. Kapital. Letnik XIV. št. 341, str. 79. 


– Podpredsednik strokovnega sveta Društva psihologov Slovenije 

– Član Senata Visoke poslovno – tehniške šole na Politehniki Nova Gorica 

– Namestnik predsednika Stalne nostrifikacijske komisije Senata Filozofske 

fakultete 

– Namestnik predsednika Nostrifikacijske komisije Senata Univerze v Ljubljani 

– Namestnik predstojnika Oddelka za psihologijo na FF 

43

– Član delovne skupine za celostno podobo FF 

– Član strokovno-znanstvene delovne skupine programa “Informirati se, študirati in 

delati brez meja” v okviru projekta Interreg III A Italia – Slovenia 2000 - 2006, ki 

ga izvaja Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje v Trstu 

– Član več strokovnih komisij za pisanje poročila o nostrifikaciji v tujini pridobljenih 

univerzitetnih diplom, ki jih je imenuje Fakultetna ali Univerzitetna nostrifikacijska 

komisija 

Dr. Darja Kobal Grum, docentka 


– Delavka je po prihodu iz porodniškega dopusta pričela z izvajanjem pedagoške 

dejavnosti v letnem semestru 

– Motivacija in emocije (Odd. Za psihologijo): 2 uri tedensko 

– Psihologija osebnosti (Odd. Za pedagogiko in andragogiko): 3 ure tedensko 

– Metodika bibliotekarskega komuniciranja (Odd. Za bibliotekarstvo, inf. Znanost in 

knjigarstvo): 4 ure tedensko (izvajala je še obveznsoti iz zimskega semestra) 

Mentorstvo pri diplomskih nalogah 

– SCHLEGEL, Edica. Zaželene osebnostne lastnosti bibliotekarja : diplomsko delo. 

Ljubljana: [E. Schlegel], 2003. 69 f., graf. prikazi, tabele. [COBISS.SI-ID 

22849634] 

– HABJAN, Mojca. Dejavniki zadovoljstva pri delu bibliotekarjev : diplomsko delo. 

Ljubljana: [M. Habjan], 2004. 81 f., graf. prikazi, tabele. [COBISS.SI-ID 26987106] 

– ŠIŠKO, Klavdija. Komunikacija bibliotekarja z uporabniki splošne knjižnice v 

tretjem življenjskem obdobju : diplomsko delo. Krško: [K. Šiško], 2004. 72 f., graf. 

prikazi, tabele. [COBISS.SI-ID 26992994] 

– TROJAR, Petra. Motivacija za izobraževanje bibliotekarjev v šolskih in splošnih 

knjižnicah : diplomsko delo. Škofja Loka: [P. Trojar], 2004. 60 f., [8] f. pril., graf. 

prikazi, tabele. [COBISS.SI-ID 24909666] 

2. Izredni študij 

– Metodika bibliotekarskega komuniciranja za 3. in 4. letnik izrednega študija 

3. Raziskovalna dejavnost 

a., b. bibliografija in sodelovanje na kongresih 

Izvirni znanstveni članek 

– KOBAL GRUM, Darja. Self-concept and dispositions to school education : 

comparative study of groups of central and western Europeans. Stud. psychol., 

2003, vol. 45, no. 1, str. 21-35, iustr. [COBISS.SI-ID 21727586] 

– KOBAL GRUM, Darja. Cross-cultural differences in self-concept and dispositions 

to school education. Ann, Ser. hist. sociol., 2004, #Let. #14, #št. #1, str. 141-150, 

graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 733395] 

44

– KOBAL, Alfred Bogomir, HORVAT, Milena, PREZELJ, Marija, BRIŠKI-SEŠEK, 

Alenka, KRSNIK, Mladen, DIZDAREVIČ, Tatjana, MAZEJ, Darja, FALNOGA, 

Ingrid, STIBILJ, Vekoslava, ARNERIĆ, Niko, KOBAL GRUM, Darja, OSREDKAR, 

Joško. The impact of long-term past exposure to elemental mercury on 

antioxidative capacity and lipid peroxidation in mercury miners. J. trace elem. 

med. biol., 2004, vol. 17, str. 261-274. [COBISS.SI-ID 18216231] 

– ZABUKOVEC, Vlasta, KOBAL GRUM, Darja. Relationship between student 

thinking styles and social skills. Psychol. Beitr. (Lengerich), 2004, vol. 46, suppl. 

1, str. 156-166, ilustr. [COBISS.SI-ID 26369890] 

– KOBAL GRUM, Darja, LEBARIČ, Nada, KOLENC, Janez. Relation between selfconcept, 

motivation for education and academic achievement : a Slovenian case. 

Stud. psychol., 2004, vol. 46, no. 2, str. 105-126. 

Poljudni članek 

– SIMONIČ MERVIC, Karmen, KOBAL GRUM, Darja. Stroko naj dopolnjujejo 

izkušnje in praksa : Anica Božič predavala bodočim bibliotekarjem. Idrij. novice, 9. 

apr. 2004, št. 68, str. 7. [COBISS.SI-ID 3663515] 


– ŽENKO, Bernard, DŽEROSKI, Sašo, KOBAL, Alfred Bogomir, KOBAL GRUM, 

Darja, ARNERIĆ, Niko, OSREDKAR, Joško, HORVAT, Milena. Relating 

personality traits and mercury exposure in miners with machine learning methods 

: a preliminary study. V: BOHANEC, Marko (ur.), FILIPIČ, Bogdan (ur.), GAMS, 

Matjaž (ur.), TRČEK, Denis (ur.), LIKAR, Borut (ur.). Inteligentni in računalniški 

sistemi. Kompleksni sistemi v e-poslovanju : zbornik A 6. mednarodne multikonference 

Informacijska družba IS 2003, 13. do 17. oktober 2003 = proceedings 

A of the 6th International Multi-Conference Information Society IS 2003, 13-17th 

October, Ljubljana, Slovenia. Ljubljana: Institut "Jožef Stefan", 2003, str. 163-166. 


– KOBAL GRUM, Darja, ARNERIĆ, Niko, KOBAL, Alfred Bogomir, HORVAT, 

Milena, ŽENKO, Bernard, DŽEROSKI, Sašo, OSREDKAR, Joško. Can 

occupational exposure to elementary mercury increased the risk of suicide?. V: 

7th ICMGP International Conference on Mercury as a Global Pollutant, Ljubljana, 

Slovenia, June 270 july 2, 2004 : final programme. 2004; Ljubljana, p591. 


– ŽENKO, Bernard, DŽEROSKI, Sašo, KOBAL, Alfred Bogomir, KOBAL GRUM, 

Darja, ARNERIĆ, Niko, OSREDKAR, Joško, HORVAT, Milena. Relating 

personality traits and mercury exposure in miners with machine learning methods. 

V: 7th Workshop on Mining Scientific and Engineering Datasets (MSD04) : April 

24, 2004, held in conjunction with 4th SIAM International Conference on Data 

Mining, the Hilton at the Walt Disney World Resort, Lake Buena Vista, Fl. [S.l.: 

s.n.], 2004, str. 71-70. [COBISS.SI-ID 18200359] 

– KOBAL GRUM, Darja, ARNERIĆ, Niko, KOBAL, Alfred Bogomir, HORVAT, 

Milena, ŽENKO, Bernard, DŽEROSKI, Sašo, OSREDKAR, Joško. Can 

occupational exposure to elementary mercury increased the risk of suicide? : 

presented at 7th International Conference on Mercury as a Global Pollutant. RMZmater. 

geoenviron., 2004, let. 51, št. 1, str. 452-457. [COBISS.SI-ID 18338599] 

Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 

– KOBAL, Alfred Bogomir, OSREDKAR, Joško, HORVAT, Milena, PREZELJ, 

Marija, SEŠEK-BRIŠKI, Alenka, KRSNIK, Mladen, DIZDAREVIČ, Tatjana, 

45

FAJON, Vesna, GIBIČAR, Darija, FALNOGA, Ingrid, STIBILJ, Vekoslava, 

ARNERIĆ, Niko, KOBAL GRUM, Darja. Uticaj dugotrajne prošle ekspozicije 

elementarnoj živi na antioksidativni kapacitet i lipidnu peroksidaciju u rudara žive 

= The impact of long-term past exposure to elemental mercury on antioxidative 

capacity and lipid peroxidation in mercury miners. V: PRANJIĆ, Nurka (ur.), 

SINANOVIĆ, Osman (ur.). Prvi kongres medicine rada Bosne i Hercegovine s 

međunarodnim sudjelovanjem, Tuzla, Bosna i Hercegovina, 22 do 25 maja, 

2003= Prvi kongres medicine rada Bosne i Hercegovine s međunarodnim 

sudjelovanjem, international participation, Tuzla, Bosnia and Herzegovina, May 

22 to 25, 2003. Zbornik. Tuzla: Udruženje medicine rada Federacije Bosne i 

Hercegovine, 2003, str. 229-230. [COBISS.SI-ID 16313817] 

– OSREDKAR, Joško, HORVAT, Milena, KRSNIK, Mladen, ARNERIĆ, Niko, 

KOBAL GRUM, Darja, ŽENKO, Bernard, DŽEROSKI, Sašo, KOBAL, Alfred 

Bogomir. Could occupational exposure to mercury vapour influence on the activity 

of pineal gland. V: 10th International Congress of Toxicology, 11-15 July 2004, 

Tampere, Finland, (Toxicology and applied pharmacology, Vol. 197, no. 3). 

Amsterdam: Elsevier, 2004, p758. [COBISS.SI-ID 1586545] 

– OSREDKAR, Joško, KRSNIK, Mladen, HORVAT, Milena, ŽENKO, Bernard, 

DŽEROSKI, Sašo, ARNERIĆ, Niko, KOBAL GRUM, Darja, KOBAL, Alfred 

Bogomir. Pineal hormone melatonin in blood and urine in ex miners of Idrija 

mercury mine. V: 7th ICMGP International Conference on Mercury as a Global 

Pollutant, Ljubljana, Slovenia, June 270 july 2, 2004 : final programme. 2004; 

Ljubljana, p591. [COBISS.SI-ID 1584753] 

Samostojni znanstveni sestavek v monografiji 

– UCMAN, Saša, KOBAL GRUM, Darja. ... v igri. V: KOBAL GRUM, Darja, 

UCMAN, Saša, LESKOVŠEK, Nuša. Bivanja samopodobe. Ljubljana: i2, 2003, 

str. [127]-171. [COBISS.SI-ID 1058647] 

– KOBAL GRUM, Darja, UCMAN, Saša. ... v teoriji. V: KOBAL GRUM, Darja, 


str. [15]-69. [COBISS.SI-ID 1057879] 

– KOBAL GRUM, Darja. ... v vrtincu lastne usode. V: KOBAL GRUM, Darja, 


str. [173]-185. [COBISS.SI-ID 1058903] 

– KOBAL GRUM, Darja. ... v mladostništvu. V: KOBAL GRUM, Darja, UCMAN, 

Saša, LESKOVŠEK, Nuša. Bivanja samopodobe. Ljubljana: i2, 2003, str. [71]-91. 


– KOBAL GRUM, Darja, LESKOVŠEK, Nuša. ... v krogu nasilja. V: KOBAL GRUM, 

Darja, UCMAN, Saša, LESKOVŠEK, Nuša. Bivanja samopodobe. Ljubljana: i2, 

2003, str. [93]-126. [COBISS.SI-ID 1058391] 

Predgovor, spremna beseda 

– KOBAL GRUM, Darja. Predgovor. V: KOBAL GRUM, Darja, UCMAN, Saša, 

LESKOVŠEK, Nuša. Bivanja samopodobe. Ljubljana: i2, 2003, str. [7]-[9]. 


Drugi članki ali sestavki 

– KOBAL GRUM, Darja. Nagovor profesorice. Panika (Ljubljana), [2003], letn. 8, št. 

1/2, str. 2, portret. [COBISS.SI-ID 22849122] 

46

Znanstvena monografija 

– KOBAL GRUM, Darja, UCMAN, Saša, LESKOVŠEK, Nuša. Bivanja samopodobe. 

Ljubljana: i2, 2003. 207 str., ilustr. ISBN 961-6348-19-1. [COBISS.SI-ID 

125547264] 

Druge monografije in druga zaključena dela 

– KOBAL GRUM, Darja, KOLENC, Janez, ŽALEC, Bojan, LEBARIČ, Nada. 

Sodobni pristopi k motivaciji in tekmovalnosti v modelih samopodobe : 

medkulturna študija : letno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta za leto 

2002/2003. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2003. 45 str. [COBISS.SI-ID 1119831] 

Prispevek na konferenci brez natisa 

– KOBAL GRUM, Darja, KOLENC, Janez, LEBARIČ, Nada. Cross-cultural aspects 

of self-concept and competition. Honolulu: American Psychological Association, 

2004. [COBISS.SI-ID 26626658] 

Sekundarno avtorstvo -urednik 

– BALAŽIC, Milan. Slovenska demokratična revolucija 1986-1988 : civilna družba, 

nacionalni program in ljubljanski proces. Ljubljana: Liberalna akademija, 2004. 

415 str. ISBN 961-90301-8-4. [COBISS.SI-ID 215185152] 

– BOURDIEU, Pierre. Znanost o znanosti in refleksivnost. Ljubljana: Liberalna 

akademija, 2004. 188 str. ISBN 961-90301-7-6. [COBISS.SI-ID 128666880] 

d. Sodelovanje pri drugih znanstveno-raziskovalnih nalogah 

– KOBAL GRUM, Darja, KOLENC, Janez, ŽALEC, Bojan, LEBARIČ, Nada. 

Sodobni pristopi k motivaciji in tekmovalnosti v modelih samopodobe : 

medkulturna študija : raziskovalni projekt 2001-2005. Ljubljana: Pedagoški inštitut. 

– Vpliv elementarnega živega srebra na peroksidacijo lipidov in funkcijsko 

sposobnost posameznih tarčnih organov pri prebivalcih mesta Idrije. 2001-2004 

Medicinska fakulteta. 


– Članstvo v izvršnem odboru Liberalne akademije Slovenije 

8. Predlogi za izboljšanje dela oddelka 

Večja vključitev in sodelovanje študentov in študentk v raziskovalne dejavnosti in 

njihova povezanost s pedagoškim delom 

Dr. Sonja Pečjak, docentka 

1 Pedagoška dejavnost: 

Dodiplomski študij: 

– V študijskem letu 2003/04 sem izvajala predmet Pedagoška psihologija I za 

študente 3. letnika psihologije v obsegu 60 ur. Poleg tega sem izvajala tudi 

47

seminar (60 ur seminarja) in vaje pri istem predmetu (skupaj z asistentko Katjo 

Košir). 

– Za študente 4. letnika psihologije sem izvedla izbirni predmet Šolsko svetovalno 

delo v obsegu 30 ur. 

– Bila sem mentorica šestim študentom pri izdelavi diplomskih del. 

Podiplomski študij: 

– Za študente prvega in drugega letnika podiplomskega študija psihologije sem 

skupaj z red.prof.dr. D. Žagarjem in doc.dr.C. Peklaj izvedla predmet Poglavja iz 

pedagoške psihologije v obsegu 60 ur(modul A) in 120 ur (modul B). V okviru tega 

študija sem bila mentorica dvema študentkama pri izdelavi magistrskih nalog. 

– Za študente drugega letnika podiplomskega študija smeri razredni pouk na 

Pedagoški fakulteti v Ljubljani sem izvedla predmet Pismenost v procesu 

izobraževanja v obsegu 45 ur. 


Bibliografija objavljenih del 

Izvirni in pregledni znanstveni članki: 

– PEČJAK, Sonja, KOŠIR, Katja. Pojmovanje in uporaba učnih strategij pri 

samoregulacijskem učenju pri učencih osnovne šole. Psihol. obz. (Ljubl.), 2003, 

letn. 12, št. 4, str. 49-70 

– PEČJAK, Sonja, PUKLEK LEVPUŠČEK, Melita, PEKLAJ, Cirila, ŽAGAR, Drago. 

Social acceptance and self-concept in students attending heterogeneous and 

ability-grouped classes. Review of Psychology, 2003, vol. 10, no. 2, str. 141-150 

– BUCIK, Nataša, PEČJAK, Sonja. Učenčev izbor - ključ do motivacije za branje?. 

Otrok knj., 2004, št. 60, str. 53-67 

– GRADIŠAR, Ana, BUCIK, Nataša, PEČJAK, Sonja. Kako povečati bralno 

motivacijo učencev v osnovni šoli. Šolska knjižn., okt. 2004, letn. 14, št. 3, str. 

148-157 

Strokovni članki: 

– PEČJAK, Sonja. Vsebinska in proceduralna znanja v vzgojno-izobraževalnem 

procesu. Vzgoja izob., 2004, 35, št. 2, str. 15-16 

– PEČJAK, Sonja. Možnosti uresničevanja ključnih kompetenc. Vzgoja izob., 2004, 

35, št. 3, str. 38-39 

Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci: 

– PEČJAK, Sonja. Uporaba bralnih učnih strategij v razredu : nova pot do znanja ali 

dodatna obremenitev?. V: IVŠEK, Milena (ur.), ADAMIK-JÁSZÓ, Anna. 

Poučevanje materinščine - načrtovanje pouka ter preverjanje in ocenjevanje 

znanja : 3. mednarodni simpozij : 3rd international symposium. 1. natis. Ljubljana: 

Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2004, str. 65-74 

– PEČJAK, Sonja, KOŠIR, Katja. Auffassung und Anwendung von Lernstrategien 

beim selbstregulierenden Lernen. V: KRAINZ-DÜRR, Marlies (ur.), ENZINGER, 

Hildegard (ur.), SCHMOCZER, Michaela (ur.). Grenzen überschreiten in Bildung 

und Schule. Klagenfurt = Celovec: Drava, cop. 2004, str. 39-46 

Objavljeni strokovni prispevek na konferenci: 

– PEČJAK, Sonja. Uporaba različnih strategij kot motivator pogovora o prebranem. 

V: IVŠEK, Milena (ur.). Pogovor o prebranem besedilu : zbornik Bralnega društva 

48

Slovenije, Ljubljana, 8. september 2003. 1. natis. Ljubljana: Zavod Republike 

Slovenije za šolstvo, 2003, str. 10-19 

– PEČJAK, Sonja. Vsebinska in proceduralna znanja v vzgojno-izobraževalnem 

procesu. V: SLIVAR, Branko (ur.), TURK ŠKRABA, Mira (ur.), MEDVEŠ, Zdenko, 

RUTAR ILC, Zora. Zbornik prispevkov mednarodnega posveta o splošni 

izobrazbi, Portorož, 16.-17. april 2004. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za 

šolstvo, 2004, str.108-112 

Objavljen povzetek znanstvenega prispevka na konferenci: 

– PEČJAK, Sonja. Uporaba bralnih učnih strategij v razredu : nova pot do znanja ali 

dodatna obremenitev? = Using reading strategies of learning in the classroom : a 

new path to knowledge or just another burden?. V: IVŠEK, Milena (ur.). 

Poučevanje materinščine - načrtovanje pouka ter preverjanje in ocenjevanje 

znanja. 1. natis. [Ljubljana]: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2003, str. 19- 

20 

– KOŠIR, Katja, PEČJAK, Sonja. The impact of teacher's classroom management 

style on pupils' self-regulative behaviour. V: Cognition, motivation and affect : their 

interdependence and interrelation : abstract book. Lisboa: Instituto superior de 

psicologia aplicada (ISPA), 2004, str. 38 

– PEČJAK, Sonja. Strateško učenje - večji izziv za učence ali za učitelje? = 

Strategic learning - bigger challenge for students or for teachers?. V: COTIČ, 

Mara (ur.), MEDVED-UDOVIČ, Vida (ur.), FELDA, Darjo (ur.), ZORMAN, Anja 

(ur.), BOROTA, Bogdana (ur.), VIČIČ, Jernej (ur.), STARC, Sonja (ur.), ZURC, 

Joca (ur.), ZUDIČ ANTONIČ, Nives (ur.). Izvlečki. Koper: Univerza na 

Primorskem, Pedagoška fakulteta, 2004, str. 12-13 

– PEKLAJ, Cirila, PEČJAK, Sonja. Dimensions of reading motivation and reading 

achievement in 3rd- and 7th-grade students. V: Self-concept, motivation and 

identity : where to from here?. Berlin: Max Planck Institute for Human 

Development; Sydney: SELF Research Centre, 2004, str. 173 

Samostojni strokovni sestavek v monografiji: 

– PEČJAK, Sonja. Dejavniki začetnega učenja branja in pisanja. V: SAKSIDA, Igor 

(ur.), GRGINIČ, Marija, ZUPANČIČ, Maja. ABC-igralnica : didaktične igre pri 

začetnem opismenjevanju, Priročnik za učitelje. Domžale: Izolit, 2004, str. 8-13 

Recenzija, prikaz knjige, kritika: 

– PEČJAK, Sonja. Predstavitev magistrske naloge "Behavioristični in kognitivni 

pristop k uravnavanju vedenja učencev v razredu" (mag. Katja Košir). Psihol. obz. 

(Ljubl.), 2004, letn. 13, št. 1, str. 179-182 

Končno poročilo o rezultatih raziskav: 

– PEČJAK, Sonja, AVSEC Andreja, KOBAL GRUM Darja, MUSEK LEŠNIK 

Kristijan. Temeljni vidiki emocionalno-kognitivnih sposobnosti: kritični pristop k 

obravnavi konstrukta emocionalne inteligentnosti: zaključno poročilo. Ljubljana. 

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2004, 21 strani 

Avtor dodatnega besedila: 

– GRGINIČ, Marija, ZUPANČIČ, Maja, SAKSIDA, Igor (ur.). ABC-igralnica : 

didaktične igre s priročnikom : 35 didaktičnih iger. Domžale: Izolit, 2004. 1 zv. 

(123 str.) 

49

Sodelovanje pri znanstveno-raziskovalnem delu: 

– Sem nosilka usmerjene temeljne raziskave »Temeljni vidiki emocionalnokognitivnih 

sposobnosti: kritični pristop k obravnavi konstrukta emocionalne 

inteligentnosti: zaključno poročilo« (zaključila se je s 1.7.2004) 

– Sodelavka pri CRP-ovskem projektu »Pogoji bralne pismenosti«, ki ga vodi dr. M. 

Grosman in v okviru tega nosilka podprojekta »Bralna motivacija kot dejavnik 

učinkovitega branja in njen pomen za kakovostno izobraževanje« (traja od 2002- 

2005) 

– Sem nosilka CPR-ovskega projekta »Bralna motivacija kot dejavnik učne 

uspešnosti učencev v osnovni šoli« (traja od 2004-2006) 

4 Družbena in strokovna dejavnost 

Strokovno organizacijske in druge družbene funkcije 

– Predsednica Komisije za pripravo smernic za razvoj pismenosti pri Ministrstvu RS 

za šolstvo, znanost in šport 

– članica Komisije za pripravo koncepta dela za učence z učnimi težavami pri 

Ministrstvu RS za šolstvo, znanost in šport 

– članica razširjene predmetne skupine za kombinirani pouk pri Zavodu RS za 

šolstvo 

– članica mednarodnega bralnega združenja (IRA) 

– članica evropskega združenja EARLI – European Association for Research on 

Learning and Instruction 

– članica upravnega odbora Bralnega društva Slovenije. 

Sodelovanje s predstavniki prakse 

Pri svojem delu se povezujem s predstavniki prakse na dva načina: prvič tako, da 

vabim predstavnike prakse-psihologe v seminar, da predstavijo svoje delo študentom 

v seminarju, drugič pa tako, da poskušam na različnih seminarjih in predavanjih 

približati sodobna psihološka spoznanja svetovalnim delavcem (predvsem 

psihologom) ter osnovnošolskim in srednješolskim učiteljem preko programov 

stalnega strokovnega spopolnjevanja in drugih izobraževanj (glej točko 5). 

5 Aktivna udeležba na kongresih, simpozijih in seminarjih 

1. simpoziji, kongresi, posveti: 

– 3. mednarodni simpozij: Poučevanje materinščine-načrtovanje pouka ter 

preverjanje in ocenjevanje znanja: Mother Tongue Acquisition – from planning to 

assessing, 27.-29.11.2003, Nova Gorica (Zavod RS za šolstvo) 

– Mednarodni posvet o splošni izobrazbi, 16.-17.4.2004, Porotorož (Zavod RS za 

šolstvo, Center RS za poklicno izobraževanje, Pedagoški institut, Urad za razvoj 

šolstva, Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije) 

– 1. mednarodni znanstveni sestanek: Vplivi sodobnih znanstvenih dosežkov na 

zgodnje učenje. 21.5.2004, Koper (Pedagoška fakulteta Koper) 

– Pismenost na Slovenskem – kako jo izboljšati (okrogla miza). 8.9.2004, 

Ljubljana: Cankarjev dom, Bralno društvo Slovenije 

50

2. Programi stalnega strokovnega spopolnjevanja pri MŠZŠ: 

Filozofska fakulteta v Ljubljani: 

– Program pomoči učencem z učnimi težavami – razvoj spretnosti za strateško 

učenje, 24.-25.10.2003 in 5.-6.12.2003, Ljubljana 

– Program pomoči učencem z učnimi težavami – razvoj spretnosti za strateško 

učenje, 19.-21.3.2004, II. OŠ Celje, Celje 

– Pristopi k razvijanju čustvene inteligentnosti, 7.-8.11.2003 

– Metode in tehnike šolskega svetovalnega dela, 14.-15.11.2003, Ljubljana 

Pedagoška fakulteta v Ljubljani: 

– Modul 1: Komunikacijski pouk opismenjevanja, 26.-29.1.2004, Ljubljana 

Zavod RS za šolstvo: 

– Novosti pouka slovenščine v OŠ s prilagojenim programom, 23.10.2003, Škofja 

Loka 

– Razvijanje čustvene inteligentnosti pri dijakih srednje šole, za psihologe, 

12.11.2003, Ljubljana 

– Uporaba bralnih učnih strategij v kombiniranih oddelkih, 17.11.2003, Radovljica 

– Ključne kompetence – slovenščina, 8.5.2004, Ljubljana 

– Branje v OŠ – spretnost in dejavnost. 19.2.2004, Ljubljana 

– Poznavanje razvoja bralnih sposobnosti kot podlaga za individualizacijo in 

diferenciacijo v kombiniranih oddelkih v 3. triletju, 9.3.2004, Ljubljana 

Center za psihodiagnostična sredstva: 

– Razvijanje učnih navad (Vprašalnik učnih navad), Šempeter pri Novi Gorici, 25.8. 

in 30.8. 2004 

Different: 

– Opismenjevanje z igro, 10-11.10.2003, Ljubljana in 17.-18.10.2003 Maribor 

Ostala predavanja: 

– Celovec: Spodbujanje branja z uporabo bralnih učnih strategij, seminar za učitelje 

Slovenske gimnazije v Celovcu, 15.10.2003, Celovec 

– Kočevje: Razvijanje učnih strategij v srednji šoli, Gimnazija Kočevje, 29.10.2003, 

Kočevje 

– Šmarje pri Jelšah: Uporaba bralnih učnih strategij pri delu z učenci, Kolektiv 

učiteljev OŠ Šmarje pri jelšah, 6.2.2004 

– Žirovnica: Pomoč otrokom pri učenju doma. Predavanje za starše in učence 8. 

razredov. 11.2.2004, Žirovnica 

– Polzela: Uporaba bralnih učnih strategij pri delu z učenci, Kolektiv OŠ Polzela, 

26.8.2004 

Dr. Melita Puklek Levpušček, docentka 


Psihologija za učitelje: Zimski in letni semester: 8 skupin seminarskih vaj (240 ur), 14 

skupin laboratorijskih vaj (210 ur). 

51



– Puklek Levpušček, M. (2003). Družina kot pomemben socialni kontekst 

mladostnikovega odnosa do šole in učenja. Anthropos, 35 (1/4), 241-254). 

– Puklek Levpušček, M. (2003). Psihosocialne značilnosti mladostnikov z različnim 

profilom osamosvajanja v odnosu do staršev. Psihološka obzorja, 12(4), 71-89. 

– Pečjak, S., Puklek Levpušček, M., Peklaj, C. in Žagar, D. (2003). Social 

acceptance and self-concept in students attending heterogeneous and abilitygrouped 

classes. Review of Psychology, 10(2), 141-150. 

Študijsko gradivo: 

– Marentič Požarnik, B. in Puklek Levpušček, M. (2004). Osnove visokošolske 

didaktike 2003/2004. Ljubljana: CPI. 

– Puklek Levpušček, M. (2004). Skupinsko delo za aktivnejši visokošolski študij. 

Gradivo za pedagoško spopolnjevanje visokošolskih učiteljev. Ljubljana: CPI. 

Prispevki na kongresih: 

– The role of parents' and teachers' behaviour in predicting students' motivational 

beliefs. Prispevek na 26 th Annual International School Psychology Colloquium, 

Exeter, UK, July 27 th -31th, 2004. 

Prispevek je v celoti objavljen na naslovu: 

http://www.ispaweb.org/en/colloquium/Exeter/Exeter%20Levpuscek.htm 

Sodelovanje pri znanstveno-raziskovalnih nalogah: 

– Vloga psiholoških in družinskih dejavnikov v učni uspešnosti osnovnošolcev 

(raziskovalni projekt CRP, vodja projekta: red. prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek) 

– Partnerstvo fakultet in šol (projekt Evropskega socialnega sklada, vodja projekta: 

red. prof. dr. Barica Marentič Požarnik) 

– Prosti čas mladih v Ljubljani: psihosocialna analiza potreb in možnosti za njihovo 

uresničevanje (raziskovalni projekt MOL, vodja projekta: dr. Alenka Gril, PI) 

– članica programske skupine Uporabna razvojna psihologija 

3. Strokovna dejavnost 

– predsednica DPK SM za psihologijo 

– članica ekspertne skupine MŠZŠ: ocenjevanje vlog prispelih na javni razpis za 

sofinaniranje mladinske in strokovne periodike v letu 2004 

– izvedba seminarjev stalnega strokovnega spopolnjevanja za višješolske in 

visokošolske učitelje (Osnove visokošolske didaktike, Program za pridobitev 

pedagoško-andragoške izobrazbe za predavatelje višjih strokovnih šol, Skupinsko 

delo za aktivnejši visokošolski študij). 

4. Obiski na tujih univerzah 

Udeležba na kongresih: 

– 26 th Annual International School Psychology Colloquium, Exeter, VB, 27. – 31. 

julij, 2004. 

52

Dr. Matija Svetina, docent 

1 Pedagoška dejavnost 

– izvedba vaj pri predmetu Razvojna psihologija I v zimskem semestru in 

– izvedba vaj pri predmetu Razvojna psihologija III v letnem semestru za redne 

študente 

Mentorstvo za diplomo: 

– ČOTAR, Sonja. Vrednote in čustvena klima v družini : primerjava med 

slovenskimi in španskimi študenti : [diplomsko delo]. Ljubljana: [S. Čotar], 2004. 

175 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 26832994] 

– TRIPKOVIČ, Simona. Pojmovanje koncepta živo in neživo pri različno starih 

otrocih. diplomsko delo]. Ljubljana: [S. Tripkovič], 2004. 

2 Izredni študij 

Izvedba vaj pri predmetu Razvojna psihologija III v letnem semestru za izredne 

študente 

3 Znanstveno raziskovalno delo 

– Vodenje in izvajanje projekta (J5-5102-0581-03) Eksperimentalna mikrogenetska 

analiza razvoja logičnega mišljenja pri otrocih, ki ga financira Ministrstvo za 

znanost, šolstvo in šport. 

– Vodenje in izvajanje slovensko-ameriškega bilateralnega projekta (BI-US/03-04/4) 

Razvoj ogičnega mišljenja pri otrocih: preverjanje predpostavke o logični 

superiornosti miselnih procesov. 

Objave: 

– SVETINA, Matija. Intraindividualna variabilnost kot dejavnik učenja. Psihol. obz. 

(Ljubl.), 2004, letn. 13, št. 1, str. 29-41, ilustr. [COBISS.SI-ID 25739106] 

– SVETINA, Matija. Kdo pravi, da oblaki niso živi : kako predšolski otroci razumejo 

svet okrog sebe?. Otrok knj., 2003, letn. 30, št. 58, str. 59-64. [COBISS.SI-ID 

23690082] 

– MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, SVETINA, Matija. Spoznavni in govorni razvoj v 

srednjem in poznem otroštvu. V: MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, ZUPANČIČ, 

Maja. Razvojna psihologija, (Razprave Filozofske fakultete). 1. izd. Ljubljana: 

Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, 2004, str. 408-427, ilustr. 


– ZUPANČIČ, Maja, SVETINA, Matija. Spoznavni razvoj v mladostništvu. V: 

MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, ZUPANČIČ, Maja. Razvojna psihologija, 

(Razprave Filozofske fakultete). 1. izd. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut 

Filozofske fakultete, 2004, str. 525-545, ilustr. [COBISS.SI-ID 24376930] 

– ZUPANČIČ, Maja, SVETINA, Matija. Socialni razvoj v mladostništvu. V: 




– ZUPANČIČ, Maja, SVETINA, Matija. Socialni razvoj v zgodnji odraslosti. V: 


53



Referat na kongresu: 

– SVETINA, Matija. Assessment of change : a microgenetic approach. V: 

Proceedings. Malaga: Faculdad de Psicología, Univerzidad de Málaga, 2004, str. 

110. [COBISS.SI-ID 24939874] 

Aktivna udeležba na seminarju: 

– The Microgenetic Method to Investigate Cognitive Development, School of 

Psychology at the University of St Andrews (20 in 21 septembra 2004) 

4 Družbena in strokovna dejavnost 

Strokovno sodelovanje v Domu Dolfke Boštjančič za otroke z motnjami v razvoju. 

5 Materialno stanje 

Predstojnik oddelka je v tem šolskem letu izpeljal nakup Noldusovega sistema The 

Observer za vnos podatkov psihološkega opazovanja. 

Dr. Andreja Avsec, asistentka 

1. Opravljene pedagoške obveznosti 

Redni študij: 

– Psihologija osebnosti – vaje: II. letnik psihologije, 1 ura tedensko (4 skupine), do 

10.11.2003 

Izredni študij: 

– Psihologija osebnosti – vaje: II. letnik psihologije, 30 ur 

Dr. Matej Černigoj, asistent 


Izveden je bil celoten program vaj pri predmetu Socialna psihologija I (v drugem 

letniku). Vaje so se izvajale v petih skupinah, vsaka po dve uri tedensko. 

Študentje so se na vajah tako praktično (doživljajsko in diskusijsko) kot tudi 

teoretično seznanili s temeljnimi vsebinami socialne psihologije, ki se raztezajo od 

bioloških dispozicij za socialno življenje (avtopoeza kot osnovna značilnost biološke 

organizacije, enaktivno in kognitivno védenje, simbolna komunikacija, afektivnost in 

emotivnost), preko značilnosti človeškega sebstva (občutek jaza in jastvo, koncept 

54

sebe in sebstvo, socialna motivacija), do pojava socialne resničnosti (osnovna in 

osrednja socialna resničnost ter socialno vplivanje). Pomemben del vaj je bilo tudi 

kreativno pisanje esejev o obravnavanih vsebinah. Vaje so se zaključile z ustnim 

kolokvijem. 

Znanstveno-raziskovalno delo 

Oktobra 2003 sem se udeležil konference o kognitivni znanosti s prispevkom 

Spoznavanje kot proces urejanja doživljanja. Sicer pa je bilo moje znanstveno 

raziskovalno delo usmerjeno v razvoj samospoznavanja kot posebne paradigme 

psihološkega raziskovanja, ki bi temeljilo na fenomenoloških načelih. Zaradi 

obsežnosti problematike svojih izsledkov o tej temi v tem letu še nisem objavil (razen 

prej omenjenega poskusa), v prihodnjem pa načrtujem objavo člankov z naslovoma 

The epistemological template in The epistemology of self-knowing. 


– Černigoj, M. (2003). Spoznavanje kot proces urejanja doživljanja. V I. Kononenko 

in I. Jerman (ur.), Kognitivne znanosti: zbornik C 6. mednarodne multi-konference 

Informacijska družba IS 2003, 13. – 17. oktober 2003; Cognitive sciences: mindbody 

studies: proceedings C of the 6th International Multi-Conference Information 

Society IS 2003, 13-17th October 2003, Ljubljana, Slovenija. Ljubljana: Institut 

"Jozef Stefan". 

Dr. Urška Fekonja, asistentka 


Redni študij: 

– Izvajanje vaj iz Razvojne psihologije I (zimski semester) 

– Izvajanje vaj iz Razvojne psihologije II (letni semester) 

Izredni študij: 

– Izvajanje vaj iz Razvojne psihologije II 


2.1 Bibliografija 


– MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, FEKONJA, Urška, KRANJC, Simona. 

Pripovedovanje zgodbe kot pristop za ugotavljanje otrokovega govornega razvoja. 

Psihol. obz. (Ljubl.), 2004, vol. 13, št. 1, str. 43-64, ilustr. [COBISS.SI-ID 

25741154] 

– MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, ZUPANČIČ, Maja, FEKONJA, Urška, KAVČIČ, 

Tina, PODLESEK, Anja. Dejavnosti v vrtcu : kako jih ocenjujejo starši?. Sodob. 

pedagog., 2004, letn. 55, št. 3, str. 74-95, ilustr. [COBISS.SI-ID 25895778] 


55

Tina. Kurikulum za vrtce : učinki na področju komunikacije in 

socialnoemocionalnega razvoja otrok. Sodob. pedagog., 2003, letn. 54, št. 5, 

str. 48-73, ilustr. [COBISS.SI-ID 24004962] 


– MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, KRANJC, Simona, FEKONJA, Urška. 

Developmental levels of the child's storytelling. V: ERIC - Educational Resources 

Information Center. U. S. Department of Education's, 19??-, 12 str. [COBISS.SI- 

ID 21852002] 

Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 

– MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, FEKONJA, Urška, KRANJC, Simona. Free play 

as a context for child's language development. V: Play and education : abstracts 

book. Kraków: Wydawnictwo Naukowe AP, 2004, str. 96. [COBISS.SI-ID 

26523746] 

– MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, FEKONJA, Urška, PODLESEK, Anja. Home 

literacy environment in relation to child's language comprehension and 

expression. V: Proceedings. Malaga: Faculdad de Psicología, Univerzidad de 

Málaga, 2004, str. 210. [COBISS.SI-ID 24941410] 

– FEKONJA, Urška. Assessing home literacy environment : relations to child's 

language comprehension and expression. V: Proceedings. Malaga: Faculdad de 

Psicología, Univerzidad de Málaga, 2004, str. 211-212. [COBISS.SI-ID 24941666] 

– MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, FEKONJA, Urška. Home literacy and language 

environment in relation to child's language competences. V: Programme & 

Abstracts. Ghent: University, 2004, str. 358. [COBISS.SI-ID 26079586] 

– MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, KRANJC, Simona, FEKONJA, Urška. Early 

versus late entry to preschool : the effect on the child's language development. V: 

Quality curricula : the influence of research, policy and praxis : abstracts. Malta: 

EECERA, 2004, str. 73-74. [COBISS.SI-ID 26423394] 

– ZUPANČIČ, Maja, KAVČIČ, Tina, FEKONJA, Urška. The toddler's age of entry 

into high quality pre-school, parental education and developmental outcomes in 

early childhood. V: Quality curricula : the influence of research, policy and praxis : 

abstracts. Malta: EECERA, 2004, str. 123-124. [COBISS.SI-ID 26423906] 

Samostojni znanstveni sestavek v monografiji 

– MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, ZUPANČIČ, Maja, KAVČIČ, Tina, FEKONJA, 

Urška. Gibalni razvoj po rojstvu. V: MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, ZUPANČIČ, 

Maja. Razvojna psihologija, (Razprave Filozofske fakultete). 1. izd. Ljubljana: 



– MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, FEKONJA, Urška. Govorni razvoj dojenčka in 

malčka. V: MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, ZUPANČIČ, Maja. Razvojna 

psihologija, (Razprave Filozofske fakultete). 1. izd. Ljubljana: 



– MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, FEKONJA, Urška. Razvoj govora v zgodnjem 

otroštvu. V: MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, ZUPANČIČ, Maja. Razvojna 




56

– KAVČIČ, Tina, FEKONJA, Urška. Čustveni razvoj v zgodnjem otroštvu. V: 




– FEKONJA, Urška. Razvoj otroške igre. V: MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, 

ZUPANČIČ, Maja. Razvojna psihologija, (Razprave Filozofske fakultete). 1. izd. 

Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, 2004, str. 382-393, 

ilustr. [COBISS.SI-ID 24374626] 

– FEKONJA, Urška, KAVČIČ, Tina. Čustveni razvoj v srednjem in poznem otroštvu. 

V: MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, ZUPANČIČ, Maja. Razvojna psihologija, 



– ZUPANČIČ, Maja, KAVČIČ, Tina, FEKONJA, Urška. Razvojne naloge v 

odraslosti. V: MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, ZUPANČIČ, Maja. Razvojna 




Doktorska disertacija 

– FEKONJA, Urška. Razvoj otrokovega govora v različnih socialnih kontekstih : 

doktorska disertacija. Ljubljana: [U. Fekonja], 2004. 208 f., graf. prikazi, tabele. 


Končno poročilo o rezultatih raziskav 


Tina. Učinki uvajanja kurikuluma za vrtce na področju komunikacije in 

socioemocionalnega razvoja otrok : evalvacijska študija. Ljubljana: [Univerza v 

Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo], 2003. 50 f., graf. prikazi. 


2.2 Sodelovanje v znanstveno raziskovalnih projektih: 

– CRP Vpliv vrtca na otrokov razvoj in njegovo uspešnost v šoli, nosilka red. prof. 

dr. Maja Zupančič; 

– CRP Samoevalvacija predšolske vzgoje v vrtcu: Zagotavljanje kakovosti, red. 

prof. dr. nosilka Ljubica Marjanovič Umek; 

– CRP Govorni razvoj in razvoj bralne pismenosti v vrtcu in šoli, nosilka red. prof. 

dr. Ljubica Marjanovič Umek; 

– CRP: Vloga psiholoških in demografskih dejavnikov v učni uspešnosti 

osmošolcev, nosilka red. prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek. 


Predavanja za vzgojiteljice v okviru naročenega programa profesionalnega 

usposabljanja: Razvoj in učenje predšolskega otroka (4 ponovitve). 

5. Aktivna udeležba na kongresih: 

– 18. ISSBD-meeting, Ghent, Belgija, 2004. 

– 14. European early childhood education research association conference, Malta, 

2004. 

– 23. ICCP-conference, Krakow, Poljska, 2004. 

57

Dr. Tina Kavčič, asistentka 


Izvajanje dela vaj iz Razvojne psihologije I, II in III v okviru rednega študija ter 

Razvojne psihologije II in III v okviru izrednega študija. 


a. Bibliografija: 


1. ZUPANČIČ, Maja, KAVČIČ, Tina. Štiri osebnostne dimenzije kot napovedniki 

socialnega vedenja predšolskih otrok. Anthropos (Ljublj.), 2003, letn. 35, št. 1/4, str. 

183-194, ilustr. [COBISS.SI-ID 24936290] 

2. MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, ZUPANČIČ, Maja, FEKONJA, Urška, KAVČIČ, 

Tina. Kurikulum za vrtce : učinki na področju komunikacije in socialnoemocionalnega 

razvoja otrok. Sodob. pedagog., 2003, letn. 54, št. 5, str. 48-73, ilustr. [COBISS.SI-ID 

24004962] 

3. ZUPANČIČ, Maja, KAVČIČ, Tina. Personality structure in Slovenian three-yearolds 

: the inventory of child individual differences. Psihol. obz. (Ljubl.), 2004, letn. 13, 

št. 1, str. 9-28, ilustr. [COBISS.SI-ID 25738594] 

4. ZUPANČIČ, Maja, PODLESEK, Anja, KAVČIČ, Tina. Parental child-care practices 

of Slovenian preschoolers' mothers and fathers : The Family Environment 

Questionnaire. Psihol. obz. (Ljubl.), 2004, letn. 13, št. 3, str. 7-26, ilustr. [COBISS.SI- 

ID 26855266] 

5. MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, ZUPANČIČ, Maja, FEKONJA, Urška, KAVČIČ, 

Tina, PODLESEK, Anja. Dejavnosti v vrtcu : kako jih ocenjujejo starši?. Sodob. 

pedagog., 2004, letn. 55, št. 3, str. 74-95, ilustr. [COBISS.SI-ID 25895778] 

1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 

6. ZUPANČIČ, Maja, KAVČIČ, Tina. Temporal stability of personality measures in 

early childhood : mid-level traits, dimensions, and personality types. V: Conference 

abstracts. Groningen: University, 2004, str. 293. [COBISS.SI-ID 26079330] 

7. ZUPANČIČ, Maja, KAVČIČ, Tina, PODLESEK, Anja. Assessment of parental 

child-care practices of Slovenian parents : the Family Environment Questionnaire. V: 


221-222. [COBISS.SI-ID 24941922] 

8. ZUPANČIČ, Maja, KAVČIČ, Tina. Contemporaneous and longitudinal prediction of 

social behavior in preschool from early personality measures. V: Programme & 

Abstracts. Ghent: University, 2004, str. 376. [COBISS.SI-ID 26081122] 

9. ZUPANČIČ, Maja, KAVČIČ, Tina, FEKONJA, Urška. The toddler's age of entry 

into high quality pre-school, parental education and developmental outcomes in early 

childhood. V: Quality curricula : the influence of research, policy and praxis : 

abstracts. Malta: EECERA, 2004, str. 123-124. [COBISS.SI-ID 26423906] 


10. MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, ZUPANČIČ, Maja, KAVČIČ, Tina, FEKONJA, 

Urška. Gibalni razvoj po rojstvu. V: MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, ZUPANČIČ, Maja. 

Razvojna psihologija, (Razprave Filozofske fakultete). 1. izd. Ljubljana: 

58



11. KAVČIČ, Tina. Igra dojenčka in malčka. V: MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, 

ZUPANČIČ, Maja. Razvojna psihologija, (Razprave Filozofske fakultete). 1. izd. 

Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, 2004, str. 278-289, 

ilustr. [COBISS.SI-ID 24350562] 

12. KAVČIČ, Tina, FEKONJA, Urška. Čustveni razvoj v zgodnjem otroštvu. V: 

MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, ZUPANČIČ, Maja. Razvojna psihologija, (Razprave 

Filozofske fakultete). 1. izd. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske 

fakultete, 2004, str. 334-349, ilustr. [COBISS.SI-ID 24355426] 

13. ZUPANČIČ, Maja, KAVČIČ, Tina. Temperament in osebnost v zgodnjem 

otroštvu. V: MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, ZUPANČIČ, Maja. Razvojna psihologija, 



14. FEKONJA, Urška, KAVČIČ, Tina. Čustveni razvoj v srednjem in poznem otroštvu. 

V: MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, ZUPANČIČ, Maja. Razvojna psihologija, 



15. ZUPANČIČ, Maja, KAVČIČ, Tina. Temperament in osebnost v srednjem in 

poznem otroštvu. V: MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, ZUPANČIČ, Maja. Razvojna 

psihologija, (Razprave Filozofske fakultete). 1. izd. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni 

inštitut Filozofske fakultete, 2004, str. 440-450, ilustr. [COBISS.SI-ID 24375650] 

16. ZUPANČIČ, Maja, KAVČIČ, Tina, FEKONJA, Urška. Razvojne naloge v 

odraslosti. V: MARJANOVIČ UMEK, Ljubica, ZUPANČIČ, Maja. Razvojna 

psihologija, (Razprave Filozofske fakultete). 1. izd. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni 

inštitut Filozofske fakultete, 2004, str. 634-654, ilustr. [COBISS.SI-ID 24382306] 

2.08 Doktorska disertacija 

17. KAVČIČ, Tina. Razvoj osebnosti predšolskih otrok : povezave z osebnostnimi 

značilnostmi staršev in sorojencev ter medosebnimi odnosi v družini : doktorska 

disertacija. Ljubljana: [T. Kavčič], 2004. 233 f., graf. prikazi, tabele. [COBISS.SI-ID 

215533312] 

b. Sodelovanje v znanstveno raziskovalnih projektih: 

– CRP Vpliv vrtca na otrokov razvoj in njegovo uspešnost v šoli, nosilka red. prof. 

dr. Maja Zupančič 

– CRP Samoevalvacija predšolske vzgoje v vrtcu: Zagotavljanje kakovosti, nosilka 

Ljubica Marjanovič Umek 

– CRP Govorni razvoj in razvoj bralne pismenosti v vrtcu in šoli, nosilka Ljubica 

Marjanovič Umek 

– CRP Vloga psiholoških in družinskih dejavnikov v učni uspešnosti osnovnošolcev, 

nosilka Ljubica Marjanovič Umek 


Predavanja za vzgojiteljice v okviru Modula I: Razvoj in učenje predšolskega otroka 

(6 ponovitev). 

59

6. Obisk članov oddelka na tujih univerzah 

Udeležba na kongresih 

– 18. Bienalno srečanje mednarodne skupnosti za raziskovanje vedenjskega 

razvoja (18. ISSBD Biennial Meeting), Gent, Belgija 

– 12. Evropska konferenca o osebnosti (12. ECP), Groningen, Nizozemska 

– Občasna konferenca o temperamentu (15. OTC), Athens, Georgia, ZDA 

Obisk tujih univerz 

– Obisk Univerze v Georgii, ZDA 

Dr. Robert Masten, asistent 


V študijskem letu 2003/2004 je asist.dr. Masten Robert izvajal vaje iz klinične 

psihologije I. Po kurikulumu 60 ur, ker pa so bile vaje izvedene v malih skupinah oz. 

tudi individualno je bila izvedbena obveznost 20 ur tedensko. Vaje so bile izvedene 

na Filozofski fakulteti in v različnih inštitucijah v Sloveniji (Pediatrična klinika, Zavod 

Janez Levec, VIZ F. Milčinski, VIZ Logatec, IRS za rehabilitacijo, različne osnovne 

šole, Psihiatrična klinika, ZUIM Kamnik itd. ). 

2. Predavanja 

Izvedel je več seminarjev v okviru programa permanentnega izobraževanja na 

Fakulteti za šport in na Filozofski fakulteti v okviru centra za pedagoško dejavnost. 

3. Znanstveno - raziskovalno delo 

Raziskoval na področju spolnih motenj in zadovoljstva s spolnostjo, stresa v 

študentski populaciji, stresa pri udeležencih vojaških mirovnih operacij, na področju 

spoprijemanja s stresom pri pacientih s spolnimi motnjami, na področju povezave 

identitete in različnih kliničnih slik, na področju identitete in športa. 

bibliografija. 

– Tušak, Matej, Tušak, Maks, Masten, Robert, Kajtna, Tanja, Smrdu, Maja. Trema 

in napetost ter načini njunega odstranjevanja, (Programi stalnega strokovnega 

spopolnjevanja, 2002/2003). Ljubljana: Fakulteta za šport, Center za stalno 

strokovno izpopolnjevanje, 2003. 24 f. [COBISS.SI-ID 1912241] 

– Masten, Robert. Psihične motnje in noogene osebnostne značilnosti : doktorska 

disertacija. Ljubljana: [R. Masten], 2003. 166 f., graf. prikazi, tabele. [COBISS.SI- 

ID 127229696] 

– Ziherl Slavko, Masten Robert, Tušak Maks. Sexual satisfaction in student 

population. Archives in sexual behaviour. (v tisku). 

– Masten Robert.(2004). Noogene osebnostne značilnosti in prilagajanje. 

Psihološka obzorja., Vol 13. (V tisku). 

60


– Aktivno je sodeloval kot član komisije za psihodiagnostična sredstva in v drugih 

strokovnih odborih (FPI Maribor …). 

– Zaključuje izobraževanje iz psihoterapije na Inštitutu Fritz Perls, EAG. 

– Je dokončal drugi letnik specialističnega študija “klinično psihološko svetovanje” 

na filozofski fakulteti. 

– Aktivno sodeluje v študentski svetovalnici. 

– Uspešno je zagovarjal doktorsko disertacijo v novembru 2003. 

Dr. Polona Matjan Štuhec, asistentka 

1. Pedagoška obveznost 

Pedagoške obveznosti na Oddelku za psihologijo sem si delila z asist. Gregorjem 

Žvelcem. 

V preteklem šolskem letu je 38 študentov rednega študija opravilo naslednje sklope 

vaj: etika v klinični psihologiji in psihoterapiji, psihološki preventivni screening, za 

razvojno fazo specifične igre; vajo, v kateri so prepoznavali specifičnosti transfera, 

kontratransfera in značilnosti objektnega odnosa ter odporov in kontrolnih 

mehanizmov v analitični psihoterapiji. Ob ogledu zavodov so spoznavali posebnosti 

klinično psihološkega dela z otroci s specifičnimi potrebami kot so gluhi in naglušni, 

slepi in slabovidni ter telesno invalidni. Seznanjali so se s posameznimi terapevtskimi 

tehnikami, to je z razvojno analitično psihoterapijo, transakcijsko analizo, kognitivno 

terapijo in vedenjsko terapijo. 

Vaje so potekale na specifičen način. Profesor Praper je bil zimski semester na 

študijskem dopustu, zato je bil celoten program vaj izveden v tem semestru. Delo je 

bilo zelo intenzivno, z dosti več teoretičnega uvoda, ker so manjkala tekoča 

predavanja. 

Pedagoško delo na vajah še vedno ovira predvsem prostorska stiska. 

Sodelovala sem pri Specializaciji iz klinično psihološkega svetovanja s predmetom 

Etika v klinični psihologiji in forenzični psihologiji, Klinično psihološko izvedenstvo v 

kazenskem pravu, Organizacija klinično psihološkega pregleda ter v praktikumu iz 

naštetih predmetov. 

V okviru svojih pedagoških obveznosti sodelujem še na Pedagoški fakulteti v 

Ljubljani, v okviru stalnega strokovnega spopolnjevanja za vzgojitelje v različnih 

inštitucijah, kjer predavam predmet: Psihodinamske teorije osebnosti. 

Na Medicinski fakulteti sodelujem pri postdiplomskem študiju iz psihoterapije ter 

pedoortodontije. 

61


– Vabljeno predavanje na Društvu za skupinsko analizo Slovenije, dne 9.1.2004 z 

naslovom: Etika v skupinski analizi. 

– Vabljeno predavanje za Krovno zvezo psihoterapije v Sloveniji, dne 28.2.2004 z 

naslovom Novosti pri etičnem delu v psihoterapiji. 

– Vabljeno predavanje na Mednarodnem simpoziju pediatrov O dojenju v Laškem z 

naslovom Separacija in individualizacija kot pot k avtonomiji, dec. 2003. 

Moje znanstveno raziskovalno delo je bilo v tem šolskem letu usmerjeno v 

raziskovanje procesov v skupinski analizi, kjer sem se priključila delu Motovunske 

grupe od 2. do 4. oktobra 2003, to je hrvaškim raziskovalcem skupinske analize z 

mednarodno udeležbo. 


– Sem članica stalne komisije za etiko (Standing Committee of Ethics) pri Evropski 

federaciji psiholoških združenj (EFPA) in predsednica Komisije za poklicno etiko 

psihologov pri Društvu psihologov Slovenije in Zbornici kliničnih psihologov 

Slovenije. 

– Sem članica: Društva psihologov Slovenije, Strokovnega in upravnega odbora 

Združenja psihoterapevtov Slovenije, ustanovna članica Psihoanalitičnega 

društva Slovenije, članica Mednarodne zveze skupinskih terapevtov (IAGP) in 

Društva za skupinsko analizo London (GAS). 

Sodelovanje s prakso: 

Polovico svojega rednega delovnega časa opravljam kot specialistka klinične 

psihologije in psihoterapevtka na Inštitutu za klinično psihologijo v Ljubljani. Delam z 

odraslimi. Izvajam tudi supervizijo kolegom, ki so v učnem procesu za analitično 

psihoterapijo. 

Sem tudi stalna sodna izvedenka za klinično psihologijo. 

6. Obiski članov oddelka na domačih in tujih univerzah 

Poleg aktivne udeležbe, kjer navajam vabljena predavanja pri točki 3., sem se 

udeležila seminarja Združenja psihoterapevtov Slovenije z naslovom Mejna 

osebnostna organizacija, ki je bil dne 4. in 5. maja 2004 v Ormožu ter rednih 

mesečnih strokovnih srečanj Združenja psihoterapevtov Slovenije, kjer sem 

moderirala srečanje 12. marca 2004 z naslovom Razumevanje srevraštva po Ottu 

Kernbergu. 

8. Glavna problematika Oddelka in predlogi za izboljšanje dela Oddelka 

Glavna problematika Oddelka je prav gotovo prostorska stiska. Pri izvajanju vaj iz 

predmeta Klinična psihologija pa še potrebe po specifičnih prostorskih pogojih, kjer bi 

lahko delali po klinični metodi dela, v parih ali majhnih skupinah. Pogrešamo tudi 

vizualne pripomočke v obliki video posnetkov, ki so jih posnele ameriške univerze za 

potrebe izobraževanja in so predragi, da bi jih pri nas naročali. 

62

Dr. Anja Podlesek, asistentka 


V študijskem letu 2003/2004 sem opravila: 

– 120 ur seminarskih vaj in 180 ur individualnih laboratorijskih vaj pri vajah iz 

predmeta Psihometrija I v 2. letniku rednega študija psihologije, 

– 120 ur seminarskih vaj pri vajah iz predmeta Psihometrija I v 2. letniku izrednega 

študija psihologije (vaje so potekale v decembru 2003 in januarju 2004), 

– 80 ur vaj iz Statistike za psihologe v 1. letniku psihologije. 

Sodelovala sem tudi pri izvedbi seminarjev iz Psihometrije I in Psihometrije II ter pri 

izvedbi izbirnega predmeta Multivariatne tehnike v 4. letniku dodiplomskega študija. 

V okviru predmeta Metodologija psihološkega raziskovanja na podiplomskem študiju 

psihologije sem izvedla 5 predavanj. 

Program vaj iz Psihometrije I je bil izveden v celoti. Preverjanje znanja študentov je 

sledilo Pravilniku za posredovanje in preverjanje znanja. Pri Psihometriji I so 

študentje oddali 18 kratkih poročil s predstavitvijo in obdelavo individualnih podatkov 

ter kratko interpretacijo rezultatov in eno daljše poročilo v obliki razširjenega povzetka 

raziskave, ki so jo študenti izvedli sami v parih ali manjših skupinah. Končna ocena je 

bila sestavljena iz ocen kratkih poročil (40 %), ocene dolgega poročila o 

samostojnem projektu (20 %) in iz ocene zaključnega kolokvija (40 %), ki so ga 

študenti lahko opravljali v treh razpisanih rokih. Od 67 rednih študentov, ki so bili 

prijavljeni na vaje, je vaje uspešno zaključilo 64 študentov. Od 40 izrednih študentov 

je vaje uspešno zaključilo 10 študentov, ostali pa bodo imeli to možnost še v 

naslednjih študijskih letih. 

Program vaj iz Statistike za psihologe je bil izveden v celoti. Študenti so opravljali tri 

delne kolokvije in v majhnih skupinah izvedli manjši projekt. Končne ocene iz vaj so 

bile določene na podlagi delnih ocen in ocene zaključnega kolokvija, ki so ga lahko 

študenti opravljali v štirih razpisanih rokih. Od 58 rednih študentov, prijavljenih na 

vaje iz Statistike za psihologe, je vaje uspešno opravilo 48 študentov. 

Dopolnila sem spletne strani za vaje iz obeh predmetov, na katerih študenti najdejo 

ustrezno gradivo, povezano s snovjo (enačbe, naloge itd.), koristne povezave na 

druge spletne strani in najnovejše informacije in obvestila v zvezi z vajami. Za vaje iz 

Psihometrije I sem razvila nov računalniško voden eksperiment, s katerim so študenti 

zbirali individualne podatke za metodo primerjanja v parih. 

V soavtorstvu z dr. Klasom M. Brenkom sva izdala univerzitetni učbenik u recenzijo 

»Osnove psihološkega merjenja: psihofizikalna metodologija (izdala Filozofska 

fakulteta v Ljubljani, Oddelek za psihologijo, 2004, 267 str.). 

Pri pedagoškem delu sem naletela na naslednje težave: 

– premajhne učilnice (119) za seminarske vaje, 

– preveliko število študentov za primerno opravljanje seminarskih vaj (skoraj 

nemogoče je individualno delati s posamezniki, temeljito odgovarjati na vprašanja 

vseh študentov ipd.) 

– pomanjkanje opreme (npr. projekcijsko platno v učilnici 119), 

63

– nevzdržna vročina spomladi in poleti v učilnici 119 ter slaba zvočna izoliranost te 

učilnice 

– nov sistem zaklepanja vrat (vrata je moč odpirati samo iz predavalnice, v njo pa 

ne, zaradi česar je pouk moten vsakokrat, ko želi kdo vstopiti v predavalnico) 

Tako kot v preteklih letih bi tudi letos prav prišla možnost uporabe računalniške 

učilnice, kjer bi imeli študenti možnost učenja dela z računalnikom in sprotne 

računalniške obdelave podatkov. 

Znanstveno-raziskovalno delo 

Sodelovala sem pri naslednjih projektih: 

– pri raziskovalnem projektu v okviru Ciljno raziskovalnih programov: Vzgoja in 

izobraževanje z naslovom „Samoevalvacija kakovosti predšolske vzgoje v vrtcu 

(2002-2004, odgovorna nosilka: red. prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek) 

– pri raziskovalnem projektu „Vpliv Bralne značke na razvoj bralnih zmožnosti“ 

(2002-2004, odgovorna nosilka doc. dr. Milena Blažič) 

– pri raziskovalnem projektu »Vpliv vrtca na otrokov razvoj in njegovo uspešnost v 

šoli« (2001-2005; nosilka dr. M. Zupančič) 

– pri raziskovalnem projektu »Razvoj preizkusov procesiranja govornih dražljajev: 

kognitivnopsihološki in avdiološki vidiki« (2004-2006; nosilec dr. Valentin Bucik) 

Aktivno sem se udeležila naslednjih konferenc: 

– XVI. dnevov Ramira Bujasa v Zagrebu (14. - 16. 12. 2003), 

– VII. evropske konference o psihološkem ocenjevanju (EAPA, Malaga, 1. - 4. 4. 

2004), 

– na 27. evropski konferenci o vidnem zaznavanju (ECVP 2004, Budimpešta, 22. - 

26. 8. 2004) sem imela prispevek v soavtorstvu z Luko Komidarjem 

Publikacije 

v znanstvenih revijah 

– Zupančič, Maja, Podlesek, Anja, Kavčič, Tina. Parental child-care practices of 

Slovenian preschoolers' mothers and fathers: The Family Environment 

Questionnaire. Psihol. obz. (Ljubl.), 2004, letn. 13, št. 3, str. 7-26. 

– Marjanovič Umek, Ljubica, Zupančič, Maja, Fekonja, Urška, Kavčič, Tina, 

Podlesek, Anja. Dejavnosti v vrtcu : kako jih ocenjujejo starši?. Sodob. pedagog., 

2004, letn. 55, št. 3, str. 74-95. 

– Podlesek, Anja. O Facetni Teoriji In Njenem Prispevku K Psihološkemu 

Raziskovanju. Psihol. Obz. (Ljubl.), 2003, letn. 12, št. 3, str. 25-42. 

recenzija knjige 

– Podlesek, Anja. Ocena knjige "Culture and children's intelligence: cross-cultural 

analysis of the WISC-III" (Kultura in inteligentnost otrok: medkulturna analiza 

WISC-III). Psihol. obz. (Ljubl.), 2003, letn. 12, št. 4, str. 153-157. 

povzetki prispevkov na konferencah 

– Komidar, Luka, Podlesek, Anja. Acceleration perception for simulated motion in 

depth and the role of height in visual field. V: Sažeci priopćenja. Zagreb: Odsjek 

za psihologiju, Filozofski fakultet: Hrvatsko psihološko društvo, 2003, str. 42. 

64

– Podlesek, Anja, Komidar, Luka. Comparison of three psychophysical methods for 

measuring representational displacement. V: Sažeci priopćenja. Zagreb: Odsjek 

za psihologiju, Filozofski fakultet: Hrvatsko psihološko društvo, 2003, str. 60. 

– Komidar, Luka, Podlesek, Anja. Perceived velocity decreases with time : the case 

of interrupted motion. Perception (Lond.), 2004, vol. 33, suppl., str. 158. 

– Fesel Martinčevič, Maja, Podlesek, Anja. Assessment of work self-regulatory 

efficacy. V: Proceedings. Malaga: Faculdad de Psicología, Univerzidad de 

Málaga, 2004, str. 194-195. 

– Fesel Martinčevič, Maja, Podlesek, Anja. Development of work self-efficacy 

instrument. V: Proceedings. Malaga: Faculdad de Psicología, Univerzidad de 

Málaga, 2004, str. 195. 

– Marjanovič Umek, Ljubica, Fekonja, Urška, Podlesek, Anja. Home literacy 

environment in relation to child's language comprehension and expression. V: 


210. 

– Zupančič, Maja, Kavčič, Tina, Podlesek, Anja. Assessment of parental child-care 

practices of Slovenian parents : the Family Environment Questionnaire. V: 


221-222. 

Družbena in strokovna dejavnost 

Kot članica Komisije za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vrtcih, osnovnih in 

srednjih šolah ter organizacijah za izobraževanje odraslih pri Ministrstvu za šolstvo, 

znanost in šport sem sodelovala pri razvoju instrumentov in izvedbi projekta 

samoevalvacije navedenih institucij. 

Dr. Grega Repovš, asistent 


V preteklem študijskem letu sem opravljal vaje iz predmeta Zaznavni procesi v 

skupnem obsegu 5 ur tedensko in vaje iz predmeta Višji spoznavni procesi v obsegu 

5 ur tedensko, skupaj 10 ur tedensko. 

V okviru vaj iz predmeta Zaznavni procesi so študentje oddali dve dolgi raziskovalni 

poročili in dve kratki raziskovalni poročili ter opravili samostojen raziskovalni projekt, 

ki so ga javno zagovarjali in oddali raziskovalno poročilo. V okviru vaj iz predmeta 

Višji spoznavni procesi so študentje prav tako oddali dve dolgi raziskovalni poročili in 

dve kratki raziskovalni poročili ter opravili samostojen raziskovalni projekt, ki so ga 

javno zagovarjali in oddali raziskovalno poročilo. Pri vajah iz obeh predmetov so 

študentje opravili tudi zaključni kolokvij. 

Pomemben del vaj je temeljil na uporabi računalnika kot raziskovalne opreme za 

prikaz dražljajev in beleženje odzivov v kognitivnih eksperimentalnih nalogah. Velik 

del komunikacije s študenti je potekal preko spletnih strani in elektronske pošte. 

65


V študijskem letu 2003/2004 sem sodeloval v nekaj raziskovalnih projektov, ki so 

potekali v okviru Instituta za klinično nevrofiziologijo na Kliničnem centru v Ljubljani, 

med drugimi pri projektu študije delovnega spomina s pomočjo EEG koherence, 

projektu fMRI študije funkcionalne konektivnosti v primeru naloge delovnega 

spomina, ERP študiji Stroopovega učinka na vzorcu depresivnih pacientov, kontrolnih 

oseb in študentov psihologije. Raziskovalni skupini na Inštitutu sem se pridružil tudi 

organizacijsko kot član programske skupine Fiziološki mehanizmi nevroloških motenj 

in bolezni. 

V okviru razpisa ciljnih raziskovalnih projektov, ki sta jih skupaj razpisala Ministrstvo 

za šolstvo, znanost in šport in slovenska vojska, sem se pridružil dvema 

raziskovalnima skupinama, projektu Vpliv ekstremnih naporov in poškodb na 

imunsko stanje in obolevnost med okužbami, pod vodstvom dr. Alojza Ihana in 

projektu Psihološki vidiki obvladovanja stresnih obremenitev pri izvajanju nalog v 

tujini, pod vodstvom dr. Marka Poliča. Oba projekta sta v fazi načrtovanja empiričnih 

meritev. 

Bibliografija v študijskem letu 2003/2004 

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI 


1. REPOVŠ, Grega. The mode of response and the Stroop effect : a reaction time 

analysis. Psihol. obz. (Ljubl.), 2004, letn. 13, št. 2, str. 105-114, ilustr. [COBISS.SI-ID 

26668898] 

2. POLIČ, Marko, REPOVŠ, Grega. Cognitive map of Slovenia : spatial 

representations and identity. Psychol. Beitr. (Lengerich), 2004, vol. 46, suppl. 1, str. 

65-88, ilustr. [COBISS.SI-ID 26369634] 

1.02 Pregledni znanstveni članek 

3. REPOVŠ, Grega. Cognitive neuroscience and the "Mind-body problem". Psihol. 

obz. (Ljubl.), 2004, letn. 13, št. 2, str. 9-16. [COBISS.SI-ID 26637922] 

1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 

4. BON, Jure, KORITNIK, Blaž, REPOVŠ, Grega, SOČAN, Gregor, ŠPRAH, 

Lilijana, KOČEVAR, Miha, KNIFIC, Jernej. Changes in effective connectivity during 

spatial and verbal working memory evaluated with fMRI and structural equation 

modelling. V: ULE, Andrej (ur.), GAMS, Matjaž (ur.), REPOVŠ, Grega (ur.). 

Kognitivna znanost : zbornik A 7. mednarodne multi-konference Informacijska družba 

IS 2004, 9. do 15. oktober 2004 : proceedings A of the 7th International Multi- 

Conference Information Society IS 2004, 9-15th October 2004, Ljubljana, Slovenia, 

(Informacijska družba). Ljubljana: Institut "Jožef Stefan", 2004, str. 43-49, ilustr. 


5. ŠTUKOVNIK, Vita, REPOVŠ, Grega, FLISAR, Dušan. Ocenjevanje nekaterih 

specifičnih kognitivnih funkcij po premostitveni operaciji koronarnih arterij. V: ULE, 

Andrej (ur.), GAMS, Matjaž (ur.), REPOVŠ, Grega (ur.). Kognitivna znanost : zbornik 

A 7. mednarodne multi-konference Informacijska družba IS 2004, 9. do 15. oktober 

66

2004 : proceedings A of the 7th International Multi-Conference Information Society IS 

2004, 9-15th October 2004, Ljubljana, Slovenia, (Informacijska družba). Ljubljana: 

Institut "Jožef Stefan", 2004, str. 50-53. [COBISS.SI-ID 1710399] 

1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 

6. REPOVŠ, Grega, STAROVASNIK, Barbara. Cognitive deficit in patients with 

Parkinson's disease. V: KONONENKO, Igor (ur.), JERMAN, Igor (ur.). Mind-body 

studies : proceedings of 6th International Conference on Cognitive Science, 

Ljubljana, 13-17th October 2003. Ljubljana: Institut "Jožef Stefan", 2003, str. 184. 


7. REPOVŠ, Grega, PIRTOŠEK, Zvezdan, LIŠČIĆ, Rajka, PIŠLJAR, Marko, BON, 

Jure, STAROVASNIK, Barbara, GRGIČ, Milan. The subtler nuances of Stroop 

interference. V: KONONENKO, Igor (ur.), JERMAN, Igor (ur.). Mind-body studies : 

proceedings of 6th International Conference on Cognitive Science, Ljubljana, 13-17th 

October 2003. Ljubljana: Institut "Jožef Stefan", 2003, str. 189. [COBISS.SI-ID 

23301730] 

8. LIŠČIĆ, Rajka, PIŠLJAR, M., PIRTOŠEK, Zvezdan, REPOVŠ, Grega. 

Electrophysiological study of the stroop effect. Neurol. Croat., 2003, letn. 52, suppl. 2, 

str. 114. [COBISS.SI-ID 17876441] 

9. MOHORKO, Nina, KREGAR-VELIKONJA, Nevenka, REPOVŠ, Grega, 

GORENŠEK, Matevž, BRESJANAC, Mara. An in vitro study of bisbenzimide Hoechst 

33342 distribution between separated cell populations, and its effects on cell viability. 

V: ZIDAR, Primož (ur.), ZRIMEC, Alexis (ur.). 9th International Conference on Life 

Sciences of Slovenia - Life Sciences 2004 & 1 st International Congress on 

Toxicology in Slovenia with Workshops, Nova Gorica, Slovenia, September 18-22, 

2004. Book of abstracts & programme. Ljubljana: Slovenian Society of Toxicology, 

2004, str. 146. [COBISS.SI-ID 18282713] 

10. ROŠKAR, Saška, MARUŠIČ, Andrej, REPOVŠ, Grega, BUCIK, Valentin. 

Neuropsychological characteristics of suicide attempters. V: Final programme & 

abstract book : research - prevention - treatment and hope. Copenhagen: ICS, 2004, 

str. 67. [COBISS.SI-ID 1240293] 

11. ROŠKAR, Saška, REPOVŠ, Grega, MARUŠIČ, Andrej, BUCIK, Valentin. 

Emotional stroop task in healthy volunteers - preliminary results. V: KRŽAN, Mojca 

(ur.), BRESJANAC, Mara (ur.). Program in knjiga povzetkov. Ljubljana: Sinapsa, 

Slovensko društvo za nevroznanost: = Slovenian Neuroscience Society, 2004, str. 

21. [COBISS.SI-ID 1219813] 

12. ŠTUKOVNIK, Vita, REPOVŠ, Grega, KOŠIR, Gorazd, LIPOVEC, Robert, 

GREGORČIČ, Franc, FLISAR, Dušan. Evaluation of some specific cognitive 

functions after cardiac bypass surgery. V: KRŽAN, Mojca (ur.), BRESJANAC, Mara 

(ur.). Program in knjiga povzetkov. Ljubljana: Sinapsa, Slovensko društvo za 

nevroznanost: = Slovenian Neuroscience Society, 2004, str. 26. [COBISS.SI-ID 

1635391] 

13. BREŽAN, Simon, RUTAR, Veronika, LOGAR, Vito, KORITNIK, Blaž, REPOVŠ, 

Grega, BON, Jure, BELIČ, Aleš, ZIDAR, Janez. Encephalographic coherence 

changes in Sternberg verbal working memory task. V: KRŽAN, Mojca (ur.), 

BRESJANAC, Mara (ur.). Program in knjiga povzetkov. Ljubljana: Sinapsa, 

Slovensko društvo za nevroznanost: = Slovenian Neuroscience Society, 2004, str. 

27. [COBISS.SI-ID 18074841] 

14. ROŠKAR, Saška, MARUŠIČ, Andrej, REPOVŠ, Grega, BUCIK, Valentin. 

Neuropsychological characteristics of suicide attempters. Psychiatria Danub., 2004, 

vol. 16, no. 3, str. 187. [COBISS.SI-ID 1243109] 

67

15. ROŠKAR, Saška, MARUŠIČ, Andrej, REPOVŠ, Grega, BUCIK, Valentin. Use of 

emotional stroop task in healthy volunteers : does emotional salience and word 

frequency matter?. V: ZORKO, Maja (ur.), ROŠKAR, Saška (ur.). Suicide as 

premature mortality : abstract book. Ljubljana: Institute of Public Health of the 

Republic of Slovenia, 2004, str. 54. [COBISS.SI-ID 1181413] 


16. KRANJČEC, Renata, POLIČ, Marko, REPOVŠ, Grega. Chapter 2. The crisis 

that was not a crisis: managing the Y2K problem in Slovenia. V: BRÄNDSTRÖM, 

Annika (ur.), MALEŠIČ, Marjan (ur.). Crisis management in Slovenia : comparative 

perspectives, (A publication of the Crisis Management Europe Research Program, 

26). Stockholm: Swedish National Defence College, 2004, str. 133-154, ilustr. 


17. REPOVŠ, Grega, POLIČ, Marko, KRANJČEC, Renata. Fire at the Gorenje 

Factory on September 3, 2000. V: BRÄNDSTRÖM, Annika (ur.), MALEŠIČ, Marjan 

(ur.). Crisis management in Slovenia : comparative perspectives, (A publication of the 

Crisis Management Europe Research Program, 26). Stockholm: Swedish National 

Defence College, 2004, str. 177-200. [COBISS.SI-ID 24520034] 

18. ŽLENDER, Bojan, ARNERIĆ, Niko, FERLIGOJ, Anuška, MARKL, Mateja, 

POLIČ, Marko, REPOVŠ, Grega, ZABUKOVEC, Vlasta. Legislation and traffic safety. 

V: CAUZARD, Jean-Pierre (ur.). European drivers and road risk : SARTRE 3 reports. 

Part 2, Report on in-depth analyses, (Rapport INRETS). Arcueil Cedex: Institut 

National de Recherche sur les Transports et leur Sécurité, 2004, str. 143-167, ilustr. 


19. KRANJČEC, Renata, POLIČ, Marko, REPOVŠ, Grega. Kriza, ki ni bila kriza : 

reševanje problema računalniškega prehoda v leto 2000. V: MALEŠIČ, Marjan. 

Krizno upravljanje in vodenje v Sloveniji : izzivi in priložnosti, (Knjižna zbirka 

Varnostne študije). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2004, str. 141-163, ilustr. 


20. REPOVŠ, Grega, POLIČ, Marko, KRANJČEC, Renata. Požar v Gorenju v 

Velenju septembra 2000. V: MALEŠIČ, Marjan. Krizno upravljanje in vodenje v 

Sloveniji : izzivi in priložnosti, (Knjižna zbirka Varnostne študije). Ljubljana: Fakulteta 

za družbene vede, 2004, str. 259-281. [COBISS.SI-ID 24504674] 

1.20 Predgovor, spremna beseda 

21. GAMS, Matjaž, REPOVŠ, Grega, ULE, Andrej. Predgovor h kognitivni znanosti 

2004 = Preface to cognitive science 2004. V: ULE, Andrej (ur.), GAMS, Matjaž (ur.), 

REPOVŠ, Grega (ur.). Kognitivna znanost : zbornik A 7. mednarodne multikonference 

Informacijska družba IS 2004, 9. do 15. oktober 2004 : proceedings A of 

the 7th International Multi-Conference Information Society IS 2004, 9-15th October 

2004, Ljubljana, Slovenia, (Informacijska družba). Ljubljana: Institut "Jožef Stefan", 

2004, str. 3-6. [COBISS.SI-ID 18549287] 

1.25 Drugi članki ali sestavki 

22. REPOVŠ, Grega. Poročilo s 5. mednarodne multi-konference Informacijska 

družba IS'2002 v Ljubljani. Psihol. obz. (Ljubl.), 2003, letn. 12, št. 1, str. 157-160. 


68

SEKUNDARNO AVTORSTVO 

Urednik 

23. Psihološka obzorja. Repovš, Grega (član uredniškega odbora 1996-). Ljubljana: 

Društvo psihologov Slovenije. ISSN 1318-1874. [COBISS.SI-ID 3084808] 

24. Panika. Repovš, Grega (odgovorni urednik 1998-). Ljubljana: Društvo študentov 

psihologije Slovenije, 1996-. ISSN 1318-8747. [COBISS.SI-ID 2741041] 

25. ULE, Andrej (ur.), GAMS, Matjaž (ur.), REPOVŠ, Grega (ur.). Kognitivna 

znanost : zbornik A 7. mednarodne multi-konference Informacijska družba IS 2004, 9. 

do 15. oktober 2004 = Cognitive science : proceedings A of the 7th International 

Multi-Conference Information Society IS 2004, 9-15th October 2004, Ljubljana, 

Slovenia, (Informacijska družba). Ljubljana: Institut "Jožef Stefan", 2004. V, 158 str., 

ilustr. ISBN 961-6303-63-5. [COBISS.SI-ID 215772160] 


V letu 2003 sem bil aktiven kot vodja sekcije Kognitivna nevroznanost konference 

Kognitivna nevroznanost, ki je v okviru multikonference Informacijska družba 2003 

potekala v mesecu oktobru. Kot sopredsedujoči sem sodeloval tudi pri pripravah in 

izvedbi konference Kognitivna znanost v okviru multikonference Informacijska družba 

2004, ki je ponovno potekala v oktobru. 

Kot vodja projektne skupine in programskega odbora sem vodil priprave in izvedbo 

mednarodne Poletne šole o kognitivni nevroznanosti delovnega spomina, ki je 

potekala v mesecu juliju na Bledu ter se zaključila z mednarodnim Simpozijem o 

spominu, pri katerem sem sodeloval kot vodja programskega odbora. Oba dogodka 

sta pomenila pomemben prispevek k uveljavitivi slovenske kognitivne nevroznanosti 

v mednarodnih okvirih, saj se je poletne šole udeležilo 35 študentov iz 27 držav ter 

deset vrhunskih raziskovalcev kot predavateljev, vsi pa so sodelovali tudi na 

Simpoziju, ki je poleg njih pritegnil tudi raziskovalce in strokovnjake iz sosednjih 

držav. 

V tem letu sem nadaljeval svoje aktivno strokovno delo kot tajnik Sinapse, 

Slovenskega društva za nevroznanost in tajnik Združenja za nevropsihologijo in 

kognitivno nevrologijo. Postal sem tudi član mednarodnih združenj, in sicer IBRO 

(International Brain Research Organization), FENS (Federation of European 

Neuroscience Societies), SfN (Society for Neuroscience) in CNS (Cognitive 

neuroscience society). 

Mag. Boštjan Bajec, asistent 


Pri izrednih študentih je vaje iz predmeta psihologija osebnosti izvedla asist. dr. 

Andreja Avsec, sam sem prevzel le del kolokvijev v okviru izrednega študija. Pri 

rednih študentih je del vaj izvedla asist. dr. Andreja Avsec, z 9.12.2004 pa sem 

izvajanje vaj pri predmetu prevzel sam. Izvedenih je bilo: 

– 30 ur vaj iz psihologije osebnosti pri izrednih študentih (izvajala asist. dr. Andreja 

avsec). Vaje je pozitivno opravilo 20 študentov izmed 38, ki so bili vpisani v letnik. 

69

– 4*30 ur pri vajah iz psihologije osebnosti za redne študente. Vaje so potekale v 

seminarski obliki v skupinah po 18 študentov. Obveznosti študentov so bile 

izdelava lastnega raziskovalnega poročila, izdelava lastnega diagnostičnega 

poročila in izdelava skupinskega projekta ter opravljen kolokvij. Izmed 72 

študentov, vpisanih v letnik, jih je vaje pozitivno opravilo 64 študentov, ostali so 

vaje opravili že v prejšnjih letih. 

– 4*30 ur pri vajah iz motivacije in emocij. Vaje so potekale v seminarski obliki v 

skupinah po 16 oziroma 17 študentov. Obveznosti študentov so bile izdelava 

lastnega diagnostičnega in lastnega raziskovalnega poročila ter opravljen kolokvij. 

Izmed 66 študentov, vpisanih v letnik, je vaje pozitivno opravilo 50 študentov. 

Pri obeh predmetih so težave pri izvajanju vaj predstavljale predvsem omejene 

finančne zmožnosti – po 18 študentov se je na primer moralo usposabljati za 

uporabo šablon na treh kompletih le-teh. 

Posodobitev vaj pri obeh predmetih je predstavljala uvedba izčrpnejše kvalitativne 

ocene izdelanih poročil. 


Bibliografija 

– Bajec, B. (2003). Poročilo z drugega slovensko-japonskega seminarja, Maribor 

2003. Psihološka obzorja, 12 (3), 171-172. 

– Bajec, B. (2004). Nagovor asistenta. Panika, 9 (1), 2. 

Udeležba na kongresih, seminarjih, simpozijih 

– Bajec, B., Bucik, V. in Stefanovska, A. (2003). Oscillations in a sequence of 

reaction times. XVI. dani Ramira Bujasa. 

– Bajec, B., Bucik, V. in Stefanovska, A. (2004). Changes in fluctuations of reaction 

times. Međunarodni znanstveno-stručni skup XIV dani psihologije u Zadru. 

Sodelovanje v projektu “Vloga osebnosti in samopodobe v pozitivni psihologiji” 

(vodja: red.prof.dr.Janek Musek). 

Sodelovanje v projektu “Razvoj preizkusov procesiranja govornih dražljajev: 

kognitivnopsihološki in avdiološki vidiki” (vodja: izr.prof.dr.Valentin Bucik). 

Sodelovanje v projektu “Vpliv Bralne značke na razvoj bralnih zmožnosti” (vodja: 

doc.dr. Milena Blažič). 


Članstvo v organizacijah 

– Članstvo v Društvu študentov psihologije Slovenije 

– Članstvo v Društvu psihologov Slovenije 

– Članstvo v Society for chaos theory in psychology & life sciences 

Mag. Eva Boštjančič, asistentka 


Vaje so zaradi objektivnih razlogov potekale v poletnem semestru v bolj strnjeni obliki 

kot ponavadi (tri ure tedensko). Vključevale so veliko sodelovanja s strani študentov, 

vabljenih gostov, uporabo številnih primerov iz prakse ter obiske v organizacijah. 

70

Opravljene vaje so pokrile področja, ki se skladajo s predvidenim učnim programom 

in smo jih združili v naslednjih vajah: 

– načrtovanje kariere 

– metoda assessment centra 

– determinante uspešnega managerja 

– motivacijski profil vodje 

– timsko delo 

– organizacijska klima 

– analiza zadovoljstva zaposlenih 

– organizacijske vrednote. 

Vaje so bile strukturirane tako, da se je njihova problematika razvijala od 

individualnega, preko timskega, pa vse do organizacijskega nivoja. Izvedene so bile 

v celoti in zaključene s kolokvijem, ki so ga do danes (12. 2004) opravili vsi slušatelji 

razen enega. Povprečna ocena vaj iz predmeta Psihologija dela in organizacije 2 je 

bila v preteklem študijskem letu 8,75. 

Pri vajah so se študenti spoznali z osnovno diagnostiko na področju psihologije dela, 

jo uporabili tudi v praksi, spoznali so se z analitičnimi postopki ter širili svoja znanja in 

razgledanost na področju gospodarstva. 

Poudarek je bil tudi na timskem delu, ki je dopuščal zadostno mero fleksibilnosti in 

koristno izmenjavo informacij. Glede na pretekla znanja smo pri predmetu učinkovito 

nadgrajevali znanja, ki so jih študenti pridobili v preteklih letih študija ter utrjevali že 

znane psihološke termine. 

Za študente je ustrezno stimulacijo predstavljal predvsem vpogled v prakso, 

predvsem na področje gospodarstva ter primeri, študije, intervjuji slovenskega izvora. 

Kljub temu, da predmet pri študentih ne velja za najbolj priljubljenega, se je proti 

zaključku vaj pokazalo, da so se vsake naslednje vaje lotevali z več delovnega elana 

in interesa. 

V poletnem semestru sem imela 42 pedagoških ur s študenti, 44 govorilnih ur ter v 

povprečju sem porabila 5 ur za popravo poročil posamezne vaje (6 vaj). 


Moja bibliografija v letu 2004 (vir bibliografskih zapisov: vzajemna baza podatkov 

COBIB.SI) 

1.04 Strokovni članek 

– BOŠTJANČIČ, Eva. Diskretno do nove zaposlitve. Finance (Ljubl.), 13. jan. 2004, 

št. 7, str. 18, avtor. portr. [COBISS.SI-ID 4013171] 

– BOŠTJANČIČ, Eva. Pričakovanja glede plače ne smejo biti previsoka. Finance 

(Ljubl.), 13. jan. 2004, št. 7, str. 18, ilustr. [COBISS.SI-ID 512029054] 

1.05 Poljudni članek 

– BOŠTJANČIČ, Eva. Curiculum Vitae. Kapital (Maribor, Tisk. izd.). Tiskana izd.], 

2004, let. 14, št. 330, str. 28-29. [COBISS.SI-ID 512028798] 

71


Sodelovala sem na 13. slovenskem oglaševalskem festivalu, Portorož, 10. – 12. marec 

2004 kot svetovalka v Kadrovski spovednici na internetu. 

Udeležila sem se mednarodne konference Upravljanje človeških virov v na znanju 

temelječem gospodarstvu, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, 2. – 4. junij 2004. 

Od leta 2002 se na Andragoškem centru Republike Slovenije, Ljubljana, Slovenija 

izobražujem za svetovalko in ocenjevalko standarda Vlagatelji v ljudi, ki prihaja v 

Slovenijo v obliki pilotne študije iz Velike Britanije. 

5. Obiski gostov 

Na vajah so nas obiskali naslednji gostje: 

– Dušica Boben: Predstavitev dejavnosti Centra za psihodiagnostična sredstva ter 

izdelava psihološkega profila vodje 

– Barbara Muc: Predstavitev standarda Vlagatelji v ljudi ter predstavitev primerov iz 

prakse 

– Stane Bokal, direktor kadrovske službe Elektronabava d.d.: Predstavitev 

organizacijske in kadrovske strukture družbe Elektronabava ter sodelovanje na 

skupnem projektu ocenitve organizacijske klime in kulture 

Vsi obiski so bili s strani študentov sprejeti z veliko zanimanja in odobravanja. Na 

predavanjih so prejeli vrsto praktičnih informacij, ki jih bodo lahko uporabili kasneje, 

morda že pri pripravi diplomske naloge ali na prvih delovnih mestih. 

8. Glavna problematika oddelka in predlogi za izboljšanje dela oddelka 

Z delom na oddelku, predvsem pa s povezanostjo pedagoškega osebja na Katedri za 

psihologijo dela sem zelo zadovoljna. Od njih prejemam stalne smernice, motivacijo 

in napotke, za kar se da dobro izvedbo vaje pri mojem predmetu. 

Morda pa lahko tu na kratko opozorim na majhne stvari, ki nekaterim veliko pomenijo: 

– lansko leto so študenti izvedli ocenjevanje predavateljev. Obljubili so povratne 

informacije, ki pa jih do danes še nisem prejela; 

– oddelčna obvestila bi lahko prejemali tudi v elektronski obliki, saj bi bila tako 

ažurnost informacij in odziv nanje večji. Na ta način bi lahko tudi potrjevali, da 

smo obvestilo videli, se nanj odzvali ipd.; 

– pogrešam večjo povezanost oddelka, čeprav o tem sama težko sodim, ker sem 

na Oddelku prisotna največ 5 ur tedensko. Morda bi lahko enkrat mesečno ali 

enkrat na tri mesece organizirali strokovna predavanja, ki bi bila namenjena 

našemu dodatnemu razvoju, izobraževanju, strokovnosti. Nekaj predlogov: 

učinkovito predavanje, prezentacije, nova spoznanja na področju npr. psihologije 

dela, poročila s kongresov, konferenc…. K sodelovanju bi lahko pritegnili kolege 

psihologe, ki delajo v praksi, na področjih, ki bi nam jih lahko zanimivo predstavili. 

Na ta način bi lahko dosegli večjo povezanost članov oddelka, večjo informiranost 

in strokovnost. 

– povezanost oddelka z zunanjimi organizacijami 

72

– pomoč mladim diplomantom pri iskanju prve zaposlitve. Morda mailing lista, s 

pomočjo katere bi lahko diplomante obveščali o možnostih, ki jih pedagoški 

delavci dobimo iz okolja, preko poznanstev ali preko ljudi, ki se na nas obrnejo. 

Mag. Katja Depolli, asistentka 


– vaje pri predmetu Psihologija za učitelje (za študente 2. letnika pedagoški smeri 

na FF) v obsegu 11 ur tedensko, 

– vaje pri predmetu Pedagoška psihologija II (za študente 4. letnika psihologije) v 

obsegu 2 ur tedensko in 

– vaje pri predmetu Psihologija pouka in učenja (za študente 3. letnika pedagoških 

smeri na Fakulteti za matematiko in fiziko) v obsegu 1 ure tedensko. 



– Depolli, K., (2004). Učiteljev profesionalni razvoj: od novinca do izvedenca za 

poučevanje. Panika, 9(1), 58–62. 


– Predsednica Strokovne komisije za psihologijo na XXXVIII. srečanju mladih 

raziskovalcev Slovenije (v okviru gibanja Znanost mladini), 24. 9. 2004 

(organizator: Zveza za tehnično kulturo Slovenije. 

– Zunanja ocenjevalka na spomladanski in jesenski maturi iz psihologije. 

– Delavnica za študente Ekonomske fakultete z naslovom Pripravljanje na izpit 

(organizator: Ekonomska fakulteta, Center za svetovanje in razvoj študentov) 

– Sodelovanje v Programu stalnega strokovnega spopolnjevanja delavcev v vzgoji 

in izobraževanju v letu 2003/04: Predavanje z vajami z naslovom Psihološki vidiki 

učenja in Koncept celostnega učenja v okviru seminarja za učitelje v prvi triadi 

devetletne osnovne šole (seminar Celostno poučevanje matematike v prvi triadi, 

organizator: Založba Tuma d.o.o., Ljubljana). 

– Predavanji za učitelje z naslovom Stres pri učiteljih (izvedba na: OŠ Cvetka 

Golarja Škofja Loka, OŠ Šmarje pri Kopru). 

Mag. Katja Košir, asistentka stažistka 


V študijskem letu 2003/2004 sem izvajala vaje pri predmetu Pedagoška psihologija I 

za študente 3. letnika v dveh skupinah ter sodelovala pri izvajanju seminarja iz tega 

predmeta. Vodenje vaj pri Pedagoški psihologiji I vključuje tako izvajanje teoretičnega 

dela, ki poteka na fakulteti, kot tudi sodelovanje z osnovnimi in srednjimi šolami, kar 

73

vključuje organizacijo in koordiniranje obiskov študentov na šolah ter vodenje 

zaključnih razgovorov, kjer študenti svoje ugotovitve posredujejo šolskim svetovalnim 

delavcem in učiteljem. 

Zastavljeni program iz vaj pri Pedagoški psihologiji I smo skupaj s študenti v celoti 

uresničili. Stopnja aktivnosti študentov pri vključevanju v pedagoški proces je bila 

zelo visoka in je bila tudi pogoj za opravljene obveznosti pri vajah. Ob koncu 

študijskega leta so vsi študenti dosegli zastavljene učne cilje in opravili obveznosti pri 

vajah iz Pedagoške psihologije I. 


Decembra 2003 sem zaključila svoj magistrski študij. V letu 2004 sem naredila 

raziskovalni načrt za raziskavo v okviru moje doktorske naloge ter pripravila vse 

potrebno za izvedbo, ki poteka tekom celotnega študijskega leta 2004/05. 



– Pečjak, S. in Košir, K. (2003). Pojmovanje in uporaba učnih strategij pri 

samoregulacijskem učenju pri učencih osnovne šole. Psihološka obzorja, 12(4), 

49-70. 

Strokovni članek 

– Košir, K. (2003) Ko korenček postane palica: teorija samodeterminacije v šolskem 

kontekstu. Panika, 8(1-2), 58-61. 


– Pečjak, S. in Košir, K. (2004). Auffassung und Anwendung von Lernstrategies 

beim Selbstregulierenden Lernen. V M. Krainz-Duerr, H. Enzinger in M. 

Schmotzer (Ur.). Grenzen ueberschreiten in Bildung und Schule ( str. 39-46). 

Klagenfurt: Drava. 

Objavljeni povzetek predavanja na znanstveni konferenci 

– Košir, K. in Pečjak S. (2004). The impact of teacher's classroom management 

style on pupils' self-regulative behaviour. V Cognition, motivation and affect. 

Abstract book. 9th International conference on motivation. September 30 – 

October 2, 2004, lisboa, Portugal. 

– Žugelj, U. in Košir, K. (2004). Responses to social stress in adolescence: 

Adaptation of a rating scale and relationship to other aspects of psychological 

functioning. V Cognition, motivation and affect. Abstract book. 9th International 

conference on motivation. September 30 – October 2, 2004, lisboa, Portugal. 


Zaradi aplikativno zastavljenega programa pri vajah iz Pedagoške psihologije, ki jih 

vodim, zelo tesno sodelujem s številnimi osnovnimi in srednjimi šolami zlasti v 

Ljubljani in okolici. Pri tem gre za sodelovanje z obojestranskimi koristmi: študentom 

je omogočen vpogled v enega izmed vidikov dela šolskega svetovalnega delavca ter 

izkušnja dela z razredom, učitelji in svetovalni delavci na šolah pa na ta način 

pridobijo številne podatke o učencih in razredih, do katerih sicer ne bi prišli. 

74

Ocenjujem, da je sodelovanje zelo uspešno, na kar kaže tudi dejstvo, da si šole želijo 

nadaljnjega sodelovanja z nami in nam ga sami ponujajo ter da se glas o koristih, ki 

jih imajo šole od takšnega načina sodelovanja, širi tudi do šol, s katerimi še ne 

sodelujemo - te se same obračajo na nas s prošnjo po sodelovanju. 

Z zunanjimi institucijami, v katerih so zaposleni psihologi, tesno sodelujem tudi kot 

koordinatorka obvezne študijske prakse na Oddelku za psihologijo. 

Bila sem članica komisije za ocenjevanje raziskovalnih nalog iz področja psihologije 

na srečanju Znanost mladini. 

4. Obiski na domačih in tujih univerzah 

Aktivno sem sodelovala na konferenci European Association for Research on 

Learning and Instruction v Lizboni, Portugalska. 

Študirala sem na Inštitutu za psihologijo Univerze v Tuebingenu, Nemčija. 

Dr. Gregor Sočan, asistent 


– V okviru tehničnih možnosti je bil uresničen program vaj iz Psihometrije II, 

Informatike in računalništva v psihologiji ter Statistike za psihologe. 

– Pri Psihometriji II je k boljši kvaliteti pedagoškega dela prispeval izid učbenika 

“Postopki klasične testne teorije”. 

– Zlasti pri Psihometriji II je kvalitetno in sodobno izvedbo študijskega programa 

oteževalo dejstvo, da se lahko vaje v računalniški učilnici izvajajo le za 20 

študentov tedensko (oz. v drugem semestru 40). Prav tako je problematično, da 

za vaje iz Statistike za psihologe sploh ni predvidenih ur v računalniški učilnici, 

zaradi česar lahko seznanjanje slušateljev z računsko intenzivnimi sodobnimi 

metodami (npr. z bootstrapom) poteka le ex cathedra. 

– Pedagoško delo je nadalje zaviralo: preveliko število študentov, premajhne 

predavalnice, neopremljenost predavalnic z računalnikom in projektorjem. 

– Vaje iz Psihometrije II je uspešno opravilo vseh 50 prijavljenih študentov. Vaje so 

bile ocenjene s kompozitom ocen oddanih poročil, delnih kolokvijev in zaključnega 

kolokvija. 

– Od 58 študentov, prijavljenih na vaje iz Statistike za psihologe, je vaje uspešno 

opravilo 48 študentov. Vaje so bile ocenjene na podlagi ocen delnih kolokvijev, 

poročila o projektu in ocene zaključnega kolokvija. Tolikšen osip je v prvem 

letniku v običajnih sprejemljivih mejah. 

– Opravljene pedagoške obveznosti: 

240 ur pri Psihometriji II, 60 ur pri Statistiki za psihologe, 60 ur pri Informatiki in 

računalništvu v psihologiji: skupno 360 ur. 


Aktivno sem se udeležil: 

1. Evropske konference o osebnosti v Groningenu in sicer s prispevkom: 

“Impulsiveness and sensation-seeking: Two aspects of the same trait?” 

2. Mednarodne konference “Methodology and statistics” v Ljubljani in sicer s 

prispevkom: “Alternative approaches to least squares factor analysis”. 

75


– v tisku pri reviji Psychometrika je članek: “Greatest lower bound to reliability and 

the hypothesis of unidimensionality” (prvi avtor J.M.F. ten Berge). 

– “Postopki klasične testne teorije” (pri Filozofski fakulteti). 

4. Obiski tujih univerz 

Obiskal sem Heymansov inštitut Fakultete za psihologijo, sociologijo in pedagogiko 

Univerze v Groningenu (Nizozemska) in opravil nekaj pogovorov o možnosti 

sodelovanja na raziskovalnem področju. 

5. Materialno stanje 

Nujno bi bilo potrebno zagotoviti dodatno računalniško učilnico, v kateri bi lahko 

študenti opravljali vaje iz metodoloških predmetov in ki bi omogočala računalniško 

podprto psihološko testiranje in izvajanje eksperimentov (tako v zvezi s pedagoško 

kot raziskovalno dejavnostjo). 

Gregor Žvelc, asistent 

Zaradi študijskega dopusta dr.Petra Praperja, sva z asistentko Polono Matjan 

opravila vse obveznosti vaj v prvem semestru študijskega leta. 

Vaje, ki sem jih osebno opravil so bile naslednje: 

1.) MEDOSEBNI ODNOS IN RAZVOJ OTROKOVE OSEBNOSTI 

2.) SISTEMATIČNI PSIHOLOŠKI PREGLED – SPP3 

3.) TRANSAKCIJSKA ANALIZA 

4.) KOGNITIVNA TERAPIJA 

5.) POSEBNOSTI DELA PSIHOLOGA V NEKATERIH USTANOVAH 

(Zavod za slepo in slabovidno mladino, Zavod za gluhe innaglušne 

otroke, Center za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog) 

Število študentov: 38. 

Znanstveno raziskovalno delo 

Delo na doktorski disertaciji: Integrativni model diadnih odnosov. 

Obisk strokovnih konferenc in izobraževanj: 

– Izobraževanje za delo s travmatskim stresom: EMDR – II (Milano, 2003) 

– Konferenca Evropske zveze za integrativno psihoterapijo (EAIP) (Paris, 2003) 

– Konferenca Evropske zveze za transakcijsko analizo (EATA) (Temisoara, 

2004) 

Problematika oddelka: 

Primanjkljaj prostora. Soba v kleti ni primerna za večje število študentov. 

* * * 

V študijskem letu 2003/2004 ponovno ni oddal poročila o delu: 

− dr. Klas Brenk, redni profesor 

Predstojnik oddelka za psihologijo: 

izr. prof. dr. Valentin Bucik 

76

ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO 1. PedagoÅ¡ka dejavnost V Å¡tudijskem ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?