oktober 2011 - Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v ...
23.11.2014 • Views
Share Embed Flag

oktober 2011 - Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v ...

oktober 2011 - Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v ...

oktober 2011 - Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v ...

SHOW MORE
SHOW LESS
ePAPER READ
DOWNLOAD ePAPER
uszs.gov.si

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

START NOW

REVIJA ZA SLOVENCE ZUNAJ<br />

REPUBLIKE SLOVENIJE<br />

SLOVENCI.SI <strong>oktober</strong> <strong>2011</strong><br />

Slovenija danes, Slovenci.si, Leto 1, Ševilka 7<br />

Menjavajo se<br />

odri, Slovenski<br />

oktet ostaja<br />

Alfred Brežnik<br />

»Slovenija je<br />

domovina«<br />

Slovenski podjetnik v Kanadi<br />

S trdim delom do<br />

mednarodnega ugleda<br />

Juan Vasle<br />

Med opero in<br />

nogometom

www.slovenia.info/homecoming<br />

Come and take a closer look: Ljubljana.<br />

HOMECOMING<br />

SLOVENIA <strong>2011</strong><br />

Republika Slovenija v letu <strong>2011</strong> praznuje<br />

20 let od razglasitve samostojnosti lastne<br />

države. Ponos nad dosežki samostojne<br />

<strong>Slovenije</strong> bo v letu <strong>2011</strong> <strong>za</strong>znamoval tudi<br />

turistična dogajanja.<br />

In <strong>2011</strong> the Republic of Slovenia will be<br />

celebrating 20 years since its declaration<br />

of national independence. Pride in the<br />

achievements of independent Slovenia will also<br />

be reflected during <strong>2011</strong> in the tourism sector.

PRVA STRAN<br />

VSEBINA<br />

Panorama<br />

4 Kardinalu Ambrožiču v slovo<br />

5 Medijski projekt Slovenija danes naletel na dober odziv<br />

V žarišču<br />

6 Menjavajo se odri, Slovenski oktet ostaja<br />

Poslovne strani<br />

8 Aleš Kotar: Med Ptujem in Frankfurtom<br />

10 Kristal nad Ljubljano<br />

11 Igor Kodarin: S trdim delom do mednarodnega ugleda<br />

Kultura<br />

12 Slovenska poezija osvaja francosko občinstvo<br />

14 Milan Šelj: Vipavski pesnik iz Združenega kraljestva<br />

15 Juan Vasle: Med opero in nogometom<br />

Spoznajmo se<br />

19 20 let uradnega ‘Prijateljstva’<br />

20 Alfred Brežnik: Slovenija je domovina, Avstralija dom<br />

Izobraževanje in znanost<br />

22 Slovenščina <strong>za</strong> vse in vsakogar<br />

24 Učitelji, ki so več kot to<br />

Mladi<br />

26 Alenka Slavinec: Razpeta med Slovenijo in New Yorkom<br />

Med nami<br />

28 Slovenski oktet – slovenski pojoči ambasadorji<br />

29 Slovenski otroci iz tujine spet doma<br />

30 Beneška Slovenija<br />

31 Fantje iz Clevelanda navdušili slovensko občinstvo<br />

Zamejski dnevnik<br />

32 SKD Istra v Pulju vnovič gostitelj vseslovenskega srečanja<br />

33 Srebrna kraška ohcet na Repentabru<br />

34 Likovna kolonija – edinstveno sodelovanje mladih<br />

35 Povezovanje v širši kulturni prostor je stalnica<br />

36 Novi šolski <strong>za</strong>kon ne prinaša bistvenih novosti<br />

Doživimo Slovenijo<br />

37 Kozjanska domačija – skriti briljant Kozjanskega<br />

38 Biser turizma sprejel 34-milijontega obiskovalca<br />

Šport<br />

40 Poljska je dežela prihodnosti<br />

41 Tim Matavž, najdražji slovenski nogometaš<br />

8<br />

12<br />

19<br />

22<br />

29<br />

35<br />

10<br />

15<br />

20<br />

26<br />

30<br />

38<br />

Slovenija danes<br />

Slovenci.si<br />

Izdajatelj: Domus, <strong>za</strong>ložba in trgovina d.o.o.<br />

Uredništvo<br />

Trg MDB 12<br />

1000 Ljubljana<br />

Slovenija<br />

Tel: +386 (0)1 520 50 84<br />

E-pošta: slovenija.danes@sloveniatimes.net<br />

Spletna stran: www.slovenci.si<br />

Vodja projekta<br />

Marko Stijepić<br />

marko.stijepic@sloveniatimes.com<br />

Glavna in odgovorna urednica<br />

Blanka Markovič Kocen<br />

blanka@slovenija-danes.com<br />

Lektura<br />

Blanka Markovič Kocen<br />

Oblikovanje in prelom<br />

Maja Kaplan<br />

maja@sloveniatimes.net<br />

Slovenija danes izhaja vsak mesec<br />

Posamični naročniki plačajo samo stroške pošiljanja<br />

Naklada: 3000 izvodov<br />

Tisk: Littera picta, Medvode, Slovenija<br />

Medij Slovenija danes je vpisan v razvid medijev pri<br />

Ministrstvu RS <strong>za</strong> kulturo pod <strong>za</strong>poredno številko: 1603.<br />

ISSN 2232-3473<br />

Revijo financira <strong>Urad</strong> <strong>Vlade</strong> <strong>Republike</strong> <strong>Slovenije</strong> <strong>za</strong><br />

<strong>Slovence</strong> v <strong>za</strong>mejstvu in po svetu<br />

REPUBLIKA SLOVENIJA<br />

apple URAD VLADE RS ZA SLOVENCE<br />

V ZAMEJSTVU IN PO SVETU<br />

40<br />

3

PANORAMA<br />

Kardinalu<br />

Ambrožiču<br />

v slovo<br />

Po dolgotrajni bolezni je v Torontu<br />

v 81. letu starosti 26. avgusta umrl<br />

kardinal Alojzij Ambrožič, ki se ga<br />

bodo katoliška cerkev in državljani<br />

<strong>Slovenije</strong> spominjali <strong>za</strong>radi njegove<br />

neomajne narodne <strong>za</strong>vednosti.<br />

Poleg ljubezni do domovine sta v<br />

poslanicah ob Ambrožičevi smrti<br />

tako ljubljanski nadškof in metropolit<br />

Anton Stres kot tudi kardinal Franc<br />

Rode izpostavila njegovo podporo<br />

ob osamosvajanju <strong>Slovenije</strong>. »Da nas<br />

je Kanada priznala že 15. januarja,<br />

veliko prej kot Združene države<br />

Amerike, je gotovo tudi njegova<br />

<strong>za</strong>sluga,« je med drugim <strong>za</strong>pisal<br />

Rode.<br />

Ambrožič je moral že kot 15-letnik<br />

pred totalitarnim komunizmom<br />

<strong>za</strong>pustiti domovino, saj je, kot<br />

je <strong>za</strong>pisal Stres, ostal brez doma<br />

in domače hiše. Po vključitvi v<br />

kanadsko versko življenje je užival<br />

popolno <strong>za</strong>upanje papeža Jane<strong>za</strong><br />

Pavla II., ki je Ambrožiča izbral <strong>za</strong><br />

nadškofa <strong>za</strong>radi njegove zvestobe<br />

katoliškemu nauku, <strong>za</strong>vzemanju<br />

<strong>za</strong> ohranitev katoliških šol in sploh<br />

<strong>za</strong> vidnejšo navzočnost Cerkve v<br />

kanadski javnosti.<br />

Po Rodetovih besedah Ambrožič<br />

ni nikoli po<strong>za</strong>bil na svoje slovenske<br />

korenine, temveč je »z <strong>za</strong>nimanjem<br />

in ljubeznijo spremljal slovensko<br />

pot v samostojnost in jo z vsem<br />

srcem podpiral.« Ob slovenski<br />

osamosvojitvi je nekdanji kardinal<br />

uporabil ves svoj vpliv ter javno<br />

in odmevno nastopal v podporo<br />

slovenski samostojnosti.<br />

Ambrožič je bil prvi slovenski<br />

kardinal, ki je sodeloval pri kakšnem<br />

konklavu, in sicer je bilo to po smrti<br />

papeža Jane<strong>za</strong> Pavla II., na konklavu,<br />

na katerem so izvolili njegovega<br />

naslednika Benedikta XVI.<br />

(STA in B. M. K.)<br />

42. srečanje vzgojiteljev iz <strong>za</strong>mejstva<br />

Obeti <strong>za</strong> prihodnost so pozitivni<br />

V Mariboru so se na 42. srečanju pred <strong>za</strong>četkom novega šolskega leta zbrali vzgojitelji dijaških domov v<br />

<strong>za</strong>mejstvu, ki so glede svoje prihodnosti na okrogli mizi v neposrednem prenosu <strong>za</strong> Radio Maribor izrazili<br />

toliko optimizma, kot ga že dolgo ni bilo slišati. »Prihodnost je večinoma odvisna od nas samih,« so med<br />

drugim poudarjali udeleženci.<br />

Da število prijav<br />

k dvojezičnemu<br />

pouku v porastu,<br />

raven znanja<br />

slovenščine<br />

pa upada, je<br />

ugotavljala Eda<br />

Vernik, vzgojiteljica<br />

iz dijaškega<br />

doma v Celovcu,<br />

kjer prebivajo<br />

predvsem dijaki iz<br />

slovenske gimnazije<br />

in dvojezične trgovske akademije, obenem pa se<br />

je strinjala, da so obeti skupnosti dijaških domov<br />

nadvse dobri. Gorazd Pučnik, ravnatelj Dijaškega<br />

doma Srečko Kosovel, je med drugim poudaril,<br />

da ustanova, ki jo vodi, ni več trdnjava slovenstva<br />

v Italiji, ampak most med dvema kulturama.<br />

Slovenski dijaški domovi v Italiji nasploh pa so,<br />

tako Pučnik, slovenske in ne manjšinske ustanove.<br />

V nadaljevanju je opozoril na posebno dimenzijo<br />

tržaškega doma, ki poleg dijakov sprejema tudi<br />

SGZ s turističnim projektom<br />

Tu smo doma<br />

Turizem je tista panoga, ki združuje in povezuje<br />

ljudi – to je temelj in izhodišče projekta Alpen Adria<br />

Tourism/Turismo Alpe-Adria, ki ga je na novinarski<br />

konferenci v Ljubljani predstavila Slovenska<br />

gospodarska zve<strong>za</strong> iz Celovca skupaj s partnerjema,<br />

Slovenskim deželno gospodarskim združenjem iz<br />

Trsta in Confcommercio iz Gorice. S tem projektom<br />

bodo v prihodnosti poskušali <strong>Slovence</strong>m v matični<br />

domovini približati življenje <strong>za</strong>mejskih <strong>Slovence</strong>v<br />

na avstrijskem Koroškem in v Furlaniji - Julijski<br />

krajini. Zamejci namreč ugotavljajo, da se Slovenci<br />

iz matične domovine v <strong>za</strong>mejstvu <strong>za</strong>držijo večinoma<br />

zgolj po nakupih, pozimi pa, vsaj kar <strong>za</strong>deva<br />

Koroško, na smučanju. Cilj projekta pa je pobliže<br />

spoznati <strong>za</strong>mejstvo, njegovo kulturo, dediščino,<br />

naravne lepote in kulinariko. Velik poudarek nosilci<br />

projekta namenjajo uporabi slovenskega jezika tudi<br />

v turizmu, to je v hotelih, gostilnah, penzionih…<br />

šolske in predšolske<br />

otroke in ima celo<br />

jasli, prehodni dom<br />

in poletne centre<br />

<strong>za</strong> varstvo otrok<br />

med poletnimi<br />

počitnicami.<br />

Nad zgodbami,<br />

ki obetajo, je bil<br />

navdušen tudi dr.<br />

Boris Jesih, državni<br />

sekretar na <strong>Urad</strong>u<br />

<strong>Vlade</strong> RS <strong>za</strong> <strong>Slovence</strong><br />

v <strong>za</strong>mejstvu in po svetu. »Življenje in realnost sta<br />

danes drugačna – manjšino je treba premisliti in<br />

nekateri udeleženci okrogle so to že storili,« je dejal.<br />

Kaj bo v prihodnosti, je odvisno predvsem od nas<br />

samih. Prihodnost bo lepša, če si bomo tako želeli<br />

in k temu tudi prispevali. Tisto, kar pride od države,<br />

je premalo <strong>za</strong> lepo prihodnost, so menili udeleženci<br />

okrogle mize. Olga Dečman Dobrnjič z Zavoda RS<br />

<strong>za</strong> šolstvo pa je dodala: »Čez 20 let bomo vnovič<br />

skupaj.« (B.M.K.)<br />

»Koroška želi uvajati celoletni turizem,« je na<br />

novinarski konferenci med drugim dejala Marina<br />

Einspieler Siegert, direktorica SGZ v Celovcu, saj<br />

je po njenem mnenju le na tak način mogoče<br />

učinkoviteje izkoristiti razpoložljive turistične<br />

zmogljivosti.<br />

Na predstavitvi so prika<strong>za</strong>li tudi promocijski film o<br />

Koroški in Furlaniji Julijski krajini, delo našega rojaka,<br />

koroškega Slovenca Ivana Klariča. Projekt, ki je prvič<br />

združil Korošce in Primorce in <strong>za</strong> katerega so črpali<br />

evropske vire, je dostopen tudi na spletni strani<br />

www.tusmodoma.eu. (tekst B.M.K., foto M.K.)<br />

4

PANORAMA<br />

Novinarska konferenca<br />

Medijski projekt Slovenija danes<br />

naletel na dober odziv<br />

Revija Slovenija danes je pred kratkim dobila<br />

svojo spletno različico, razširjeno v spletni<br />

portal, ki vključuje tudi spletno skupnost<br />

<strong>Slovence</strong>v po svetu.<br />

Ob tej priložnosti so ustvarjalci revije in spleta<br />

skupaj s predstavniki <strong>Urad</strong>a <strong>Vlade</strong> RS <strong>za</strong> <strong>Slovence</strong><br />

v <strong>za</strong>mejstvu in po svetu na dobro obiskani<br />

novinarski konferenci v <strong>za</strong>dnjem avgustovskem<br />

tednu predstavili svoje dosedanje delo pri<br />

projektu in prihodnje načrte.<br />

Državni sekretar na <strong>Urad</strong>u dr. Boris Jesih je<br />

uvodoma poudaril, da ima obveščanje <strong>Slovence</strong>v<br />

po svetu že dolgo tradicijo, dobro delo na tem<br />

področju pa tudi v prihodnje ostaja vizija <strong>Urad</strong>a<br />

in ustvarjalcev revije. Z novim medijem so<br />

Slovenci po svetu dobili <strong>za</strong>nesljiv vir obveščanja<br />

in sredstvo povezovanja. Osrednje pozornosti<br />

v tem projektu so deležne slovenske skupnosti<br />

in posamezniki preko meja evropske celine, saj<br />

imajo <strong>za</strong>mejci v primerjavi z njimi boljši dostop<br />

so slovenskega medijskega prostora. Mitja<br />

Meršol, predsednik izdajateljskega sveta, je v<br />

značilnem slikovitem slogu kot cilj revije označil<br />

to, da se Slovenci povsod počutimo <strong>Slovence</strong> in<br />

to tudi povemo po slovensko.<br />

Sodeč po odličnih odzivih bralcev je revija med<br />

slovenskimi rojaki dobro sprejeta, naslednji<br />

korak pa je ustvarjanje spletne skupnosti<br />

Na sliki z leve: Marko Stijepić, vodja projekta, Mitja<br />

Meršol, predsednik izdajateljskega sveta, Blanka<br />

Markovič Kocen, glavna in odgovorna urednica revije,<br />

dr. Boris Jesih, državni sekretar<br />

<strong>Slovence</strong>v po svetu oziroma njihovo združevanje<br />

na skupni platformi, ki je deloma pove<strong>za</strong>na prek<br />

Facebooka. (tekst B.M.K., foto M.K.)<br />

Lendava<br />

Svetovna prestolnica bograča<br />

Zadnji petek v avgustu je predsednik <strong>Slovenije</strong><br />

dr. Danilo Türk razglasil Lendavo <strong>za</strong> svetovno<br />

prestolnico bograča, znane in priljubljene<br />

jedi, <strong>za</strong> katero je marsikdo prepričan, da<br />

prihaja z Madžarske, vendar temu ni tako.<br />

Je namreč tipična prekmurska specialiteta.<br />

Pobudo <strong>za</strong> to je dal prav predsednik države<br />

pred štirimi leti, ko je obiskal mladinsko<br />

prireditev Bogračfest.<br />

Po tem, ko sta z županom Antonom<br />

Balažekom na mestni hiši odkrila spominsko<br />

obeležje, posvečeno prestolnici, ko so<br />

<strong>za</strong>doneli bobni in se je z močnim pokom<br />

oglasil možnar, je zbrane domačine in goste s<br />

Hrvaške in z Madžarske nagovoril predsednik<br />

dr. Danilo Türk. Povedal je, da gre tudi <strong>za</strong><br />

dejanje ponosa na tradicijo in kulturo teh<br />

krajev in kulturo celotne <strong>Slovenije</strong>. Obenem<br />

gre po njegovih besedah tudi <strong>za</strong> izraz<br />

povezovanja kultur in narodov tega območja<br />

ter povezovanja s celim svetom. Predsednik je<br />

izpostavil: „Lendava ima izjemno pomembno<br />

in perspektivno lokacijo na zemljevidu<br />

Evrope. Leži na slovenskem ozemlju blizu<br />

Hrvaške, Madžarske in Avstrije in že opravlja<br />

pomembno povezovalno funkcijo kot križišče<br />

poti in stičišče kultur.“<br />

Predsednik je opozoril, da smo pogosto<br />

preveč <strong>za</strong>zrti vase, premalo ambiciozni,<br />

premalo odprti v svet in nena<strong>za</strong>dnje tudi<br />

Predsednik <strong>Slovenije</strong> dr. Danilo Türk se je prvi vpisal<br />

v knjigo svetovne prestolnice bograča. Podpis so<br />

spremljali častna grofica in grof bograča Marija in<br />

Ludvik Király, grofica bograča Magdalena Rudaš in<br />

župan Anton Balažek.<br />

premalo ponosni na to, kar že imamo.<br />

Zato je razglasitev Lendave <strong>za</strong> svetovno<br />

prestolnico bograča opomin, da lahko storimo<br />

več pri povezovanju našega izročila z našo<br />

prihodnostjo ter pri povezovanju s sosedi<br />

in celotnim svetom. Slednje ni nikakršno<br />

pretiravanje, saj je župan Anton Balažek<br />

povedal, da so že dobili čestitke iz <strong>Slovenije</strong>,<br />

sosednjih držav in z različnih koncev sveta<br />

od izseljencev, denimo iz Clevelanda,Tokia in<br />

Bruslja.<br />

Razglasitev <strong>za</strong> svetovno prestolnico bograča je<br />

tudi uvod v praznovanje 820-letnice Lendave<br />

prihodnje leto. (Ernest Ružič)<br />

Nov slovenski Guinnessov rekord<br />

Harmonika<br />

ostaja naša<br />

kraljica<br />

Na mednarodnem festivalu Panonika harmonika<br />

– festivalu harmonike, etno glasbe, vina,<br />

kulinarike in smeha, ki se je letos konec avgusta<br />

odvijal v Gaju ob letališču Cerklje ob Krki v bližini<br />

Brežic, so slovenski harmonikarji vseh starosti<br />

in tudi iz <strong>za</strong>mejstva postavili nov Guinnessov<br />

rekord. Kar 1.137 harmonikarjev je pod eno<br />

taktirko odigralo dve skladbi, Avsenikovo »Na<br />

Golici« in Slakovo »V dolini tihi«. S tem so podrli<br />

že nekaj let star kanadski rekord, ko je pod eno<br />

dirigentsko palico <strong>za</strong>igralo 990 harmonikarjev.<br />

Letošnji festival Panonika harmonika je v treh<br />

dneh obiskalo več kot 10.000 ljubiteljev glasbe,<br />

na odru pa so se zvrstili nastopajoči iz mnogih<br />

držav ter vrhunski domači in tuji harmonikarski<br />

mojstri. Namen festivala je druženje ljudi<br />

iz različnih dežel panonske nižine, ki jim je<br />

skupna ljubezen do harmonike, domače glasbe,<br />

pozitivne energije ter pristne kulinarike in<br />

vrhunskih vin iz različnih regij držav, ki obkrožajo<br />

Slovenijo. »Želimo poudariti pomen harmonike<br />

v različnih kulturah panonske nižine in pri tem<br />

spodbujati druženje ter povezovanje njenih<br />

prebivalcev,« pravijo na Zavodu Euforija, ki je<br />

organi<strong>za</strong>tor projekta.<br />

»Festival je priča močni tradiciji igranja<br />

harmonike pri nas in veselja, ki se ob tem<br />

poraja.« (Ana Mrzlikar)<br />

5

V ŽARIŠČU<br />

Menjavajo se odri,<br />

Širjenje slovenske besede in<br />

pesmi, misijo, <strong>za</strong>radi katere je<br />

bil ustanovljen, je Slovenski<br />

oktet zvesto izpolnjeval vseh<br />

6o let svojega obstoja. Danes<br />

bolj razigran, čeprav <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>n<br />

tradiciji, še vedno navdušuje<br />

domače in tuje občinstvo,<br />

predvsem pa slovenske rojake po<br />

svetu.<br />

6<br />

Domače občinstvo<br />

je bolj <strong>za</strong>htevno,<br />

neusmiljeno do<br />

Slovenskega okteta.<br />

Blanka Markovič Kocen<br />

60 let Slovenskega okteta je<br />

jubilej, s katerim se lahko<br />

pohvali le malo glasbenih,<br />

še posebej pevskih ansamblov<br />

v Sloveniji in tudi po svetu.<br />

Pevci, ki so <strong>za</strong>služni predvsem <strong>za</strong><br />

širjenje slovenstva med našimi rojaki<br />

po svetu, so neomajno prepričani<br />

v kakovost slovenske ljudske glasbe,<br />

kar so doka<strong>za</strong>li in vnovič potrdili<br />

tudi na veličastnem koncertu od<br />

60-letnici v ljubljanskih Križankah.<br />

O prehojeni poti, mejnikih na njej in<br />

prazničnem koncertu smo se pogovarjali<br />

z umetniškim vodjo Jožetom<br />

Vidicem.<br />

Čemu pripisujete dejstvo, da Slovenski<br />

oktet brez prekinitev deluje<br />

že 60 let?<br />

Vsi občutimo <strong>za</strong>res veliko pripadnost<br />

do slovenske vokalne glasbe,<br />

slovenske besede in navse<strong>za</strong>dnje<br />

ponos, da je bil ansambel izbran <strong>za</strong><br />

neko posebno misijo, širjenje slovenstva<br />

po svetu, ki je navznotraj<br />

okteta pripomogla k temu, da je<br />

ansambel obstal in se nadgrajeval.<br />

Vse generacije pevcev so čutile v<br />

sebi isto pripadnost narodu, iz katerega<br />

smo izšli. Ob uspehih, ki jih je<br />

doživljal po odrih sveta, je ansambel<br />

rasel in z leti postal prvo ime slovenske<br />

komorne vokalne glasbe.<br />

Kako se kot član in umetniški vodja<br />

počutite ob nastopih med našimi<br />

rojaki v tujini?<br />

To so posebno čustvena doživetja!<br />

Srečanja z rojaki po svetu so vedno<br />

trenutki, ki so drugačni. Vedno gre<br />

<strong>za</strong> čustveni naboj, <strong>za</strong> neko emocionalnost,<br />

ki je skupna vsem <strong>Slovence</strong>m<br />

doma in v tujini. Naši rojaki<br />

domovino dojemajo na poseben<br />

način. Nanjo so močno nave<strong>za</strong>ni,<br />

jo globoko spoštujejo in s ponosom<br />

govore o njej. Živijo <strong>za</strong> slovenstvo in<br />

zvesto negujejo slovenske običaje.<br />

V domovini se je marsikateri običaj<br />

izgubil, pri njih pa ostajajo. Lani<br />

smo se vrnili s turneje v Argentini z<br />

nepo<strong>za</strong>bnimi vtisi. Mladi ljudje, tudi<br />

otroci, stari štiri, pet let, so govorili<br />

slovensko. Bili smo navdušeni!<br />

Katere so vaše pesmi, ki vzbudijo<br />

največ čustev, tudi orosijo kakšno<br />

oko?<br />

To so domovinske pesmi, ki so<br />

ljudem blizu. Takšne so tudi ljudske<br />

pesmi, predvsem tiste, ki so najbolj<br />

ganljive, melanholične. Med njimi<br />

sta Nocoj pa, oh, nocoj in N’ mau<br />

čez i<strong>za</strong>ro. Zlasti slednja se zelo globoko<br />

dotakne vsakega Slovenca, ki<br />

živi v tujini. Pesmi, ki jih pojemo,<br />

imajo iskrena besedila, lepo melodijo...<br />

Slovenski oktet je vedno bil in<br />

bo ansambel, ki je imel do ljudske<br />

pesmi poseben odnos in tega so negovale<br />

vse generacije okteta.<br />

Koliko časa nastopate v sedanji<br />

<strong>za</strong>sedbi?<br />

Dobro leto. To je najnovejša<br />

<strong>za</strong>sedba Slovenskega okteta, katerega<br />

član sem 15 let. Generacija<br />

pred nami se je v celoti odločila <strong>za</strong><br />

slovo od aktivnega prepevanja v<br />

oktetu in tako smo pod vodstvom<br />

takratnega umetniškega vodje Antona<br />

Nanuta <strong>za</strong>čeli novo obdobje<br />

tega ansambla. Oktet ima intenziven<br />

tempo vaj in nastopov. Letno<br />

izvedemo preko 70 koncertov, kar je<br />

več, kot jih ima marsikateri poklicni<br />

ansambel.<br />

Znano je, da ima oziroma je imel<br />

Slovenski oktet več nastopov v tujini<br />

kot doma. Zakaj?<br />

V <strong>za</strong>dnjih letih se tudi v Sloveniji<br />

vse bolj prebuja ljubezen do glasbe,<br />

ki jo izvajamo. Zato smo zopet več<br />

doma kot v tujini. Pred leti pa je bil<br />

oktet res več po tujih kot domačih<br />

odrih. V tujini je bil tudi bolje sprejet.<br />

Občinstvo je očaral zvok ansambla,<br />

ki je barvno zelo bogat. Pa tudi<br />

raznolikost repertoarja je nekaj, kar<br />

je bila vedno oktetova prednost.<br />

Domače občinstvo je bolj <strong>za</strong>htevno,<br />

»neusmiljeno« do Slovenskega okteta.<br />

Ve, kakšen je oktet nekoč bil,

V ŽARIŠČU<br />

Slovenski oktet ostaja<br />

pozna njegove kvalitete in <strong>za</strong>to je<br />

tudi kritika neizprosna.<br />

Kljub profesionalnosti članov še<br />

vedno delujete na amaterski ravni.<br />

Kako se financirate?<br />

Oktet ogromno koncertira in s<br />

tem vsaj delno pokriva stroške, ki<br />

so pove<strong>za</strong>ni z obstojem ansambla.<br />

Pred desetljetjem je bil ansambel<br />

na tem, da bi morebiti prešel pod<br />

finančno okrilje države, vendar se<br />

naši predhodniki niso odločili <strong>za</strong> to<br />

možnost. Morali bi opustiti svoje<br />

poklice. Sicer bi bilo <strong>za</strong> obstanek<br />

ansambla takrat to dobrodošlo,<br />

vendar bi bili s tem prikrajšani <strong>za</strong><br />

avtonomnost in vizijo. Takrat je<br />

bila prisotna bojazen pred vplivom<br />

politike na poslanstvo ansambla.<br />

Enostavno se niso odločili <strong>za</strong> to<br />

možnost in še danes je tako. Sicer<br />

pa marsikdo oktetu pripisuje status<br />

kulturnega ambasadorja <strong>Slovenije</strong>,<br />

kljub temu da nimamo nikakršne<br />

pogodbe z državo. Ko pridemo v<br />

tujino, nas tudi tuji državniki prepoznajo<br />

kot najvišjo slovensko vokalno<br />

avtoriteto.To veliko pove o<br />

profesionalnosti ansambla. Biti<br />

član Slovenskega okteta je način<br />

življenja, je poslanstvo in dokler<br />

človek čuti to, potem mu nič ni<br />

težko.<br />

Kateri so bili vaši najpomembnejši<br />

tuji odri?<br />

Veliko je bilo pomembnih<br />

odrov. Prav gotovo je eden<br />

najpomembnejših festival v Dubrovniku,<br />

kamor se bomo v prihodnosti<br />

<strong>za</strong>gotovo še vračali. Slovenski<br />

oktet je bil dolga leta stalni gost letnih<br />

iger v Dubrovniku, kjer je gostoval<br />

tudi v času <strong>za</strong>dnje vojne, ko si<br />

ni upal tam nastopiti skoraj nihče.<br />

Dubrovnik je bil tedaj praktično izpraznjen,<br />

nikjer žive duše, okna <strong>za</strong>prta…<br />

Ko je oktet prišel v Dubrovnik,<br />

so ga ljudje z glasnim ploskanjem<br />

pospremili na poti do Knežjega dvora,<br />

kjer je imel koncert. Dubrovnik je<br />

gotovo eden od pomembnih odrov<br />

Slovenskega okteta.Težko je govoriti<br />

o tem, kateri oder je največji in kateri<br />

je oktet najlepše sprejel. V <strong>za</strong>dnjem<br />

obdobju bi lahko kot pomembne<br />

odre prepoznali tudi odre Buenos<br />

Airesa. Mi se dobro počutimo tam,<br />

kjer so dobri ljudje, tam, kjer si želijo<br />

našega petja in tja radi gremo ter se<br />

z veseljem vračamo.<br />

Koliko plošč ste doslej posneli?<br />

Samostojnih plošč okteta je bilo<br />

do sedaj izdanih skoraj 40. To je lepo<br />

število in mislim, da ima malokatera<br />

vokalna skupina v Sloveniji takšno<br />

diskografijo.<br />

Nova plošča, Kaktus, nekoliko<br />

preseneti…<br />

Izdana je bila konec lanskega leta,<br />

z namenom poka<strong>za</strong>ti, da je oktet lahko<br />

tudi drugačen. Z njo smo naredili<br />

izlet v drugačno zvrst glasbe,<br />

ki jo oktet do tedaj ni gojil. Prika<strong>za</strong>li<br />

smo obvladovanje drugačnih stilov.<br />

Skladbe je na našo željo prepesnil in<br />

jim dal lepo slovensko podobo Jože<br />

Humer. Sicer pa gre <strong>za</strong> aranžmaje,<br />

ki so bili narejeni že pred desetletji<br />

<strong>za</strong> nemško skupino Comedian Harmonists.<br />

V družbi s pianistko Urško<br />

Vidic oktet <strong>za</strong>živi v drugačni zvočni<br />

podobi.<br />

Občinstvo vas po slavnostnem<br />

koncertu v Križankah praktično ni<br />

Ko pridemo v tujino, nas tudi državniki prepoznajo<br />

kot najvišjo slovensko vokalno avtoriteto.<br />

spustilo z odra. Ste to pričakovali?<br />

Lagal bi, če bi rekel, da ne. Nismo<br />

navajeni, da nas spustijo takoj z<br />

odra. Občinstvo nas je v Križankah<br />

odlično sprejelo. V prvem delu smo<br />

izvajali skladbe, ki so del tradicije<br />

Slovenskega okteta, v drugem delu<br />

pa smo predstavili Kaktus, ki je<br />

drugačen, bolj razposajen, razgiban.<br />

Kakor je bilo v prvem delu koncerta<br />

s strani občinstva čutiti neko<br />

spoštljivo <strong>za</strong>dovoljstvo, je bilo v<br />

drugem zelo razgibano, sproščeno,<br />

ljudje so se smejali, <strong>za</strong>bavali in tudi<br />

aplavzi so poka<strong>za</strong>li, da jim je tovrstna<br />

hudomušnost in iskrivost všeč. A<br />

Slovenski oktet kljub temu ostaja v<br />

svoji tradiciji, ki jo goji že desetletja,<br />

ob tem pa jo nadgrajuje z novimi<br />

deli, s katerimi si širi nova obzorja.<br />

Kakšno je bilo občinstvo na<br />

koncertu?<br />

Občinstvo je bilo raznoliko. Od<br />

najmlajših, otrok, do tistih, ki so<br />

oktet poslušali že pred šestdestimi<br />

leti. Vesel sem, da je bilo tokrat v<br />

Križankah toliko mladih ljudi. To<br />

je dober obet <strong>za</strong> tovrstno glasbo.<br />

Srečali smo ljudi, ki so pred kratkim<br />

postali naša publika. Nekaj <strong>za</strong>hvale<br />

ob tem gre tudi novemu projektu<br />

»Kaktus«, ki jih je nagovoril<br />

s svojo drugačnostjo. Z njim smo<br />

pridobili tudi najmlajšo publiko.<br />

Ob sproščenosti »Kaktusa« so lahko<br />

slišali tudi slovensko ljudsko<br />

glasbo.<br />

To, da so bile tokrat Križanke nabito<br />

polne, da je prišel predsednik<br />

države in bil celo častni pokrovitelj<br />

koncerta, da je prišlo toliko mladih<br />

Biti član Slovenskega okteta je način življenja, je<br />

poslanstvo in dokler človek čuti to kot tako, potem<br />

mu nič ni težko.<br />

ljudi, je veliko priznanje Slovenskemu<br />

oktetu, ki nam govori o tem, da<br />

smo na pravi poti, da delamo prave<br />

premike… S koncertom v Križankah<br />

smo nagovorili tudi vse tiste, ki so<br />

mogoče dvomili o Slovenskem oktetu<br />

in o njegovem poslanstvu v<br />

današnjem času.<br />

(Več o zgodovini ansambla na<br />

strani 28)<br />

7

POSLOVNE STRANI<br />

Aleš Kotar<br />

Med Ptujem<br />

in Frankfurtom<br />

Slovenske banke si morajo<br />

vnovič pridobiti <strong>za</strong>upanje, mlade<br />

strokovnjake pa je treba <strong>za</strong>držati<br />

doma, pravi slovenski finančni<br />

strokovnjak iz Frankfurta.<br />

Frankfurt - finančni del<br />

Alenka Slavinec<br />

Aleš Kotar je 34-letni univerzitetni<br />

diplomirani<br />

ekonomist ter magister<br />

davčnega prava, ki je že<br />

tretje leto uspešen <strong>za</strong>kladnik na LHB<br />

banki v Frankfurtu, katere lastnica<br />

je Nova Ljubljanska banka. Delo v<br />

tej ustanovi je široko usmerjeno v<br />

primerjavi z zelo velikimi bankami in<br />

od posameznika <strong>za</strong>hteva nenehna<br />

dodatna izobraževanja. Tudi Aleš je<br />

opravil mednarodno priznana izpita<br />

s področja <strong>za</strong>kladništva ACI Dealing<br />

Certificate in ACI Diploma.<br />

Njegova pot se je <strong>za</strong>čela v<br />

Probanki v Mariboru, takoj po<br />

končanem študiju leta 2002. Po<br />

uspešnih šestih letih se je <strong>za</strong>radi<br />

napredovanja v karieri, pridobivanja<br />

življenjskih izkušenj in izpopolnjevanja<br />

znanja tujega jezika in da<br />

se vsaj <strong>za</strong> kratek čas izogne slovenskemu<br />

pesimizmu na vseh področjih<br />

življenja odločil <strong>za</strong> korenito spremembo<br />

delovnega okolja.<br />

Izguba <strong>za</strong>upanja v<br />

slovensko bančništvo<br />

Zaupanje je pomembno v vseh<br />

porah življenja in brez njega ne funkcionira<br />

dolgo noben odnos, naj bo<br />

posloven, prijateljski ali družinski.<br />

Zelo težko ga je zgraditi, z lahkoto<br />

izgubiti, še težje ponovno pridobiti,<br />

<strong>za</strong>to ga je treba spoštovati in ceniti,<br />

ko ga imaš. In tu tiči vzrok slovenskega<br />

pat položaja v bančništvu, saj<br />

so slovenske banke v očeh večjih<br />

izgubile <strong>za</strong>upanje in s tem ugled, je<br />

povedal Aleš.<br />

Vzroki gospodarske<br />

krize v Sloveniji<br />

Gospodarska rast <strong>Slovenije</strong> v<br />

preteklosti ni temeljila v celoti na<br />

realni osnovi; slovenske banke so<br />

v nenehnem medsebojnem tekmovanju<br />

po uspešni rasti oziroma<br />

povečevanju bilančne vsote najemale<br />

in dajale kredite tudi <strong>za</strong> vsako<br />

ceno, veliko od tega <strong>za</strong> gradnjo<br />

nepremičnin. Dokler so tuje banke<br />

dajale kredite našim bankam, je ta<br />

zgodba pila vodo. Regulator bi absolutno<br />

moral takrat nekoliko omejiti<br />

kreditno aktivnost bank. Seveda<br />

druga skrajnost, da so banke preveč<br />

previdne pri dajanju kreditov, kot se<br />

v Sloveniji trenutno dogaja, <strong>za</strong> izhod<br />

iz krize seveda ni rešitev.<br />

Ko je svetovne borze <strong>za</strong>jela kri<strong>za</strong>,<br />

se je izka<strong>za</strong>lo, da so pri nas dobivali<br />

kredite tudi nedonosni posli, ki so<br />

se financirali iz novih kreditov in<br />

prikazovali našo višjo pozitivno gospodarsko<br />

rast, kot pa je dejansko<br />

bila. V Nemčiji so banke zdrave in<br />

uspešne, kljub temu da ni več tistih<br />

velikih dobičkov, ki so jih bile vajene<br />

<strong>za</strong>dnja desetletja.<br />

Rešitev <strong>Slovenije</strong> je<br />

v dokapitaliziranju<br />

bančnega sektorja ter<br />

vlaganju v razvoj in<br />

turizem<br />

»Slovenija bi se iz trenutnega<br />

slabšega gospodarskega stanja<br />

kratkoročno teoretično lahko rešila<br />

z dodatnim <strong>za</strong>dolževanjem na tujih<br />

trgih, praktično pa ta rešitev v<br />

finančnih krogih <strong>za</strong>radi prevelikega<br />

ne<strong>za</strong>upanja finančnih trgov do<br />

<strong>za</strong>dolževanja držav ne pride več v<br />

poštev. Hitre rešitve iz krize ni na<br />

vidiku, je pa pomembno, da Slovenija<br />

res <strong>za</strong>čne temeljito delati v<br />

smeri razvoja visoke tehnologije, če<br />

želimo priti tja, kamor hočemo, in<br />

imeti standard, kakršnega želimo.<br />

Še prej pa postaviti na<strong>za</strong>j zdrave<br />

temelje bančnega sektorja z dokapitaliziranjem<br />

le-tega,« nam je<br />

povedal Aleš.<br />

Življenje v Sloveniji je v primerjavi z Nemčijo<br />

precej drago, čeprav so nominalni <strong>za</strong>služki v<br />

slednji dvakrat večji.<br />

Slovenija ima še velik potencial v<br />

turizmu in to vedno znova potrjujejo<br />

moji prijatelji kot poslovni<br />

partnerji, ki obiščejo Slovenijo. Ne<br />

morejo se načuditi naši razvitosti,<br />

infrastrukturi in naravnim danostim.<br />

Razočarani pa so nad storitvami<br />

in neprijaznostjo ljudi. V Nemčiji<br />

so ljudje na vseh delovnih mestih<br />

zelo prijazni in predvsem zelo<br />

spoštljivi, kar se odraža v dobrem<br />

vzdušju in odseva filozofijo »stran-<br />

8

POSLOVNE STRANI<br />

Gorenje v Berlinu<br />

Za gospodinje<br />

in gospodinjce<br />

Slovenski proizvajalec bele tehnike je na<br />

mednarodnem sejmu sodobne elektronike<br />

v Berlinu predstavil svoje novosti s<br />

področja senzorske tehnologije.<br />

ka mora biti vedno <strong>za</strong>dovoljna, če že ne pozitivno<br />

presenečena«. Sicer je to verjetno tudi nekoliko<br />

pove<strong>za</strong>no s plačilom dela, saj je življenje v Sloveniji<br />

v primerjavi z Nemčijo precej drago, čeprav<br />

so nominalni <strong>za</strong>služki v slednji dvakrat večji.<br />

Po duši roker in dolgoletni<br />

kitarist skupine Hudobni volk<br />

Glasba oziroma električna kitara ga spremljata<br />

celo življenje. Na<strong>za</strong>dnje je »njegova« skupina<br />

Hudobni volk igrala na njegovi poroki leta 2008,<br />

kar pa ni realen odsev njihovih aktivnosti, saj se<br />

pripravljajo na izid drugega albuma, katerega se<br />

Aleš zelo veseli.<br />

Šport in kulinarika v Nemčiji z<br />

roko v roki<br />

Aleš se aktivno ukvarja z rokometom in<br />

fitnesom. Pravi, da je šport najhitrejši in<br />

najučinkovitejši način vzpostavljanja novih prijateljstev<br />

in druženja v Nemčiji. Vendar nogomet<br />

ostaja številka ena.<br />

Drugi najbolj popularen »šport« pa je grilanje<br />

nešteto vrst nemških klobasic s prijatelji ob dobrem<br />

nemškem pivu.<br />

V Nemčiji Aleš pogreša okus po hrani, saj pravi,<br />

da ga slovenska hrana še vedno ima, v Nemčiji pa<br />

je vse brez okusa. Zanimivo pa je, da ima Frankfurt<br />

s 700.000 prebivalci zelo malo nakupovalnih<br />

trgovin s hrano v primerjavi s Slovenijo, kjer ima<br />

že vsaka vas svoj trgovski center.<br />

Domotožje in prihodnost<br />

Po Aleševem mnenju je vse globlja gospodarska<br />

kri<strong>za</strong> delni krivec <strong>za</strong> beg sposobnih mladih ljudi<br />

iz <strong>Slovenije</strong>. »Poskrbeti moramo, da se bo ta<br />

trend <strong>za</strong>ustavil. Ni vse v denarju, je pa veliko, in če<br />

ne bo priložnosti <strong>za</strong> sposobne ljudi, se izseljevanje<br />

ne bo zmanjšalo, kar pa je zelo slabo <strong>za</strong> državo<br />

na vseh področjih,« nam je <strong>za</strong>skrbljeno, vendar z<br />

optimizmom povedal Aleš.<br />

Sam si še želi določenih kariernih izkušenj v<br />

tujini, dolgoročno ostati v bančništvu, vendar<br />

se vrniti v Slovenijo ter napredovati do samega<br />

vrha. Kljub odličnim pogojem v razviti in stabilni<br />

Nemčiji se dolgoročno tja ne bi preselil.<br />

»Po določenem času se želim vrniti v Slovenijo<br />

in si z ženo Heleno ustvariti družino, do takrat pa<br />

se bom vsak vikend z letalom vračal domov na<br />

Ptuj,« nam je z <strong>za</strong>dovoljstvom povedal Aleš.<br />

Klemen Prešeren, vodja predstavništva Gorenja<br />

v Münchnu<br />

Kljub krizi na gospodarskem trgu je<br />

slovensko Gorenje eno redkih podjetij, ki se<br />

lahko pohvali z uspešnostjo. V Nemčiji so po<br />

prodaji na prvem mestu med ne-nemškimi<br />

proizvajalci gospodinjskih aparatov. Zato<br />

ne preseneča, da so na 51. mednarodnem<br />

sejmu sodobne elektronike, ki je v <strong>za</strong>četku<br />

septembra potekal v Berlinu, svoje<br />

dosežke predstavili med mnogimi svetovno<br />

uveljavljenimi imeni.<br />

Gorenje letos stavi na inovativno senzorsko<br />

tehnologijo, na primer indukcijska kuhališča.<br />

»Na tem kuhališču se hrana nikakor ne<br />

more <strong>za</strong>žgati, <strong>za</strong>to ga brez strahu lahko<br />

uporabljajo tudi tisti <strong>za</strong> kuhanje manj<br />

nadarjeni. Pomembni sta še kakovost<br />

skuhane hrane in varčnost,« je prednosti<br />

inovacije opisal Klemen Prešeren, vodja<br />

predstavništva Gorenja v Münchnu. Enako<br />

velja <strong>za</strong> pečice z edinstvenim elektronskim<br />

upravljanjem na dotik. Da pa gospodinjska<br />

dela v prihodnje ne bodo (v večini)<br />

prepuščena samo ženskam, bo čez dobro<br />

leto na trgu še pralni stroj, ki je enostaven<br />

tudi <strong>za</strong> moške, je prepričan Prešeren.<br />

Izbiro načina pranja bosta namreč olajšala<br />

LCD prikazovalnik in upravljanje na dotik.<br />

Prednost vseh naprav je poleg enostavnosti<br />

predvsem varčnost. Ob vseh novostih pa<br />

so v Gorenju, ki letos slavi že 40-letnico<br />

prisotnosti na nemškem trgu, prav posebej<br />

ponosni na svoj hišni oblikovalski studio<br />

– Gorenje Design Studio, ki je <strong>za</strong>služen <strong>za</strong><br />

privlačno obliko aparatov in celotne podobe<br />

razstavnega prostora. (J.L.A.)<br />

9

POSLOVNE STRANI<br />

Nepremičnine<br />

Kristal nad<br />

Ljubljano<br />

1. septembra so v ljubljanskem<br />

Blagovno-trgovskem centru (BTC)<br />

uradno odprli Kristalno, palačo,<br />

ki je z 89 metri najvišja poslovna<br />

stavba v Sloveniji.<br />

»Zamisel <strong>za</strong>njo je del projekta<br />

Partnerstvo Šmartinka, ki<br />

<strong>za</strong>jema ureditev 200 hektarjev<br />

velikega območja med<br />

Šmartinsko cesto in BTC Cityjem in<br />

je prvi realizirani projekt v sklopu<br />

mednarodnega natečaja, na katerem<br />

je zmagala urbanističnoarhitekturna<br />

pisarna Hosoya-<br />

Schaefer s sedežem v Zürichu,«<br />

nam je pojasnila Maja Oven, direktorica<br />

sektorja <strong>za</strong> odnose z javnostmi.<br />

»Značilnosti njihovega<br />

predloga so nov osrednji park z mini<br />

Manhattnom in fazna <strong>za</strong>polnitev<br />

območja med središčem mesta in<br />

BTC-jem. Natečaj s takšnim obsegom<br />

je vsekakor velik podvig tudi<br />

na evropski ravni.«<br />

Ideja sledi novejšim smernicam v<br />

urbanizmu, kjer posamezne stavbe<br />

na strateških položajih v mestu prev<strong>za</strong>mejo<br />

aktivno vlogo pri oživljanju<br />

mesta in služijo kot torišča razvoja<br />

novih mestnih predelov.<br />

Kristalna palača kot<br />

simbol popolnosti<br />

»Unikaten prostor bo vsem tistim,<br />

ki bodo preživljali čas v njem,<br />

Blanka Markovič Kocen<br />

ponudil popolnost bivanja,«<br />

poudarja Ovnova in dodaja, da<br />

je Kristalna palača prav <strong>za</strong>to <strong>za</strong>snovana<br />

kot preplet pestre in raznolike<br />

programske ponudbe, v kateri<br />

sta vrhunska poslovna in trgovska<br />

dejavnost nadgrajeni z izpopolnjenim<br />

ekskluzivnim storitvenim<br />

programom. »Kot kristal, ki nam<br />

s svojimi svetlečimi površinami in<br />

odsevi izrisuje različne podobe, ima<br />

tudi Kristalna palača več obrazov. Za<br />

tiste, ki bodo v njej bivali ali preživeli<br />

del dneva, bo simbol popolnosti in<br />

dokaz njene osrednje vloge v mestni<br />

četrti BTC City, <strong>za</strong> prebivalce globalnih<br />

metropol bleščeč simbol sodobnega,<br />

dinamičnega in uspešnega<br />

mesta ter znamenje napredka vsega<br />

sveta,« so v BTC-ju ponosni na novo<br />

pridobitev.<br />

Svet prestiža in udobja<br />

<strong>za</strong> 50 milijonov evrov<br />

15. maja 2009 sta Jože Mermal,<br />

predsednik uprave BTC, in Zoran<br />

Janković, župan Mestne občine<br />

Ljubljana, položila temeljni kamen<br />

<strong>za</strong> izgradnjo 20-nadstropnega<br />

nebotičnika, imenovanega Kristalna<br />

Prostori Kristalne palače so namenjeni tako prodaji kot najemu.<br />

palača. Vrednost investicije je bila<br />

nekaj več kot 50 milijonov evrov.<br />

Kristalna palača je z 89 metri<br />

najvišja stavba v Sloveniji. V Nakupovalni<br />

galeriji so kupcem na voljo<br />

izdelki prestižnih in uveljavljenih blagovnih<br />

znamk, restavracija, banka,<br />

wellness center, posebni arhitekturni<br />

<strong>za</strong>nimivosti pa sta galerija v osrednjem<br />

delu med pritličjem in nadstropjem<br />

ter velika zelena terasa na<br />

strehi trgovinskega dela. Posebnost<br />

palače je panoramska slaščičarna,<br />

umeščena v najvišje, 20. nadstropje<br />

z dvema panoramskima dvigaloma.<br />

»Pri gradnji Kristalne palače<br />

so bili upoštevani najvišji varnostni,<br />

konstrukcijski, instalacijski in<br />

okoljevarstveni standardi, ki bodo<br />

Otvoritvi Kristalne palače sta med drugimi prisostvovala tudi sedanji (desno) in bivši predsednik <strong>Slovenije</strong> dr. Danilo Türk in<br />

Milan Kučan.<br />

Foto: Aljoša Rebolj<br />

Foto: BOBO<br />

omogočali najboljše delovne in bivanjske<br />

pogoje. Poleg tega v njej ni<br />

arhitektonskih ovir in je torej brez<br />

težav dostopna tudi invalidom,«<br />

poudarja Ovnova.<br />

Energetsko varčna palača je hkrati<br />

tudi sončna elektrarna. V njeno južno<br />

pročelje so vgrajeni sistemi <strong>za</strong> proizvodnjo<br />

elektrike iz sončne energije,<br />

objekt je priključen na daljinski sistem<br />

oskrbe s toploto, hlajenju pa so namenjeni<br />

ledni akumulatorji, v katerih<br />

se ponoči, ko je proste več električne<br />

energije, shranjuje led, ki se podnevi<br />

uporablja <strong>za</strong> hlajenje objekta.<br />

Sogovornica pojasnjuje, da so<br />

prostori namenjeni tako prodaji kot<br />

tudi najemu, cene pa so odvisne od<br />

povpraševanj, kvadrature, dolžine<br />

najema… Trenutno imajo <strong>za</strong>polnjenih<br />

okoli 70 odstotkov poslovnega<br />

dela (nebotičnika) in skoraj vse lokale<br />

v Nakupovalni galeriji.<br />

S parkiranjem<br />

ne bo <strong>za</strong>dreg<br />

“V dveh kletnih etažah je 570<br />

parkirnih mest, na območju<br />

BTC Cityja imamo skupno 8500<br />

brezplačnih parkirnih mest,« Maja<br />

Oven odgovarja na večno vprašanje<br />

v Ljubljani: kje bomo parkirali?<br />

Kristalna palača pa ni edina<br />

stolpnica, ki jo namerava družba<br />

BTC graditi na tem območju. 1. maja<br />

2012 naj bi namreč tu odprli hotel<br />

z 250 sobami, katerega investitor je<br />

Zlatarna Celje.<br />

10

POSLOVNE STRANI<br />

Slovenski podjetnik v Kanadi<br />

S trdim delom do<br />

mednarodnega ugleda<br />

Kodarin Industries Limited je mednarodno uveljavljeno podjetje, ki<br />

ga v Kanadi že desetletja vodi Slovenec Igor Kodarin.<br />

Blanka Markovič Kocen<br />

Igor Kodarin se je leta 1970<br />

<strong>za</strong>radi stanovanjske krize in<br />

negativnih obetov <strong>za</strong> prihodnost<br />

v Sloveniji, sicer pa brez<br />

kakih posebnih načrtov, izselil v Kanado,<br />

kjer je kmalu ustanovil podjetje<br />

Kodarin Industries Limited, ki se<br />

danes lahko kosa z najuspešnejšimi<br />

svetovnimi podjetji na področju<br />

kovinske industrije. »Ukvarjamo se s<br />

splošno obdelavo kovin – konstrukcijo<br />

različnih strojnih delov cevnih<br />

sklopov <strong>za</strong> cevovode, rafinerije in<br />

črpalke ter varovalk. Prisotni smo v<br />

številnih panogah, od žele<strong>za</strong>rske industrije<br />

in energetike do rudarstva<br />

in drugih,« pojasnjuje lastnik mednarodno<br />

uveljavljenega podjetja in<br />

dodaja, da poslujejo tako z ZDA in<br />

Južno Ameriko kot tudi z Avstralijo,<br />

Malezijo, Singapurjem in Bližnjim<br />

vzhodom.<br />

Na sliki (od leve proti desni): dr. Boris Jesih, državni sekretar na USZS, Jože Slobodnik, častni konzul RS v Torontu, g. Igor<br />

Kodarin, Kodarin Industries, Tomaž Kunstelj, nekdanji veleposlanik RS v Kanadi, in Anton Marincic, BlueSky Process Solutions<br />

Prvo načelo: kakovost<br />

in točnost<br />

»Pri poslovanju v Kanadi sta<br />

najbolj pomembni kakovost izdelkov<br />

in dobava v dogovorjenih<br />

terminih,« Kodarin odgovarja na<br />

vprašanje, čemu pripisuje ugled<br />

svojega podjetja, ki ga je, seveda,<br />

zgradil s trdim delom. »Vsega se je<br />

bilo treba naučiti,« poudarja. Podjetje<br />

Kodarin Industries Limited <strong>za</strong>posluje<br />

60 do 70 ljudi z vseh celin,<br />

med njimi tudi <strong>Slovence</strong>, lansko leto<br />

so <strong>za</strong>ključili z odličnim poslovnim<br />

rezultatom. Kodarin pravi, da ima<br />

v svetu močno konkurenco, vendar<br />

je ta dobrodošla, saj jih sili k še<br />

boljšemu poslovanju.<br />

Tudi sinovi vpeti<br />

v posel<br />

Seveda me je <strong>za</strong>nimalo, kaj<br />

počnejo družinski člani. »Starejši<br />

sin Igor dela v družinskem podjetju,<br />

Aleš je podpredsednik podjetja<br />

Cominco, atomska energija<br />

in rudnik urana, Andrej pa<br />

predstavnik nemškega podjetja<br />

Rohde&Schward elektronika,« pojasnjuje<br />

sogovornik in dodaja, da<br />

poslovno sodeluje tudi s Slovenijo.<br />

»Smo <strong>za</strong>stopniki podjetja Ferkar iz<br />

Velenja.«<br />

Slovenski podjetniki<br />

so preobremenjeni<br />

Uspešni slovenski podjetniki v<br />

tujini bi po Kodarinovem mnenju<br />

lahko utirali pot slovenskemu gospodarstvu<br />

po svetu, vendar je to,<br />

zlasti pa podjetniki v Sloveniji, preobremenjeno<br />

s svojimi težavami.<br />

Gospodarsko sodelovanje bi lahko<br />

izboljšali, meni sogovornik, vložiti pa<br />

bi morali veliko truda in znanja ter dobre<br />

volje. »Šele tako bi ideje obrodile<br />

pozitivne rezultate,« poudarja Kodarin<br />

in pove, da se podjetniki iz <strong>Slovenije</strong><br />

nanj samo občasno obračajo.<br />

Priložnost mladim<br />

Česa si v svoji poslovni karieri Igor<br />

Kodarin še želi, kakšni so njegovi<br />

cilji? »V kovinsko stroko sem stopili<br />

1957. in zdaj je čas, da izprežem ter<br />

dam priložnost mlajšim,« odgovarja.<br />

Obiščite nas na novi spletni strani<br />

www.slovenci.si<br />

in na Facebook profilu Slovenija danes<br />

11

Hiša slovenske poezije<br />

kultura<br />

Slovenska poezija<br />

osvaja francosko<br />

občinstvo<br />

Branje slovenskih pesmi v obeh jezikih deležno navdušenja, na<br />

poseben odziv naletel tudi izbor avtorjev<br />

Patricija Virtič<br />

Mateja Bizjak Petit<br />

Konec junija je v Tinqueuxu<br />

pri Reimsu v<br />

Franciji svoja vrata<br />

odprla Hiša slovenske<br />

poezije v Franciji. Ustanovljena je<br />

bila ob 20. obletnici samostojnosti<br />

<strong>Slovenije</strong> v sodelovanju z Društvom<br />

slovenskih pisateljev in s podporo<br />

Veleposlaništva RS v Parizu, Društva<br />

<strong>Slovence</strong>v v Parizu in <strong>Urad</strong>a <strong>Vlade</strong><br />

RS <strong>za</strong> <strong>Slovence</strong> v <strong>za</strong>mejstvu in po<br />

svetu, pa tudi Mednarodne federacije<br />

Hiš poezije. O Hiši slovenske<br />

poezije v Franciji je spregovorila<br />

Mateja Bizjak Petit, direktorica kulturnega<br />

centra v Tinqueuxu, v okviru<br />

katerega Hiša deluje.<br />

Ob odprtju Hiše slovenske poezije<br />

v Franciji so prebirali pesmi v obeh<br />

jezikih – slovenščini in francoščini.<br />

Ob splošnem navdušenju, ki ga je<br />

sprožil vsak posamezni pesnik, je<br />

poseben odziv doživel tudi celoten<br />

izbor izbranih avtorjev. Predstavilo<br />

se je sedem različnih glasov slovenske<br />

poetične pokrajine, kar priča<br />

o bogati ustvarjalnosti slovenskih<br />

pesnikov. Na uradnem odprtju Hiše<br />

slovenske poezije v Franciji so bili<br />

prisotni Oliver Đajić, drugi sekretar<br />

na slovenskem veleposlaništvu<br />

v Parizu, podžupan mesta Tinqueux,<br />

Christian Lefèvre, pristojen<br />

<strong>za</strong> področje kulture, Ana Vičič,<br />

predsednica Društva <strong>Slovence</strong>v v<br />

Parizu in več članov tega društva,<br />

predvsem pa je bila dvorana polna<br />

navdušencev kulture, poezije in<br />

slovenske umetnosti. Hiša slovenske<br />

poezije ne bo namenjena samo<br />

poeziji, saj bo knjižnično gradivo<br />

v izvirniku in prevodu postopno<br />

<strong>za</strong>jelo tudi slovenska prozna dela.<br />

Hiša bo tako postala prostor <strong>za</strong><br />

srečanja, branja in gostovanja slovenskih<br />

avtorjev.<br />

Kdaj in na kakšen način so slovenski<br />

in francoski pesniki <strong>za</strong>čeli<br />

sodelovati?<br />

V Franciji živim od leta 1992.<br />

Pred nekaj leti sem se preselila v<br />

Reims, natančno v predmestje Tinqueux,<br />

kjer sem <strong>za</strong>čela delati v kulturnem<br />

centru Centre de Création<br />

pour l’enfance - Ustvarjalni center<br />

<strong>za</strong> mlade. Tu sem posebej aktivno<br />

<strong>za</strong>čela sodelovati v Hiši poezije, ki<br />

je ena od aktivnosti te ustanove.<br />

To je bila odlična priložnost, da se<br />

kot pesnica še bolj konkretno seznanim<br />

s sodobno francosko poezijo.<br />

Program branj in srečanj je tedaj<br />

vodila Valérie Rouzeau. Med povabljene<br />

goste je uvrstila tudi Tomaža<br />

Šalamuna. Zdelo se mi je odlično, da<br />

sem slovenskega pesnika, ki ga že<br />

dolga leta berem, zdaj lahko prvič in<br />

v živo slišala kar v Franciji. Nekako<br />

v tem času sem se <strong>za</strong>čela posvečati<br />

tudi prevajanju francoskih pesnikov,<br />

s katerimi sem se tu srečala,<br />

v slovenščino in obratno. Prvi prevodi<br />

so bili objavljeni v slovenski<br />

reviji Lirikon/21, kar je spodbudilo<br />

prvo tukajšnjo slovensko-francosko<br />

izmenjavo. Nekaj slovenskih avtorjev<br />

(Ivo Stropnik, Meta Kušar, Milan<br />

Dekleva, Peter Kuhar, Zoran Pevec,<br />

Tanja Ahlin, Mateja Bizjak Petit) je<br />

februarja 2008 prišlo na gostovanje<br />

v Tinqueux/Reims, naši francoski<br />

pesniki (Valérie Rouzeau, Jean Pascal<br />

Dubost, Eric Sautou) pa so se<br />

nato še isto pomlad udeležili Lirikonovega<br />

festivala. Izmenjava se je res<br />

lepo obnesla in <strong>za</strong>slutila sem, da bi<br />

se to povezovanje med slovensko<br />

in francosko pesniško sceno lahko<br />

še razvijalo. Francosko občinstvo je<br />

bilo <strong>za</strong>interesirano in navdušeno.<br />

Kaj vas je spodbudilo k odprtju<br />

Hiše slovenske poezije v Franciji?<br />

Odkar sem prišla v Francijo,<br />

sem iskala kulturno ustanovo, ki bi<br />

12

kultura<br />

Tone Skrjanec, Barbara Pogacnik, Mateja Bizjak Petit, Ivo Svetina<br />

združila v Franciji živeče <strong>Slovence</strong>, ki<br />

jih <strong>za</strong>nima kulturno druženje in stik<br />

s sodobno slovensko umetnostjo<br />

in umetniki, hkrati pa naj bi bila to<br />

tudi slovenski kulturno-informativni<br />

center <strong>za</strong> Francoze, ki iščejo informacije<br />

o kulturnem dogajanju v<br />

Sloveniji. Pred nekaj meseci se mi<br />

je ponudila priložnost, da prev<strong>za</strong>mem<br />

vodstvo ustanove Centre de<br />

Création pour l’enfance. Center se<br />

globalno sicer posveča sodobnemu<br />

ustvarjanju <strong>za</strong> mlade in z mladimi, a<br />

sem takoj po prevzemu funkcije in<br />

glede na predhodne izkušnje predlagala<br />

ustanovitev dodatne aktivnosti<br />

- slovenske poezije, ki smo jo poimenovali<br />

Hiša slovenske poezije v<br />

Franciji (Antenne Slovène). Predlog<br />

je bil soglasno sprejet in tako smo<br />

8. februarja <strong>2011</strong> napovedali ustanovitev<br />

Hiše, 19. junija letos pa smo<br />

jo tudi uradno odprli.<br />

Ustanovitev Hiše so pozdravili tako<br />

v Sloveniji kot v Franciji …<br />

Odprtje Hiše slovenske poezije<br />

v Franciji so takoj moralno ali<br />

finančno podprli mesto Tinqueux,<br />

regija Champagne Ardenne, francosko<br />

ministrstvo <strong>za</strong> kulturo, La<br />

Fédération européenne des Maisons<br />

de Poésie, Društvo slovenskih<br />

Otvoritev Hise slovenske poezije<br />

pisateljev, Veleposlaništvo republike<br />

<strong>Slovenije</strong> v Parizu, <strong>Urad</strong> <strong>Vlade</strong><br />

<strong>Republike</strong> <strong>Slovenije</strong> <strong>za</strong> <strong>Slovence</strong><br />

v <strong>za</strong>mejstvu in po svetu, Društvo<br />

<strong>Slovence</strong>v v Parizu in mnogi drugi.<br />

Ob otvoritvi smo skupaj z Društvom<br />

slovenskih pisateljev organizirali<br />

gostovanje sedmih slovenskih pesnikov:<br />

Mete Kušar, Barbare<br />

Pogačnik, Iva Svetine, Borisa A.<br />

Novaka, Braneta Mozetiča, Toneta<br />

Škrjanca in Ivana Dobnika.<br />

Kakšno je osnovno poslanstvo?<br />

Hiša slovenske poezije v Franciji<br />

želi spodbujati in razvijati slovensko-francosko<br />

izmenjavo na<br />

literarnem področju. Zavzema se<br />

<strong>za</strong> prevode slovenskih avtorjev v<br />

francoščino in obratno. Povezuje<br />

francoske in slovenske avtorje, prevajalce<br />

in <strong>za</strong>ložnike. Organizirati želi<br />

redna gostovanja slovenskih literarnih<br />

ustvarjalcev v svojih prostorih<br />

kot drugod po Franciji, predvsem<br />

v sklopu mednarodne evropske<br />

federacije hiš poezije, katere<br />

članica je. Ravno tako pa želi slovenskemu<br />

občinstvu približati francoske<br />

avtorje. Letos poleti je tako<br />

v Ljubljani v organi<strong>za</strong>ciji Hiše in na<br />

povabilo Mladih rim gostovala Fabienne<br />

Swiatly.<br />

Katere slovenske pesnike bo Hiša<br />

poezije gostila in kdo se je že<br />

predstavil?<br />

Prva, »majska skupina« pesnikov<br />

(Meta Kušar, Barbara Pogačnik,<br />

Ivo Svetina in Tone Škrjanec) se je<br />

z več branji udeležila priznanega<br />

pariškega knjižnega sejma poezije<br />

Marché de la poésie. Druga skupina<br />

pesnikov (Boris A. Novak,<br />

Brane Mozetič in Ivan Dobnik) pa<br />

je poslušalce obogatila v prostorih<br />

rezidence slovenske veleposlanice<br />

Veronike Stabej v pariškem PEN<br />

Clubu in na slavnostni otvoritvi v<br />

Tinqueux/Reimsu. Gostovanje je<br />

pospremil izbor v francoščino prevedenih<br />

tekstov, objavljenih v<br />

priložnostni antologiji Reka jim gleda<br />

v oči. Izbor in večji del prevodov<br />

je opravila Barbara Pogačnik, <strong>za</strong><br />

objavo pa je poskrbelo Društvo slovenskih<br />

pisateljev. Antologijo smo<br />

do sedaj predali mnogim francoskim<br />

avtorjem in <strong>za</strong>ložnikom, nekaj<br />

izvodov je ostalo na razpolago na<br />

veleposlaništvu v Parizu, <strong>za</strong>čeli pa<br />

smo tudi z distribucijo po knjižnicah<br />

in knjigarnah.<br />

Tudi v Hiši bodo na voljo knjižni<br />

prevodi – nastaja nekakšna<br />

knjižnica ...<br />

V prostorih Hiše je na voljo tudi<br />

knjižnica, v kateri so zbrani prevodi<br />

slovenske literature v francoščino<br />

ali angleščino in nekaj drugih dokumentov.<br />

Večino gradiva sta nam podarila<br />

Veleposlaništvo RS v Parizu in<br />

Društvo slovenskih pisateljev. Vabimo<br />

pa tudi druge <strong>za</strong>ložbe ali avtorje,<br />

da nam posredujejo njihove izvode,<br />

oziroma nas o prevodih obvestijo,<br />

da jih lahko uvrstimo v knjižnico.<br />

Kako so Hišo slovenske poezije<br />

sprejeli Francozi? Se je <strong>za</strong>nimanje<br />

<strong>za</strong> slovensko poezijo povečalo?<br />

Slovenska poezija, predvsem<br />

sodobna, <strong>za</strong>enkrat v Franciji še ni<br />

dovolj prepoznavna. Da bi jo lahko<br />

vpeljali bolj sistematično in globalno,<br />

se bomo skupaj trudili, da bi bila<br />

naša dogajanja redna, krog predstavljenih<br />

pesnikov širok in bogat,<br />

da bodo srečanja in izmenjave med<br />

francoskimi in slovenskimi pesniki<br />

kakovostne in številne, kajti le tako<br />

si bo mogoče ustvariti dejansko<br />

sliko in iz nje izluščiti, kar bo lahko<br />

v prihodnje v<strong>za</strong>jemno obogatilo oba<br />

kulturna prostora.<br />

Naslednje gostovanje, ki ga prireja<br />

Hiša slovenske poezije v Franciji,<br />

je predvideno decembra <strong>2011</strong>, ko<br />

bo v sodelovanju z Evropsko zvezo<br />

hiš poezije (MAIPO) in z organi<strong>za</strong>cijo<br />

Printemps des poetes, <strong>za</strong> izbranega<br />

pesnika organizirano gostovanje po<br />

več francoskih mestih.<br />

Hiša bo postala prostor<br />

<strong>za</strong> srečanja, branja in<br />

gostovanja slovenskih<br />

avtorjev.<br />

Hiša slovenske<br />

poezije v Franciji<br />

želi spodbujati in<br />

razvijati slovenskofrancosko<br />

izmenjavo na<br />

literarnem področju.<br />

Povezuje francoske<br />

in slovenske avtorje,<br />

prevajalce in <strong>za</strong>ložnike.<br />

Mateja Bizjak Petit, Meta Klinar<br />

in Jerca Pavli<br />

13

kultura<br />

Milan Šelj<br />

Vipavski pesnik iz<br />

Združenega kraljestva<br />

Slovenski pesnik, ki že dvajset let živi v Londonu, se rad vrača v<br />

Slovenijo, svoj »drugi« dom pa je našel na Krasu, blizu Štanjela.<br />

Primož Troha<br />

Milana Šelja pesmi na eni strani<br />

razgaljajo bralcu, na drugi pa skrivajo<br />

med »ljudmi na robu, brez obrazov«.<br />

Foto: Peter Uhan<br />

Milana Šelja sem prvič<br />

srečal v knjižnici na<br />

predstavitvi pesniške<br />

zbirke. Pesmi, ki ga na<br />

eni strani razgaljajo bralcu, na drugi<br />

pa skrivajo med »ljudmi na robu,<br />

brez obrazov«. Rodil se je v Budanjah<br />

blizu Ajdovščine. Rad je pisal in<br />

ustvarjal, v svet pa ga je popeljala<br />

služba v turizmu.<br />

Literarni prvenec ste izdali že med<br />

študijem, satirični roman v pismih<br />

»Spolitika«...<br />

Vida Morkin Pauer je moja prijateljica<br />

še iz gimnazije in je pred<br />

tem že izdala nekaj podobnega.<br />

Tako je padla ideja, da bi si dopisovala.<br />

Moj lik je živel v Londonu, njen<br />

v Sloveniji in poskusila sva opisati ti<br />

paralelni življenji, kjer se stikata in<br />

kje ločujeta.<br />

Kdaj je nastala ta ljubezen do<br />

pisanja?<br />

Že v osnovi šoli. S prijateljico<br />

Erno sva prav tekmovala. Pisala sva<br />

šolske spise in učiteljica naju je pri<br />

tem spodbujala. Nadaljevala sva v<br />

srednji šoli, kjer sva sama tipkala in<br />

tiskala glasilo Izvir, <strong>za</strong> grafično podobo<br />

je poskrbel sošolec. Praktično<br />

smo trije pripravili celotno glasilo.<br />

Lani ste izdali že svoje tretje delo,<br />

Kristale soli, ki so sledili Darilu.<br />

Obe zbirki poezij ste predstavili<br />

tudi doma in sta bili izjmeno dobro<br />

sprejeti. Ste si <strong>za</strong>mišljali, da bo<br />

pisanje postalo vodilo skozi vaše<br />

življenje?<br />

Ne, seveda ne. Po gimnaziji me<br />

je <strong>za</strong>nimalo gledališče in sodeoval<br />

sem v gimnazijski skupini, kjer nas<br />

je spodbujala in učila profesorica<br />

Ivana Slamič. Takrat smo sodelovali<br />

tudi z novogoriškim gledališčem. A<br />

namesto gledališke akademije sem<br />

izbral študij primerjalne književnosti<br />

in sociologije.<br />

V tujino pa vas je pognal turizem...<br />

V življenju se pač stvari obrnejo<br />

po svoje. Po diplomi sem iskal<br />

službo, a konec osemdesetih je<br />

bilo skoraj nemogoče najti mesto<br />

v kulturi. Ker sem znal francosko in<br />

angleško, sem <strong>za</strong>čel v turizmu. Čutil<br />

sem, da mi bo to pomagalo na poti<br />

»ven«. Vedno sem želel »ven«, kamorkoli.<br />

Naneslo je, da sem šel v<br />

London, kjer so mi ponudili službo.<br />

<strong>Slovence</strong> prav<strong>za</strong>prav najdemo povsod<br />

po svetu. Kako živijo naši rojaki<br />

v Londonu?<br />

Priznati moram, da sem po naravi<br />

bolj samotarske vrste in v Londonu<br />

nisem nikoli namenoma iskal stikov s<br />

Slovenci iz nekih sentimentalnih razlogov.<br />

Vedno iščem pač stike z ljudmi,<br />

ki so mi iz kakršnegakoli razloga<br />

blizu. Zdi se mi, da se bolj trudim<br />

obdržati stike s prijatelji in znanci v<br />

Sloveniji. Stare prijatelje je sčasoma<br />

lahko izgubiti, veliko težje pa je najti<br />

nove. Za druženje <strong>Slovence</strong>v v Londonu<br />

skrbi zlasti slovenska ambasada,<br />

ki ob pomembnih dogodkih<br />

in datumih organizira sprejeme <strong>za</strong><br />

<strong>Slovence</strong>, ki živijo tukaj, in prijatelje<br />

<strong>Slovenije</strong> iz Velike Britanije. Prav<br />

tako skrbi <strong>za</strong> druženje in organizira<br />

različne dogodke obeh skupnosti<br />

tudi British Slovene Society.<br />

Kakšna je slovenska populacija v<br />

prestolnici?<br />

Starejša generacija je prišla v<br />

London pred več kot tridesetimi,<br />

stiridesetimi leti, mlajša pa po osamosvojitvi<br />

<strong>Slovenije</strong> in - iz povsem<br />

praktičnih razlogov - še zlasti po vstopu<br />

<strong>Slovenije</strong> v Evropsko skupnost.<br />

Kje je mogoče <strong>Slovence</strong> v Londonu<br />

najpogosteje srečati?<br />

London je izredno privlačna<br />

destinacija. Kadar se pogovarjam<br />

z obiskovalci, mi veliko ljudi reče,<br />

da jim britanska prestolnica ni všeč<br />

ali pa so nad njo čisto navdušeni.<br />

London je nedvomno eden izmed<br />

svetovnih političnih, kulturnih in<br />

finančnih centrov, to je velemesto,<br />

ki živi 24 ur na dan. Je veliko manj<br />

“evropska” prestolnica, če jo primerjamo<br />

z drugimi, in <strong>za</strong>radi ljudi z<br />

Stare prijatelje je sčasoma lahko izgubiti, veliko<br />

težje pa je najti nove.<br />

vsega sveta, ki živijo tukaj, je izredno<br />

kozmopolitska. Pravijo, da se v<br />

Londonu govori več kot 200 jezikov.<br />

Mislim, da to mesto privlači ljudi, ki<br />

si želijo svobode, širokih pogledov,<br />

odprtosti.<br />

Zakaj je London tako priljubljen<br />

med mladimi?<br />

Zaradi velike pisanosti, odprtosti,<br />

svobode. Kar London ponuja,<br />

je tako raznovrstno in obilno, da<br />

je vsemu nemogoče slediti. Raven<br />

ponudbe pa je na svetovni ravni.<br />

Poskrbljeno je <strong>za</strong> vse okuse.<br />

14

KULTURA<br />

Juan Vasle<br />

Med opero in<br />

nogometom<br />

Juan Vasle, »pevec dveh domovin«, še s posebnim veseljem in<br />

naklonjenostjo <strong>za</strong>poje <strong>Slovence</strong>m po svetu.<br />

Jože Galič<br />

Perujski časopis El Peruano<br />

je leta 2008 vpraševal<br />

svoje bralce: »Ste kdaj<br />

slišali narodno pesem iz<br />

<strong>Slovenije</strong>? Še ne? Nocoj imate <strong>za</strong><br />

to priložnost na koncertu bas baritonista<br />

Juana Vasleta v Kulturnem<br />

središču Inca Garcilaso v Limi!« Na<br />

božični dan istega leta je slovenske<br />

božične pesmi v interpretaciji Juana<br />

Vasleta prvič predvajal tudi Radio Filarmonica<br />

v Limi. Toda to je le drobec<br />

iz kariere »pevca dveh domovin«…<br />

Juan Vasle, ki že dobri dve desetletji<br />

živi in dela v Ljubljani, se je<br />

rodil v argentinskem Buenos Airesu.<br />

Študij petja je končal z diplomo na<br />

Visokem inštitutu <strong>za</strong> umetnost v<br />

tamkajšnjem Teatru Colon; kasneje<br />

se je izpopolnjeval še v Münchnu<br />

pri Ernstu Haeflingerju, v Londonu<br />

pri Heather Harper in na Dunaju pri<br />

slovenskem rojaku Antonu Dermoti.<br />

Vseskozi je ob glasbi velika Vasletova<br />

ljubezen – nogomet<br />

Bogat ustvarjalni opus<br />

Od leta 1990 je član ansambla<br />

ljubljanske Opere, kjer je odpel<br />

vrsto pomembnih basovskih<br />

vlog. Gostoval je v Avstraliji, Braziliji,<br />

Paragvaju, Urugvaju, Peruju,<br />

Kanadi, Avstriji, Italiji, Nemčiji, na<br />

Hrvaškem, Češkem… Zdi se, da so<br />

Juanova zelo priljubljena glasbena<br />

zvrst slovenski samospevi in narodne<br />

pesmi, saj se je njihovih posnetkov<br />

nabralo že blizu sto! Leta<br />

1992 je izšla njegova zgoščenka<br />

Slovenske pesmi, na kateri je bilo kar<br />

dva ducata narodnih in romantičnih<br />

pesmi. Leta 1994 ji je sledila dvojna<br />

zgoščenka Slovenski samospevi<br />

XX. stoletja, na kateri so bila prvič<br />

zbrana tovrstna glasbena dela vseh<br />

slovenskih skladateljev, ki so ustvarjali<br />

po svetu, 2009. pa še ena,<br />

posvečena slovenski glasbi, Ljuba<br />

si, pomlad zelena, s sedemnajstimi<br />

narodnimi pesmimi v priredbah<br />

znanih slovenskih skladateljev.<br />

Vmes je izdal še dve tematsko naravnani<br />

zgoščenki: Sudamerica s samospevi<br />

in narodnimi pesmimi iz vseh<br />

južnoameriških držav ter Raduj,<br />

človek moj z božičnimi pesmimi.<br />

Težko bi prešteli vse Juanove samostojne<br />

recitale in druge nastope<br />

po vsej Sloveniji. Kot operni solist<br />

se z veseljem spominja svojih nastopov<br />

v praizvedbah treh slovenskih<br />

oper: Krst pri Savici Matije Tomca<br />

na besedilo Zorka Simčiča (vloga<br />

Črtomirja), Krpanova kobila Janija<br />

Goloba (vloga Martina Krpana) in<br />

Brata Aloj<strong>za</strong> Ajdiča (vloga Frana).<br />

Sodeloval je še v operah Marjana<br />

Kozine, Danila Švare, Pavla Šivica,<br />

Marija Kogoja…<br />

Slovensko glasbo<br />

ponesel v tujino<br />

Juan Vasle še s posebnim<br />

veseljem in naklonjenostjo <strong>za</strong>poje<br />

tudi <strong>Slovence</strong>m po svetu, pa naj bo<br />

to v Slovenskem domu San Martin<br />

ali v Slovenski hiši v Buenos Airesu,<br />

pri Slovenskem društvu Lipa v<br />

predmestju Münchna, <strong>za</strong> Kanadski<br />

slovenski kongres v Torontu… Tujcem,<br />

ki ne poznajo prav veliko naše<br />

glasbene literature, je le-to <strong>za</strong>čel<br />

predstavljati zelo zgodaj, že v času,<br />

ko je še živel v Argentini. Si lahko<br />

predstavljate Zlato dvorano Teatra<br />

Colon in drugi del Vasletovega recitala,<br />

v celoti posvečen slovenski<br />

narodni pesmi!? V posebnih oddajah<br />

je našo pesem predstavil tudi na<br />

argentinski televizijski postaji Cablevision<br />

in na Radiu Nacional.<br />

Po diplomi na Visoki novinarski<br />

šoli v Buenos Airesu je bil Vasle sicer<br />

pet let redno <strong>za</strong>poslen pri tedniku<br />

Mercado, vodilnem časopisu na poslovnem<br />

in gospodarskem področju<br />

v Argentini, bil pa je tudi soustanovitelj<br />

in glavni urednik glasbene revije<br />

ProMusica. Kot strokovni komentator<br />

resne glasbe je sodeloval v oddaji<br />

Matutino 103, ki je v Barceloni prejela<br />

nagrado Ondas, najvišje odličje <strong>za</strong><br />

oddaje v španskem jeziku. Leta 1993<br />

je izdal knjigo Pevci so tudi ljudje, ki<br />

predstavlja 24 pogovorov z znamenitimi<br />

opernimi pevci svetovnega<br />

slovesa, kot so Jose Carreras, Placido<br />

Domingo, Luciano Pavarotti…<br />

Nogomet kot velika<br />

ljubezen<br />

Vseskozi pa je ob glasbi njegova<br />

velika ljubezen – nogomet! V svojem<br />

argentinskem obdobju je pisal<br />

nogometne komentarje <strong>za</strong> časopis<br />

Cronica, v slovenskem <strong>za</strong> Delo,<br />

Dnevnik in Ekipo. Za slovenske elektronske<br />

medije je »pokrival« več<br />

mednarodnih dogodkov, povečini<br />

južnoameriških prvenstev v nogometu.<br />

Tudi pravkar minulega.<br />

Na svojih nogometnih poteh je,<br />

podobno kot na glasbenih, srečal<br />

veliko pomembnih ljudi in spoznal<br />

toliko <strong>za</strong>nimivih zgodb, da je leta<br />

2002 napisal knjigo še s tega<br />

področja. Fuzbal, tango in polka<br />

je njen naslov, že čez tri leta pa ji<br />

je dodal še knjigo Ustavite svet –<br />

mundial je tu! Gre <strong>za</strong> prvi popis<br />

zgodovine svetovnih nogometnih<br />

prvenstev v slovenskem jeziku.<br />

Ob vseh »velikih« temah Juan<br />

Vasle ni nikoli po<strong>za</strong>bil svojih argentinsko-slovenskih<br />

korenin. Kar<br />

deset let se je na primer kot dopisnik<br />

iz Ljubljane v živo oglašal v<br />

oddajo Okence v Slovenijo na Radiu<br />

Splendid v Buenos Airesu! Sin<br />

dveh domovin ter človek neštetih<br />

talentov in znanj, bi lahko rekli<br />

<strong>za</strong>nj.<br />

15

KULTURA<br />

Kulturni kažipot<br />

izbrala Maja Kaplan<br />

Predstava<br />

Urška in Povodni mož<br />

9. 10., Ljubljana<br />

Po mestnem središču se bosta na hoduljah<br />

sprehajala igralca v kostumih Urške in Povodnega<br />

moža. Motiv ošabne Urške in Povodnega moža,<br />

ki, preoblečen v lepega mladeniča, z njo odpleše<br />

v valove Ljubljanice, izhaja iz ljudskega izročila,<br />

v kulturni <strong>za</strong>vesti <strong>Slovence</strong>v pa ga je ovekovečil<br />

največji slovenski pesnik France Prešeren.<br />

Festivali<br />

Zlata palčica<br />

od 3. 10. do 9. 10., Ljubljana<br />

14. bienalni mednarodni festival igranih<br />

predstav <strong>za</strong> otroke in mlade poklicnih gledališč,<br />

poklicnih gledaliških skupin in posameznikov<br />

Poster Festival Ljubljana <strong>2011</strong><br />

od 19. 9. do 14. 10., Narodna galerija, Ljubljana<br />

Na razstavah Mojstrovine; Mladi, študentska<br />

dela in Otroci so razstavljeni plakati na temo<br />

»Razkriti obrazi rasizma«. Temo so obravnavali<br />

mojstri plakata z vsega sveta, študenti<br />

oblikovanja partnerskih akademij iz Francije,<br />

Nizozemske in Poljske in študenti ljubljanske<br />

Akademije <strong>za</strong> likovno umetnost. Predstavijo se<br />

tudi otroci slovenskih osnovnih in srednjih šol.<br />

International foam<br />

festival <strong>2011</strong><br />

15. 10., Gospodarsko razstavišče, Ljubljana<br />

Spektakel z edinstvenimi vizualnimi efekti, peno,<br />

ognjem, plesnimi točkami in laserskim showom.<br />

8. društvena trgatev v<br />

vinogradu Vitis Vitae<br />

15. 10., Filovci, Bogojina<br />

Trgatev vinogradu Vitis Vitae, kjer je <strong>za</strong>sajenih<br />

92 trt, več kot 40 različnih sort, posebnost je<br />

trta mladike najstarejše trte na svetu – modra<br />

kavčina z mariborskega Lenta. Avtohtone stare<br />

sorte. Trgatev poteka s tehtanjem vsake sorte<br />

posebej in merjenjem sladkorja, nakar se skupno<br />

stehta in preša.<br />

Živa zgodovina na Starem<br />

gradu Celje<br />

do 30. 10., Celjski grad<br />

Animacijska ekipa bo vsako soboto in nedeljo<br />

obiskovalcem gradu predstavljala grajski<br />

način življenja. V avtentičnem okolju enega<br />

najmogočnejših slovenskih gradov se bodo<br />

obiskovalci lahko mečevali z vitezi, streljali z<br />

lokom, se spogledovali z grajskimi princesami,<br />

kramljali z grajskimi prebivalci, ustvarjali v<br />

srednjeveških delavnicah …<br />

Koncerti<br />

Paco de Lucia<br />

8. 10., Dvorana Tabor, Maribor<br />

Flamenko je kot blues, s katerim ga pogosto<br />

primerjajo, glasba revne in ponosne manjšine.<br />

Je pa tudi kompleksna umetnost, ki spaja igranje<br />

kitare, petje, ples ter mirne in eksplozivne ritme.<br />

Paco de Lucia je že v rani mladosti znal združiti<br />

vse svoje odlike.<br />

Percossa - vrhunski bobnarski<br />

spektakel<br />

12. 10., Hala Tivoli, Ljubljana<br />

Skupino Percossa sestavljajo štirje člani, René<br />

Sjeno Pierings, Janwillem van derPoll, Neils van<br />

Hoorn in Eric Robillard. Vsi so šolani glasbeniki,<br />

pravi virtuozi na tolkalih. Smisel <strong>za</strong> ritem imajo v<br />

krvi, prav tako občutek <strong>za</strong> teater. To pa je nekaj,<br />

<strong>za</strong>radi česar je Percossa tako unikatna: ples,<br />

akrobacije, pantomima, igra senc, čarovnija -<br />

vse spremljajo tolkalski vložki. Ščepec cirkusa in<br />

kanček rock koncerta. Polna pozitivne energije,<br />

univer<strong>za</strong>lnega humorja in vedno originalna.<br />

Bee Geesus<br />

15. 10., Zlati zob, Ljubljana<br />

Bee Geesus je a cappella gospel zbor, ki v Ljubljani<br />

druži mlade pevke in pevce iz vseh koncev<br />

domovine. Posebnost zbora je predvsem v načinu<br />

izvajanja, saj člani zbora vse glasbene elemente<br />

ustvarjajo vokalno, v živo, brez efektov in dodatnih<br />

elektronskih pomagal. Tudi bobni, bas in razni<br />

posebni efekti so povzročeni izključno z usti in<br />

izjemoma z drugimi deli anatomije članov zbora.<br />

Tako se je zbor približal tradicionalnemu izvajanju<br />

afriške in afro-ameriške čaščenjske glasbe.<br />

Veselo v Kranjsko Goro<br />

15. 10., Dvorana Vitranc, Kranjska Gora<br />

Nastopajoči: Alpski kvintet, Ansambel Dori,<br />

Doganirs, Ansambel Franceta Miheliča,<br />

Polka punce, Steirische Blas, Die Rosentaler,<br />

Harmonikarja Matjaž in Tina Poljanšek. Program<br />

povezujeta Sepp Reich in Maruša Kobal.<br />

Humorist Klemen Košir<br />

Razstave<br />

29. grafični bienale<br />

od 23. 9. do 20. 11., Cankarjev dom,<br />

Mednarodni grafični likovni center, Moderna<br />

galerija in Galerija Jakopič, Ljubljana<br />

Ljubljanski bienale je največja, hkrati pa ena<br />

najbolj odmevnih grafičnih prireditev na svetu,<br />

ki poteka že od leta 1955. V svoji več kot<br />

petdesetletni zgodovini je požel izjemen odziv<br />

tako s strani umetnikov in strokovne javnosti<br />

kot tudi občinstva. Nosilna tema 29. bienala<br />

je umetniški dogodek kot najbolj privilegiran<br />

medij sodobne vizualne umetnosti. Institucije <strong>za</strong><br />

sodobno umetnost, ki so bile nekoč namenjene<br />

predstavljanju statičnih likovnih del, danes<br />

množično gostijo dogodke različnih vrst in oblik.<br />

Risba v stripu<br />

do 16. 10., Mestna galerija - MGML, Ljubljana<br />

Razstava prikazuje vlogo risbe v stripu pri nas<br />

od njegovih <strong>za</strong>četkov do danes. Predstavljen je<br />

izbor skoraj vseh stripovskih avtorjev (84), ki so<br />

v Sloveniji <strong>za</strong>znamovali strip in ga uveljavili kot<br />

enakovreden estetski likovni segment znotraj<br />

naše kulturne preteklosti in sedanjosti.<br />

Muzejska razstava<br />

do 30. 10., Muzej Kraška hisa, Repen,<br />

Repentabor, Trst<br />

Kraška hiša v Repnu je dobro ohranjen primer<br />

značilne kraške ljudske arhitekture, ki znotraj<br />

<strong>za</strong>ključenega borjača – dvorišča združuje bivalne<br />

in gospodarske prostore. Hišo na številki 31 so leta<br />

1968 odkupili člani Zadruge Naš Kras z namenom,<br />

da domačijo ohranijo v svoji arhitekturni<br />

prvobitnosti in jo odprejo javnosti kot muzej<br />

nekdanjega načina življenja prebivalcev Krasa.<br />

16

KNJIŽNA POLICA<br />

Mednarodni literarni festival<br />

Vilenica –paradni konj<br />

slovenske kulture<br />

V dneh od 6. do 11. septembra je v<br />

Sloveniji že 26. leto <strong>za</strong>povrstjo<br />

potekal festival <strong>za</strong> vse tiste,<br />

ki jih <strong>za</strong>nima svet literature.<br />

In teh ni malo, saj se je v četrt<br />

stoletja festivala udeležilo več<br />

kot 60.000 obiskovalcev, če tistih,<br />

ki Vilenico spremljajo le preko<br />

medijev, sploh ne štejemo.<br />

Tomaž Štefe<br />

Foto: BOBO<br />

Od slovenskih avtorjev je bil letos v središču Drago Jančar, eden najbolj<br />

uveljavljenih in prevajanih slovenskih piscev nasploh.<br />

Festival je kot srednjeevropsko<br />

prireditev <strong>za</strong>snoval<br />

znani slovenski<br />

pesnik in prevajalec Veno<br />

Taufer in osnovni koncept se v vseh<br />

letih ni bistveno spremenil. Dobiva<br />

le vedno večje dimenzije, tako po<br />

številu udeležencev kakor tudi po<br />

številu prireditev.<br />

Na letošnjem festivalu je nastopilo<br />

44 avtorjev iz 23 držav in vsi so na<br />

kratko in dvojezično v posebni publikaciji<br />

tudi predstavljeni. Svoja dela<br />

so na festivalu predstavili pod sloganom<br />

Beri me v živo. Branje v živo<br />

je seveda nekaj drugega kot tiho<br />

branje, ki je sicer najbolj običajen<br />

način branja. O tem so razpravljali<br />

tudi strokovnjaki s tega področja,<br />

kakršen je v Argentini rojeni Alberto<br />

Manguel, sicer kanadski državljan.<br />

Na okrogli mizi v lipiškem hotelu<br />

Maestozo sta o tej temi razpravljala<br />

tudi Lilijana Jakić Kaspar iz Srbije in<br />

češki pisatelj Pavel Brycz, ki sta sicer<br />

<strong>za</strong>stopala Srednjeevropsko pobudo<br />

– združenje 18 držav s sedežem v<br />

Trstu.<br />

Osrednji dogodek festivala je<br />

vsakokratna podelitev nagrade<br />

Vilenica, edine mednarodne literarne<br />

nagrade, ki jo podeljujemo<br />

v Sloveniji. V vileniški „podzemni<br />

katedrali“ jo je letos prejel v Romuniji<br />

in v svetu uveljavljeni pisatelj<br />

Mircea Cărtărescu, avtor epohalnega<br />

romana v treh delih Orbitor.<br />

Od slovenskih avtorjev je bil letos v<br />

središču Drago Jančar, eden najbolj<br />

uveljavljenih in prevajanih slovenskih<br />

piscev nasploh. Za to priložnost<br />

je bil v angleščino preveden njegov<br />

roman Galjot, ki je izšel pri ameriški<br />

<strong>za</strong>ložbi v zbirki Slovenian Literature<br />

Series.<br />

Posebne pozornosti je bila na<br />

letošnjem festivalu deležna turška<br />

literatura; v zbirki Antologije Vile-<br />

nice je namreč izšel izbor turške<br />

literature 20. in 21. stoletja. Trije<br />

turški avtorji so se festivala tudi osebno<br />

udeležili. Festivalski dogodki<br />

so se odvijali kar na 30 različnih<br />

prizoriščih po vsej Sloveniji in <strong>za</strong>to ni<br />

čudno, da je tedaj <strong>za</strong>časni slovenski<br />

minister <strong>za</strong> kulturo dr Boštjan Žekš<br />

ob <strong>za</strong>ključku festivala poudaril, da<br />

je vileniški paradni konj slovenske<br />

kulture.<br />

Vileniški festival dobiva vedno večje<br />

dimenzije, tako po številu udeležencev<br />

kakor tudi po številu prireditev.<br />

17

NE pREZRITE<br />

Rodoslovje<br />

Kako drago je<br />

rodoslovje?<br />

Na kratko: rodovnik stane od nič do neskončno<br />

Peter Hawlina, Slovensko rodoslovno društvo<br />

Kdor je bral dosedanja<br />

nadaljevanja rodoslovne<br />

rubrike, se je<br />

lahko prepričal, da je<br />

<strong>za</strong>četna izdelava rodovnika <strong>za</strong> dve,<br />

tri ali štiri generacije skorajda <strong>za</strong>stonj.<br />

Podatki o starših in starih<br />

starših so nam večinoma znani. Če<br />

so starši še živi ali so morda živi tudi<br />

stari starši, nam oni posredujejo<br />

osnovne podatke. S tem <strong>za</strong>res ni<br />

stroškov. Nič drugega ni treba kot<br />

papir in svinčnik ter nekaj dobre<br />

volje. Tako nastane ali pa je vsaj <strong>za</strong>stavljen<br />

rodovnik prednikov.<br />

Če rodovnik prednikov razširimo<br />

še z vsemi drugimi znanimi sorodniki,<br />

to so strici, tete, bratranci,<br />

sestrične, bratje sestre, nečaki,<br />

nečakinje, svaki in svakinje …, bo s<br />

tem dokumentiranih sto do dvesto<br />

oseb. Za to je družinski prostovoljec<br />

porabil nekaj ur, stroški pa so bili<br />

<strong>za</strong>nemarljivi. Rekel sem družinski<br />

prostovoljec. To je tisti, ki delo<br />

<strong>za</strong>čne in ga ostali sorodniki takoj<br />

priv<strong>za</strong>mejo <strong>za</strong> družinskega kronista.<br />

Velikodušno mu prepustijo veselje<br />

do rodoslovnega dela in samo<br />

občasno pokažejo <strong>za</strong>nimanje <strong>za</strong> rezultate<br />

njegovega dela.<br />

Od sorodstvenih<br />

podatkov do cerkvenih<br />

arhivov<br />

Za dokumentiranje znanih sorodstvenih<br />

podatkov torej ni treba več<br />

kot nekaj ur. Ko je to opravljeno,<br />

se resno delo šele <strong>za</strong>čne. Zastavljeni<br />

rodovnik kaže mnoge možne<br />

smeri <strong>za</strong> nadaljevanje in <strong>za</strong>četno<br />

<strong>za</strong>nimanje z narejenim ni potešeno.<br />

Nasprotno, vse večje je. Če je to <strong>za</strong>nimanje<br />

dovolj veliko, bo treba po<br />

dodatne podatke na matično službo,<br />

kjer imajo evidence <strong>za</strong> približno <strong>za</strong>dnjih<br />

sto let, <strong>za</strong> naprej pa v cerkvene<br />

arhive, kjer hranijo matične knjige<br />

<strong>za</strong> nekaj sto let.<br />

Za pridobitev podatkov pri<br />

matični službi na ustrezni upravni<br />

enoti je treba plačati določeno<br />

pristojbino, ki pa ni velika. Če<br />

hočemo sami raziskovati v civilnih<br />

in cerkvenih arhivih, pa spet ni<br />

posebnih stroškov, le čas si je treba<br />

vzeti. Hitro bomo spoznali, da se z<br />

vsakim odkritjem odpre ena ali več<br />

poti. Konca ni.<br />

Strošek najema<br />

specialista<br />

in predstavitve<br />

Zdaj šele smo se približali draginji.<br />

Stroški so lahko pove<strong>za</strong>ni najprej s<br />

porabljenim časom. Ta je merjen v<br />

tednih, oziroma se ga sploh ne meri.<br />

Meri se ga, če <strong>za</strong> take raziskave najamemo<br />

specialista, ki nam bo v<br />

najboljšem primeru računal okrog<br />

25 evrov na uro. Lahko pa naletimo<br />

tudi na take, ki računajo 50, 100 ali<br />

več.<br />

Še bi lahko razpredali možnosti <strong>za</strong><br />

drago rodoslovje. Do tega pride, če<br />

želimo rezultate raziskav še imenitno<br />

predstaviti. Take predstavitve<br />

so na primer slikarske ali oblikovne<br />

mojstrovine, družinske kronike,<br />

monografije, celo spominske sobe.<br />

In če se pri ceni rodoslovja<br />

vprašamo še po vrednosti rodovnika,<br />

bomo morda razočarani. Če se<br />

strinjamo s trditvijo, da je dobrina<br />

vredna toliko, kolikor <strong>za</strong>njo dobimo<br />

na trgu, se bomo morali sprijazniti<br />

z dejstvom, da rodovnik nima<br />

vrednosti.<br />

Če rodovnik<br />

prednikov<br />

razširimo še z<br />

vsemi drugimi<br />

znanimi<br />

sorodniki, to<br />

so strici, tete,<br />

bratranci,<br />

sestrične, bratje<br />

sestre, nečaki,<br />

nečakinje, svaki<br />

in svakinje ...,<br />

bo s tem<br />

dokumentiranih<br />

sto do dvesto<br />

oseb.<br />

18

Po priznanju sedaj <strong>za</strong> prepoznavnost <strong>Slovenije</strong><br />

SPOZNAJMO SE<br />

20 let uradnega<br />

‘Prijateljstva’<br />

Ni naključje, da s Slovenijo tudi ‘Združenje’ njenih prijateljev<br />

na Nizozemskem praznuje svojo 20. obletnico. Nastalo je prav ob<br />

osamosvojitvi.<br />

Metka Dijkstra - Murko<br />

Tukajšnji Slovenci, njihovi<br />

nizozemski sorodniki in<br />

prijatelji so si dejavno na<br />

vse mogoče načine pri<strong>za</strong>devali<br />

<strong>za</strong> politično priznanje mlade<br />

države. In četudi so lahko veseli<br />

napredka domovine, je sedaj njihova<br />

glavna naloga povečati prepoznavnost<br />

<strong>Slovenije</strong> v tej sicer vase<br />

<strong>za</strong>zrti družbi.<br />

Od Komiteja do<br />

Združenja<br />

Leta 1991 je skupina <strong>Slovence</strong>v<br />

s sorodniki in s prijatelji ustanovila<br />

‘Komite <strong>za</strong> priznanje <strong>Slovenije</strong>’. V <strong>za</strong><br />

domovino odločilnih časih so njegovi<br />

člani pozorno sledili dogodkom<br />

v Sloveniji in Jugoslaviji. Od julija<br />

1991 so se skoraj tedensko zbirali<br />

k načrtovanju številnih akcij. Več o<br />

delovanju Komiteja je moč prebrati<br />

na spletni strani veleposlaništva<br />

http://hague.embassy.si/index.<br />

php?id=3343, kjer ustanovni člani<br />

Berda Sikkens-Tursic, <strong>za</strong>konca Oosting<br />

in drugi obujajo spomine na osamosvojitev.<br />

Tako so z informativnimi<br />

bilteni, prek tiska in s peticijami<br />

tukajšnjim oblastem močno pripomogli,<br />

da je Kraljevina Nizozemska<br />

23. januarja 1992 diplomatsko<br />

priznala Republiko Slovenijo. S tem<br />

je bil glavni cilj Komiteja dosežen,<br />

da pa se pozitivna energija ne bi<br />

porazgubila, so dan kasneje uradno<br />

ustanovili ‘Združenje prijateljev<br />

<strong>Slovenije</strong>’.<br />

Kje je Slovenija?<br />

Od takrat se je v odboru <strong>za</strong>menjalo<br />

kar nekaj <strong>Slovence</strong>v in Nizozemcev.<br />

Združenje, ki ga sedaj vodi Mojca<br />

Nodelijk Gustin, si pri<strong>za</strong>deva „<strong>za</strong><br />

navezovanje in vzdrževanje stikov<br />

med obema državama na kulturnem,<br />

ekonomskem in na številnih<br />

drugih področjih“. Med drugim njegovi<br />

člani skrbijo <strong>za</strong> redno izmenjavo<br />

informacij in novic. Na dobro<br />

obiskanih kulturnih prireditvah<br />

gostijo umetnike iz domovine, ki<br />

Na fotografiji z leve: tTajnica Tanja Mlaker, veleposlanik Leon Marc in predsednica Združenja Mojca Nodelijk-Gustin<br />

jim radi prisluhnejo tudi domačini.<br />

Čeprav ne govorijo slovensko, se<br />

odlično počutijo v slovenski družbi<br />

in so navdušeni nad slovensko gostoljubnostjo.<br />

Ob takih priložnostih<br />

nastopajo tudi slovenski študenti<br />

glasbe na haaškem in amsterdamskem<br />

konzervatoriju. Člani<br />

Združenja se srečujejo na predavanjih,<br />

prijateljskih srečanjih in na<br />

vsakoletnem pikniku. Na njem se<br />

srečajo tako potomci <strong>Slovence</strong>v, ki<br />

so delo v dvajsetih letih prejšnjega<br />

stoletja našli v limburskih rudnikih,<br />

kot posamezniki, ki so se na<br />

ta konec <strong>za</strong>dnja desetletja preselili<br />

<strong>za</strong>radi dela ali jih je sem pripeljala<br />

kakšna druga življenjska<br />

usoda. Prav na pikniku se jim radi<br />

pridružijo vse številnejši slovenski<br />

študenti. Povsem ‘novo generacijo’<br />

priseljencev, tako imenovane ‘expats’,<br />

ki <strong>za</strong>časno delajo v številnih<br />

mednarodnih organi<strong>za</strong>cijah, pa je<br />

mogoče srečati na kateri od kulturnih<br />

prireditev.<br />

Nekajkrat letno izhaja društveno<br />

glasilo ‘Lipa’, v katerem v obeh<br />

jezikih objavljajo poročila o dogodkih,<br />

pa tudi veliko <strong>za</strong>nimivosti o<br />

Sloveniji. Najbolj neposredna promocija<br />

domovine pa je sodelovanje<br />

na raznih sejmih, kjer se Slovenija<br />

predstavlja kot turistična dežela.<br />

Ob takih priložnostih Združenje prijateljev<br />

<strong>Slovenije</strong> mobilizira svoje<br />

člane, da tukajšnjim pohodnikom,<br />

kolesarjem in drugim dopustnikom<br />

predstavijo možnosti <strong>za</strong> počitnice<br />

na sončni strani Alp. Ob takih<br />

priložnostih imajo največ ‘teže’<br />

priporočila nizozemskih članov, ki<br />

veljajo <strong>za</strong> bolj nepristranske, kot so<br />

‘ta pravi’ Slovenci.<br />

Foto: K. Dijkstra<br />

Priznanje iz domovine<br />

Dolgoletno <strong>za</strong>vzeto delo ni ostalo<br />

neopaženo: v imenu <strong>Vlade</strong> <strong>Republike</strong><br />

<strong>Slovenije</strong> je takratna veleposlanica<br />

Tea Petrin leta 2006 ob<br />

15. obletnici delovanja Združenju<br />

prijateljev <strong>Slovenije</strong> na Nizozemskem<br />

izročila državno priznanje.<br />

Tudi sedanji veleposlanik Leon<br />

Marc izredno visoko ocenjuje<br />

sodelovanje z Združenjem: „V<br />

času, ki ga v Zahodnem svetu <strong>za</strong>znamuje<br />

vse večja individuali<strong>za</strong>cija,<br />

je takšno združevanje vredno<br />

posebnega priznanja, saj <strong>za</strong>hteva<br />

veliko napora pogosto le nekaj<br />

posameznikov“. Njihovo ‘Lipo’ pa<br />

je pohvalil kot obliko ‘prvovrstne<br />

javne diplomacije, saj se v tem okviru<br />

Nizozemci na nevsiljiv in prijeten<br />

način spoznajo s Slovenijo in<br />

Slovenci’.<br />

19

SPOZNAJMO SE<br />

Alfred Brežnik, častni generalni konzul v Avstraliji<br />

»Slovenija je domovina,<br />

Avstralija dom«<br />

Zaveden Slovenec, vedno znova očaran nad lepoto <strong>Slovenije</strong>, se<br />

s ponosom spominja časa osamosvajanja <strong>Slovenije</strong>, h kateri so<br />

avstralski Slovenci veliko pripomogli. Boli ga predvsem socialna<br />

neenakost v Sloveniji, motijo pa grafiti.<br />

Blanka Markovič Kocen<br />

Alfred Brežnik, častni generalni<br />

konzul v Avstraliji : »Izgubili smo<br />

ikone slovenskega gospodarstva,<br />

številna podjetja gredo v stečaj in<br />

ljudje ostanejo na cesti. Slovenija bi<br />

morala imeti več občutka <strong>za</strong> socialno<br />

problematiko!«<br />

»Gradili smo svoje,<br />

vzporedno pa še<br />

skupne domove, vse s<br />

prostovoljnim delom in<br />

prispevki. To so danes<br />

velika premoženja.«<br />

Alfreda Brežnika, častnega<br />

generalnega konzula <strong>Slovenije</strong><br />

v Avstraliji, smo<br />

<strong>za</strong>dnje avgustovske dni<br />

prestregli v Ljubljani, ko sta skupaj<br />

z ženo Jeleno delovno <strong>za</strong>ključevala<br />

podaljšane poletne počitnice.<br />

»V proces osamosvajanja <strong>Slovenije</strong><br />

se avstralski Slovenci nismo<br />

vključili šele v letih tik pred tem<br />

veličastnim dogodkom, ampak že<br />

mnogo prej,« pripoveduje Brežnik<br />

in dodaja, da so bili o dogajanju v<br />

Sloveniji dobro obveščeni. »Bili smo<br />

kamenček v tem mo<strong>za</strong>iku, del 88,5<br />

odstotka <strong>Slovence</strong>v, ki so se na<br />

plebiscitu izrekli <strong>za</strong> samostojno pot<br />

v prihodnost,« pove s posebnim leskom<br />

v očeh.<br />

Spomni, da so Slovenci z različnimi<br />

nameni odhajali v svet, neka-<br />

teri so po vojni preprosto morali<br />

iti. V Ameriki, Avstraliji, Argentini<br />

in drugod so si na novo ustvarjali<br />

življenje, se povezovali in družili, ker<br />

so potrebovali medsebojno pomoč.<br />

»Bili smo zelo ustvarjalni,« pravi<br />

Brežnik. »Gradili smo svoje, vzporedno<br />

pa še skupne domove, vse<br />

s prostovoljnim delom in prispevki.<br />

To so danes velika premoženja.«<br />

Avstralski Slovenci pa so ob tem<br />

ohranjali slovenstvo, pošiljali svoje<br />

otroke v slovenske šole, ohranjali<br />

slovensko kulturo in navade.<br />

Podpora demokraciji<br />

in pomoč Demosu<br />

»Ob aretaciji četverice smo ustanovili<br />

Društvo <strong>za</strong> človekove pravice<br />

v Canberri, zbirali podpise in denar<br />

<strong>za</strong> pomoč. To je bil <strong>za</strong>četek,« pravi<br />

sogovornik, ki se spominja tudi<br />

ustanovitve Društva <strong>za</strong> podporo<br />

demokraciji v Sloveniji, neposredno<br />

po predavanju Erika Modica, osebnega<br />

tajnika dr. Jožeta Pučnika, ki<br />

je imel tedaj pisarno v Münchnu,<br />

o Demosu. »Že tisti večer, decembra<br />

1889, smo zbrali nekaj denarja,<br />

med drugim tudi <strong>za</strong> nakup telefaksa<br />

in telefonov, da bi lahko s stranko<br />

komunicirali,« pravi Brežnik, ki je<br />

bil po zmagi Demosa na volitvah<br />

imenovan <strong>za</strong> delegata stranke.<br />

Alfred Brežnik pravi, da je 88,5<br />

odstotka <strong>Slovence</strong>v, med katerimi<br />

je bil tudi sam, skupaj z drugimi<br />

avstralskimi rojaki, pred dvajsetimi<br />

leti doživel to, o čemer so stoletja<br />

sanjali naši predniki. In najbolj<br />

ponosen je na to, da je tudi sam<br />

doživel trenutke osamosvojitve in<br />

bil del osamosvojitvenega procesa.<br />

Nekaj tega je opisanega tudi v knjigi<br />

Od sanj do resničnosti avtorice<br />

in urednice Drage Gelt, h kateri je<br />

Brežnik prispeval uvodnik.<br />

Do danes Brežnik z družino že 52<br />

let živi v Avstraliji. Kot pravi, mu je<br />

bilo ob priselitvi nekoliko lažje kot<br />

številnim drugim <strong>Slovence</strong>m, saj se<br />

je angleškega jezika učil že v srednji<br />

tehnični šoli. O svojih vtisih pa:<br />

»Doživeli smo državo, kjer je svoboda<br />

v pravem pomenu besede in<br />

smo si tudi želeli, da bi tako bilo<br />

doma.« Življenje v Avstraliji ocenjuje<br />

kot lepo in dodaja: »Zame je<br />

Slovenija domovina, Avstralija pa<br />

dom.«<br />

Avstralsko družinsko<br />

podjetje<br />

Alfred Brežnik se v svojem avstralskem<br />

podjetju ukvarja z elektroniko,<br />

večinoma z merilnimi napravami<br />

ter tehnično in izobraževalno<br />

tehniko. »To je družinsko podjetje,<br />

ki sva ga z ženo ustanovila pred 33<br />

leti, sama, v majhnem prostoru…«<br />

Brežnik je na tem področju v Avstraliji<br />

nadaljeval študij, tudi učil na<br />

tamkajšnji tehnični šoli. Danes v<br />

podjetju poleg omenjenega izdelujejo<br />

tudi tehnične naprave <strong>za</strong><br />

učenje telekomunikacij <strong>za</strong> univerze.<br />

»Na to sem ponosen, ker naše<br />

izdelke uporabljajo po vsem svetu,<br />

tudi na ljubljanski univerzi,« pravi.<br />

Poslovno med drugimi sodelujejo s<br />

podjetjem Metrel v Horjulu, delom<br />

nekdanje Iskre, kjer <strong>za</strong> njihovo podjetje<br />

izdelujejo naprave po avstralskih<br />

standardih.<br />

V Slovenijo častni generalni konzul<br />

prihaja vsako leto, največkrat so<br />

obiski delovne narave. Letošnjega<br />

sta si z ženo <strong>za</strong>mislila kot križarjenje<br />

po Sredozemlju, a sta ga podaljšala<br />

z desetdnevnim bivanjem v Sloveniji.<br />

Med drugim se je srečal z<br />

dr. Boštjanom Žekšem, ministrom<br />

<strong>za</strong> <strong>Slovence</strong> po svetu, s katerim sta<br />

se pogovarjala tudi o digitali<strong>za</strong>ciji<br />

zgodovinskega arhiva <strong>Slovence</strong>v v<br />

Avstraliji, ki ga je ustanovila SAZU,<br />

sprejel pa ga je tudi predsednik<br />

države dr. Danilo Türk, ki so ga med<br />

drugim <strong>za</strong>nimali današnji priseljenci<br />

iz <strong>Slovenije</strong> v Avstralijo.<br />

20

SPOZNAJMO SE<br />

Grafiti kot kamen<br />

spotike<br />

V vsej lepoti <strong>Slovenije</strong>, ki jo<br />

večkrat omeni, so Alfreda Brežnika<br />

močno zmotili številni grafiti po Ljubljani,<br />

največ po najbolj turističnem<br />

delu mesta. »Naj župan ali kdorkoli<br />

je <strong>za</strong> to odgovoren, tudi na to pogleda,«<br />

pravi. Ko ga Avstralci kličejo,<br />

telefonirajo <strong>za</strong> turistične prospekte,<br />

informacije in podobno, jim jih z<br />

veseljem pošlje. In najbolj srečen je,<br />

ko mu pišejo iz <strong>Slovenije</strong> ali telefonirajo<br />

ob vrnitvi, češ, kako čudovita<br />

dežela je Slovenija… »Ampak <strong>za</strong>dnje<br />

čase se spotikajo ob grafite.<br />

Le-ti prvi udarijo v oči!« opo<strong>za</strong>rja.<br />

Obenem pa si želi, da bi delavci, tudi<br />

neslovenski, imeli enake pravice,<br />

kot je to urejeno drugod po svetu.<br />

Avstralski Slovenci so po<br />

Brežnikovem prepričanju ponosni<br />

na Slovenijo, jo obiskujejo, imajo<br />

slovenske potne liste, ne more<br />

pa natančno povedati, koliko<br />

<strong>Slovence</strong>v danes živi v Avstraliji.<br />

»Rekel bi, da kakih 25 tisoč, plus minus<br />

pet tisoč.«<br />

Ideološka razdeljenost<br />

pred osamosvojitvijo<br />

»Pred 20 leti, ko je šlo <strong>za</strong> slovensko<br />

osamosvojitev, smo bili<br />

ideološko razdeljeni. S tem ne mislim<br />

nič slabega, a tako je bilo. Ko<br />

pa je prišlo do osamosvojitve, smo<br />

vsi sodelovali in zdaj po 20 letih<br />

smo hoteli doka<strong>za</strong>ti, da praznujemo<br />

vsi. »Imeli smo štiri proslave, ne<br />

<strong>za</strong>to, ker bi bili razdeljeni, ampak da<br />

Brežmika so močno zmotili števfilni grafiti po Ljubljani.<br />

pokrijemo vse območje, kjer živimo<br />

Slovenci,« pojasnjuje sogovornik,<br />

ki v okviru praznovanja 20-letnice<br />

osamosvojitve opo<strong>za</strong>rja še na eno<br />

slovensko knjigo, Slovensko pismo,<br />

ki ga je iz tedenske publikacije o dogodkih,<br />

pove<strong>za</strong>nih s Slovenijo, uredila<br />

Stanka Gregorič, izdal pa Alfred<br />

Brežnik. »Stanka Gregorič zdaj živi v<br />

Sloveniji, a je bila med tistimi, ki so<br />

bili tedaj v Avstraliji najbolj aktivni,«<br />

pove Brežnik.<br />

Danes v Avstralijo<br />

mladi slovenski<br />

izobraženci<br />

Po njegovih besedah je večina<br />

sedanjih slovenskih priseljencev<br />

v Avstralijo mladih izobražencev,<br />

o katerih se je pogovarjal tudi s<br />

predsednikom Türkom. Točnega<br />

podatka o tem, koliko jih je, nimajo<br />

niti na veleposlaništvih, po<br />

Brežnikovem mnenju pa se to<br />

število giblje okoli 200 v <strong>za</strong>dnjih<br />

petih letih. Sogovornik pove, da gre<br />

<strong>za</strong> sposobne, samo<strong>za</strong>vestne ljudi, ki<br />

Foto: Maja Kaplan<br />

vedo, kaj znajo in dobijo službo celo<br />

na tamkajšnjih univer<strong>za</strong>h.<br />

In kaj je na častnega generalnega<br />

konzula naredilo največji vtis? »Ko<br />

sem se vozil po Dolenjski, Gorenjski,<br />

Primorski, sem spoznal, kako je<br />

Slovenija napredovala. Ko smo pred<br />

30 leti prestopili avstrijsko mejo, je<br />

bila razlika med državama, kar <strong>za</strong>deva<br />

urejenost, izredno velika, danes<br />

je ni več. Urejene so ceste, kmetije,<br />

hiše, ta lepota <strong>Slovenije</strong> je naredila<br />

na mene največji vtis. Rad bi še enkrat<br />

prišel neopazno….« V prihodnjih<br />

letih bi Brežnik Sloveniji <strong>za</strong>želel,<br />

da bi si gospodarsko opomogla.<br />

»Izgubili smo ikone slovenskega<br />

gospodarstva, številna podjetja<br />

gredo v stečaj in ljudje ostanejo na<br />

cesti. Slovenija bi morala imeti več<br />

občutka <strong>za</strong> socialno problematiko!<br />

V Avstraliji, kjer naj bi vladal kapitalizem,<br />

ki se ga tako bojimo, smo<br />

socialno na veliko višjem nivoju kot<br />

tukaj. Poleg tega je <strong>za</strong>sebna iniciativa<br />

tista, ki daje <strong>za</strong>gon ekonomiji.<br />

A to je treba urediti z <strong>za</strong>konodajo.«<br />

»Doživeli smo državo,<br />

kjer je svoboda v<br />

pravem pomenu<br />

besede in smo si tudi<br />

želeli, da bi tako bilo<br />

doma.«<br />

Okoli 200 <strong>Slovence</strong>v se<br />

je v <strong>za</strong>dnjih petih letih<br />

priselilo v Avstralijo.<br />

Gre <strong>za</strong> sposobne,<br />

samo<strong>za</strong>vestne ljudi,<br />

ki vedo, kaj znajo in<br />

dobijo službo celo na<br />

tamkajšnjih univer<strong>za</strong>h.<br />

Na spleni strani<br />

www.slovenci.si<br />

smo ustvarili spletno<br />

skupnost, v kateri bomo<br />

lahko izmenjali številne<br />

uporabne informacije in<br />

nasvete.<br />

Prijava je preprosta,<br />

<strong>za</strong>to se nam pridružite v<br />

čim večjem številu.<br />

www.slovenci.si 21

Slovenščina kot drugi/tuji jezik<br />

22<br />

IZOBRAŽEVANJE IN ZNANOST<br />

Slovenščina <strong>za</strong> vse<br />

in vsakogar<br />

Vse več ljudi se želi v krajšem ali daljšem obdobju naučiti<br />

slovenskega jezika, čemur se je moral prilagoditi tudi Center <strong>za</strong><br />

slovenščino kot drugi/tuji jezik.<br />

Blanka Markovič Kocen<br />

Foto: Maja Kaplan<br />

Po besedah predstojnika<br />

centra, ki deluje v okviru<br />

Filozofske fakultete Univerze<br />

v Ljubljani, dr. Marka<br />

Stabeja, so oblike poučevanja<br />

slovenščine vse bolj raznolike. »V<br />

<strong>za</strong>dnjih 20 letih se je poučevanje<br />

slovenščine specializiralo in prilagodilo<br />

najrazličnejšim publikam, ker je<br />

teh vse več,« pravi Stabej. Pred 30<br />

leti so se slovenščine bolj ali manj<br />

učili tisti, ki so na tak ali drugačen<br />

način študirali slovenski jezik,<br />

slavistiko in podobno, in potomci<br />

izseljencev, <strong>za</strong> katere je bila Republika<br />

Slovenija že takrat <strong>za</strong>interesirana<br />

in je do neke mere še danes.<br />

»Na teh temeljih je v resnici zrasel<br />

naš program, ki se je potem, pred<br />

devetdesetimi in še zlasti v devetdesetih<br />

letih, <strong>za</strong>čel bistveno spreminjati.<br />

Vse več ljudi je namreč želelo<br />

v krajšem ali daljšem času praktično<br />

obvladati slovenščino,« ugotavlja<br />

sogovornik. »Temu smo se morali<br />

<strong>za</strong>četi prilagajati. Zgradili smo<br />

možnosti <strong>za</strong> učinkovito poučevanje<br />

in se pri tem marsičesa sami naučili,<br />

tudi po tujih izkušnjah.<br />

Iz poletne šole v<br />

jesensko in zimsko<br />

»Poleg poletne šole tečaji potekajo<br />

vse leto. Jesenska šola se <strong>za</strong>čne<br />

s študijskim letom oktobra, pripravljamo<br />

vsakodnevne tečaje, ki trajajo<br />

tri mesece, jutranje in popoldanske<br />

dvakrat na teden. Imeli smo še<br />

krajše tečaje, na primer intenzivne<br />

jutranje dva tedna v novembru.<br />

Konec januarja in <strong>za</strong>četek februarja<br />

poteka zimska šola, ki je podobna<br />

poletni in traja samo dva tedna,«<br />

pojasnjuje Branka Gradišar, vodja<br />

programa Tečaji slovenščine. »Letos<br />

spomladi smo uvedli nov tečaj,<br />

Okusimo slovenščino, nova sta tudi<br />

trimesečni in 30-urni tečaj, enkrat<br />

na teden, primeren <strong>za</strong>, denimo, <strong>za</strong>poslene<br />

na ambasadah, ki nimajo<br />

časa hoditi pogosteje.«<br />

Po besedah Gradišnikove so<br />

tečaji, ki jih prireja center, namenjeni<br />

starejšim od 18 let. »Veliko imamo<br />

študentov, <strong>za</strong>poslenih v tujih podjetjih,<br />

številni se učijo slovenščine,<br />

ker imajo slovenskega partnerja...«<br />

Stopnja znanja kandidata ni<br />

pomembna, lahko <strong>za</strong>čnejo povsem<br />

iz nič. Stabej ob tem opo<strong>za</strong>rja še na<br />

eno, zelo veliko in aktualno publiko,<br />

to so izmenjavni študentje, ki jih je<br />

letos celo 117. Prihajajo iz Evrope,<br />

največ iz Nemčije, s Češke, Slovaške,<br />

iz Francije, letos tudi s Hrvaške. Na<br />

klasičnih, plačljivih tečajih je 8 do 12<br />

slušateljev, pri Erasmusih (izmenjavnih)<br />

pa je po standardih Evropske<br />

komisije najmanj 15 slušateljev.<br />

Mladinski tečaji<br />

V <strong>za</strong>dnjem času posebno pozornost<br />

namenjajo mladinski publiki, ki<br />

prihaja tako iz zdomstva kot iz <strong>za</strong>mejstva.<br />

»Pred šestimi leti smo <strong>za</strong>čeli s<br />

prvim mladinskim programom, to<br />

je bila mladinska poletna šola, ki je<br />

nastala predvsem <strong>za</strong>radi dijakov, ki<br />

v Argentini in Kanadi <strong>za</strong>ključujejo<br />

sobotno izobraževanje v slovenščini<br />

in je bil tečaj neka nadgradnja tega<br />

šolanja,« pravi Gradišnikova. Letos<br />

so imeli na mladinskih tečajih kar<br />

155 udeležencev iz različnih koncev<br />

sveta, največ iz Italije, Argentine,<br />

Avstrije in, kar jih veseli, vedno<br />

več iz Porabja. »Mladinska šola je<br />

<strong>za</strong>snovana podobno kot poletna, a<br />

še vedno gre <strong>za</strong> neko resno obliko<br />

učenja,« dodaja sogovornica.<br />

Razvejano<br />

izobraževanje<br />

predavateljev<br />

Zaradi različnih ciljnih skupin<br />

je precej razvejano o tudi<br />

izobraževanje predavateljev,<br />

poudarja Mihaela Knez, vodja Mladinskega<br />

programa. »Sprva smo<br />

imeli izobraževanje predvsem <strong>za</strong><br />

ožje sodelavce centra, se pravi <strong>za</strong><br />

lektorje, ki poučujejo slovenščino<br />

na lektoratih, centrovih tečajih in<br />

<strong>za</strong> učitelje dopolnilnega pouka v<br />

tujini. Zaradi vedno večjih potreb<br />

po poučevanju slovenščine kot<br />

drugega jezika pa smo uvedli tudi<br />

posebne tečaje oziroma 40-urne<br />

seminarje <strong>za</strong> študente slovenistike,<br />

ki jih to področje posebej <strong>za</strong>nima,«<br />

dodaja Knezova. »Seveda<br />

gre tu deloma tudi <strong>za</strong> vzgojo novih<br />

kadrov, saj iz skupine vsako leto<br />

izberemo nekaj naših bodočih lektorjev,<br />

ki imajo poleg izobraževanja<br />

možnost izvajati tudi hospitacije<br />

pri pouku oziroma imeti tudi prvi<br />

nastop.«<br />

Z izpitom na FF do<br />

veljavnega potrdila<br />

Slušatelji po <strong>za</strong>ključenem tečaju<br />

ali šoli slovenskega jezika dobijo<br />

potrdilo o udeležbi, <strong>za</strong> pridobitev<br />

veljavnega potrdila o znanju jezika<br />

pa morajo na filozofski fakulteti<br />

opraviti izpit.

IZOBRAŽEVANJE in znanost<br />

Branka Gradišar, vodja programa<br />

Tečaji slovenščine<br />

Mihaela Knez, vodja<br />

Mladinskega programa<br />

Po Stabejevih besedah sicer prihaja<br />

do najrazličnejših pritiskov,<br />

da bi se znanje slovenščine priznalo<br />

bolj zlahka, vendar si na Centru<br />

<strong>za</strong> slovenščino kot drugi/tuji jezik<br />

takšnih sprememb ne želijo. »Zapleta<br />

se predvsem pri zdravnikih<br />

in <strong>za</strong>radi <strong>za</strong>konodaje EU, po kateri<br />

spričo prostega pretoka blaga, storitev<br />

in ljudi od prišlekov ne moreš<br />

<strong>za</strong>htevati znanja jezika, temveč le<br />

to, da jezik govorijo,« pravi Stabej,<br />

ki pa obenem opaža vse večjo<br />

o<strong>za</strong>veščenost prostora glede jezika.<br />

»Zato se <strong>za</strong> posebne tečaje <strong>za</strong><br />

zdravnike, ki to potrebujejo, dogovarjamo<br />

z zdravniško zbornico.«<br />

Predstojnik Centra <strong>za</strong> slovenščino<br />

kot drugi/tuji jezik še napoveduje,<br />

da bodo v prihodnje razvili ponudbo<br />

slovenščine prek interneta. »Ponudbo<br />

moramo sooblikovati v sodelovanju<br />

z določenimi ustanovami in<br />

vsebino narediti funkcionalno.«<br />

Tečajev slovenskega jezika se<br />

je, denimo, udeleževala tudi<br />

športnica Britta Bilač in Erwan<br />

Fouere, veleposlanik EU pred<br />

slovensko priključitvijo, ki se<br />

je udeleževal tudi številnih<br />

centrovih prireditev.<br />

Foto: Maja Kaplan Foto: Maja Kaplan<br />

Poletna šola slovenščine <strong>2011</strong><br />

Da bodo ostali<br />

Slovenci…<br />

Poletne šole slovenščine se je v dvajsetih letih<br />

udeležilo več kot 1300 slovenskih otrok iz tujine.<br />

Dragica Motik, Zavod RS <strong>za</strong> šolstvo<br />

Zavod RS <strong>za</strong> šolstvo že polni<br />

dve desetletji organizira<br />

Poletno šolo slovenščine<br />

v Sloveniji, namenjeno<br />

otrokom in mladostnikom slovenskega<br />

rodu, ki živijo v tujini, pokrovitelj<br />

pa je vseskozi Ministrstvo RS<br />

<strong>za</strong> šolstvo in šport. Do sedaj se je<br />

poletne šole udeležilo že več kot<br />

1300 mladih iz različnih evropskih<br />

držav ter drugih celin, na katerih<br />

živijo Slovenci in njihovi potomci.<br />

Letošnja Poletna šola je potekala<br />

v Zgornji Savinjski dolini,<br />

kjer so otroci spoznavali geografsko<br />

okolje, kulturne, zgodovinske,<br />

etnološke in druge znamenitosti,<br />

seveda pa ni manjkalo<br />

športnih, družabnih in razvedrilnih<br />

dejavnosti.<br />

Kdo so bili udeleženci<br />

Udeleženci, 56 otrok in<br />

mladostnikov v starosti od sedem<br />

do sedemnajst let, so prišli iz<br />

Avstrije, Belgije, Bosne in Hercegovine,<br />

Hrvaške, Italije, Nizozemske,<br />

Makedonije, Nemčije in Srbije<br />

in 14 dni bivali pri družinah, ki<br />

imajo enako stare otroke oziroma<br />

mladostnike, <strong>za</strong>to so imeli veliko<br />

priložnosti govoriti slovensko ter<br />

utrjevati pri pouku pridobljeno<br />

besedišče.<br />

Osrednji cilji poletne<br />

šole - identifikacija<br />

z okoljem in državo<br />

porekla<br />

Udeleženci in udeleženke Poletne<br />

šole slovenščine so prinesli<br />

v skupino tudi posebnosti svojega<br />

življenjskega okolja.<br />

Pridobljene informacije so lahko<br />

vodeno in neformalno primerjali,<br />

dopolnjevali in oblikovali<br />

svoja stičišča do <strong>Slovenije</strong> in drugih<br />

držav, njihovih pripadnikov oziroma<br />

svojih vrstnikov. Prvine slovenske<br />

kulture so lahko primerjali<br />

z drugimi in v interakciji z vrstniki<br />

objektivizirali svoje sodbe do drugih<br />

in drugačnih ter do sebe.<br />

Udeleženci in udeleženke Poletne šole slovenščine so prinesli v skupino tudi<br />

posebnosti svojega življenjskega okolja.<br />

Doživetja močno vplivajo na<br />

zbrane informacije o Sloveniji in<br />

slika o naši državi se pri mladem<br />

človeku izostri, postaja bolj objektivna,<br />

mnogo stvari mlad človek<br />

sam prevrednoti.<br />

To je bila tudi priložnost <strong>za</strong><br />

razmišljanje o lastni identiteti, ki je<br />

močno pove<strong>za</strong>na z družino, njeno<br />

vzgojo in s šolo, ki je opora družini.<br />

Otrok vsa sporočila, v našem primeru<br />

kulturna oz. prvine slovenske<br />

kulture, vsrkava ter jih bolj ali manj<br />

ponotranja.<br />

Vloga strokovnega<br />

osebja<br />

Učitelji in vzgojitelji, ki delajo z<br />

otroki in mladostniki, imajo izjemno<br />

pomembno vlogo. Ničesar jim<br />

ne smejo vsiljevati, ne pri pouku ne<br />

pri drugih dejavnostih. Pomembno<br />

je, da so dobri pedagogi in didaktiki,<br />

znajo prisluhniti mladim,<br />

<strong>za</strong>znavajo njihove potrebe in jih<br />

primerno usmerjajo pri učenju,<br />

spoznavanju slovenske kulture in<br />

ohranjanju slovenstva.<br />

Cilji so doseženi<br />

Program Poletne šole<br />

slovenščine smo <strong>za</strong>ključili s tradicionalno<br />

kulturno prireditvijo,<br />

na kateri so nastopali vsi otroci,<br />

udeleženci poletne šole. Na izviren,<br />

<strong>za</strong>nimiv, igriv in <strong>za</strong>baven način<br />

so staršem v slovenščini predstavili,<br />

kaj vse so se učili, spoznavali oziroma<br />

doživljali.<br />

Cilji Poletne šole slovenščine,<br />

<strong>za</strong>radi katerih Slovenija oziroma<br />

ministrstvo <strong>za</strong> šolstvo v celoti poravnava<br />

vse stroške organi<strong>za</strong>cije,<br />

priprave in izvedbe programa, so<br />

bili u celoti doseženi, v veliko <strong>za</strong>dovoljstvo<br />

otrok in staršev.<br />

23

Poučevanje slovenščine<br />

IZOBRAŽEVANJE in znanost<br />

Učitelji, ki so več kot to<br />

Učitelje dopolnilnega pouka slovenščine napoti na delo v tujino<br />

ministrstvo <strong>za</strong> šolstvo in šport. V šolskem letu2010/11 je v tujini<br />

poučevalo 33 učiteljev, v Sloveniji pa učence v tujini 3 učiteljice na<br />

daljavo.<br />

Blanka Markovič Kocen<br />

Posvet učiteljev dopolnilnega pouka slovenščine marca letos v Baasmu, Nemčija<br />

Največ, šest učiteljev je<br />

v Nemčiji<br />

Foto: Jože Pahič<br />

»Dopolnilni pouk slovenščine<br />

v tujini obiskuje 1260<br />

udeležencev. Zanimanje<br />

ponekod narašča, drugod<br />

upada,« pravi Melita Steiner, sekretarka<br />

na ministrstvu <strong>za</strong> šolstvo<br />

in šport, kjer učitelje napotijo na<br />

delo v tujino. Izbira jih Komisija <strong>za</strong><br />

učitelje slovenščine, ki je locirana<br />

na MŠŠ.<br />

»Kandidati <strong>za</strong> učitelje s polno učno<br />

obveznostjo (22 ur pouka tedensko),<br />

ki jih MŠŠ napoti na delo v tujino,<br />

se prijavijo na razpis,« pojasnjuje<br />

Steinerjeva. »Komisija <strong>za</strong> učitelje<br />

v tujini se izčrpno pogovori z vsakim<br />

kandidatom, ki izpolnjuje razpisne<br />

pogoje, nato pa odloči o izboru.«<br />

Prvi izbor so učitelji slovenščine in<br />

učitelji razrednega pouka, ki morajo<br />

imeti tudi izkušnje in sposobnosti <strong>za</strong><br />

delo s Slovenci in njihovimi potomci<br />

v društvih, pripravljati morajo znati<br />

kulturne prireditve, voditi ekskurzije<br />

in podobne dejavnosti ob pouku.<br />

Komisija odloči, kam bo izbrani<br />

učitelj razporejen. Pri tem upošteva<br />

značilnosti območja, kjer bo učitelj<br />

deloval med Slovenci in njihovimi<br />

potomci oziroma ciljne skupine, ki jih<br />

bo poučeval. Za predšolske otroke<br />

in otroke iz nižjih razredov osnovnih<br />

šol so ustreznejši učitelji razrednega<br />

pouka, <strong>za</strong> starejše otroke in odrasle<br />

pa slovenisti, še posebej, če gre <strong>za</strong><br />

dopolnilni pouk slovenščine kot<br />

jezika I. To so učitelji, pravi sogovornica,<br />

ki so <strong>za</strong>časno razporejeni na<br />

delo v tujino in tudi med bivanjem v<br />

tujini ostanejo v delovnem razmerju<br />

na svoji šoli v Sloveniji. Steinerjeva:<br />

»S takšnim statusom je v šolskem<br />

letu 2010/<strong>2011</strong> v tujini poučevalo<br />

16 učiteljev.«<br />

Slovenska društva<br />

lahko predlagajo<br />

svoje učitelje<br />

Kjer ni dovolj kandidatov <strong>za</strong><br />

učenje slovenščine in spoznavanje<br />

<strong>Slovenije</strong>, da bi tja napotili učitelja iz<br />

<strong>Slovenije</strong>, pa MŠŠ angažira učitelje,<br />

ki že sicer živijo na območju, kjer<br />

poučujejo. Ti učitelji poučujejo enkrat<br />

ali dvakrat tedensko na podlagi<br />

podjemnih pogodb z MŠŠ, izbere<br />

pa jih komisija. Za poučevanje<br />

dopolnilnega pouka slovenščine<br />

jih največkrat predlagajo slovenska<br />

društva. »Kandidatov, ki že<br />

bivajo v tujini, ni veliko, <strong>za</strong>to izobrazba<br />

teh učiteljev velikokrat ni<br />

najustreznejša. V šolskem letu<br />

2010/<strong>2011</strong> je na podlagi podjemnih<br />

pogodb v tujini poučevalo 16<br />

učiteljev,« pravi sogovornica.<br />

Poleg navedenega pa MŠŠ organizira<br />

tudi dopolnilni pouk<br />

slovenščine na daljavo <strong>za</strong> tiste<br />

učence, ki živijo na območjih, kjer<br />

ni možnosti <strong>za</strong> klasičen pouk, ker ni<br />

učitelja. V šolskem letu 2010/<strong>2011</strong><br />

so iz <strong>Slovenije</strong> vodile pouk v spletnih<br />

učilnicah tri učiteljice.<br />

Učitelji, napoteni iz <strong>Slovenije</strong> v tujino,<br />

so v rednem delovnem razmerju<br />

na šolah v Sloveniji. 22 ur pouka<br />

tedensko, priprave na pouk in delo<br />

v slovenskih skupnostih dodatnega<br />

dela ne dopuščajo. Učitelji, izbrani<br />

v tujini, so upokojenci ali <strong>za</strong>posleni<br />

drugod, učiteljice »spletnega pouka«<br />

pa so redno <strong>za</strong>poslene na šolah<br />

v Sloveniji; v spletnih učilnicah<br />

poučujejo dodatno (honorarno).<br />

Največ učiteljev<br />

je v Nemčiji<br />

Število učiteljev je odvisno<br />

od števila udeležencev pouka in<br />

posledično od števila ur pouka.<br />

Največ, šest učiteljev je v Nemčiji.<br />

Tam poučuje dopolnilni pouk<br />

slovenščine tudi sedmi učitelj, ki pa<br />

je v delovnem razmerju pri nemških<br />

šolskih oblasteh. »V šolskem letu<br />

2010/11 je torej v tujini poučevalo<br />

33 učiteljev, v Sloveniji pa učence v<br />

tujini 3 učiteljice na daljavo,« pravi<br />

sekretarka na MŠŠ.<br />

Število učiteljev je odvisno od števila udeležencev pouka in posledično od števila ur pouka.<br />

Foto: Dreamstime<br />

24

MLADI<br />

Oktet 9<br />

Celjski dijaki<br />

navdušili ameriško<br />

občinstvo in rojake<br />

V <strong>za</strong>četku septembra so s koncertom v Lemontu v zvezni državi<br />

Illinois člani celjske <strong>za</strong>sedbe Oktet 9 Gimnazije Celje – Center<br />

<strong>za</strong>ključili nadvse uspešno enomesečno turnejo.<br />

Patricija Virtič<br />

V<br />

sklopu že sedme mednarodne<br />

turneje so obiskali<br />

15 zveznih držav na<br />

vzhodni obali in srednjem<br />

vzhodu Združenih držav Amerike.<br />

Štirinajst koncertov so posvetili 20.<br />

obletnici samostojnosti <strong>Republike</strong><br />

<strong>Slovenije</strong>.<br />

Namen turneje<br />

dosela izpolnjen<br />

Gostovali so v Washingtonu DC,<br />

New Yorku, Clevelandu, Milwaukeeju<br />

in St. Louisu, kjer je Oktet 9<br />

koncertiral <strong>za</strong> slovenske zdomce,<br />

koncerti v Key Largu, Clearwaterju,<br />

Bostonu, Rochestru, Indianapolisu,<br />

St. Louisu in Rock Cityju pa so bili<br />

namenjeni ameriški javnosti. Z več<br />

kot 2000 navdušenimi poslušalci<br />

je <strong>za</strong>sedba, v kateri pod vodstvom<br />

prof. Gregorja Deleje prepeva devet<br />

sedanjih in nekdanjih dijakov Gimnazije<br />

Celje – Center, izpolnila namen<br />

obsežne turneje. »Odzivi poslušalcev<br />

na koncertih so fenomenalni! Ljudje<br />

navdušeno ploskajo po vsaki pesmi,<br />

vzklikajo, med samimi pesmimi pa<br />

pojejo z nami, na njihovih obrazih<br />

vidiš nasmeške, kar je <strong>za</strong> ustvarjalca<br />

seveda izjemnega pomena, saj<br />

pomaga pregnati tremo, Oktetovci<br />

se sprostimo, “pademo not” in komaj<br />

čakamo, da lahko nadaljujemo z<br />

repertoarjem in poskrbimo <strong>za</strong> še več<br />

veselja. Tudi na ulicah in na podzemni<br />

železnici, ko se postavimo skupaj<br />

in <strong>za</strong>pojemo, se ljudje v trenutku<br />

zberejo okoli nas, kar naenkrat je v<br />

zraku prenekatera kamera, telefon,<br />

fotoaparat, poslušalci snemajo, prepevajo<br />

... Občutek, ko ljudje čutijo<br />

glasbo s tabo, je res nepo<strong>za</strong>ben,« je<br />

vtise o turneji sklenil član <strong>za</strong>sedbe<br />

Jan Šilec.<br />

Oktetovci so s svojim pestrim in<br />

raznovrstnim programom, na katerem<br />

so bile med drugimi slovenske<br />

ljudske pesmi (Oj, Triglav, moj<br />

dom, Majolka), slovenske zimzelene<br />

uspešnice (Zemlja pleše, Ko boš<br />

prišla na Bled, Ne čakaj na maj), pa<br />

tudi sodobne uspešnice v angleščini<br />

(Angels, Halo, Teenage Dream), uspeli<br />

razveseliti tako mlade kot tudi<br />

starejše občinstvo. Na turneji so v<br />

sklopu uradnih koncertov nastopali<br />

predvsem <strong>za</strong> diplomate, uradne osebe<br />

in člane slovenskih klubov ter<br />

društev v Ameriki, je povedal Šilec.<br />

Dober glas seže<br />

v deveto vas<br />

Oktet 9 je vedno bolj prepoznavna<br />

slovenska moška a cappella<br />

<strong>za</strong>sedba, ki ima več kot sto nastopov<br />

letno. Zasedba je koncertirala tudi<br />

v tujini (Hrvaška, Avstrija, Velika<br />

Britanija, Malta, Kanalsko otočje,<br />

Avstralija), udeležuje pa se tudi<br />

glasbenih festivalov, na katerih so<br />

osvojili številna priznanja – pohvalijo<br />

se lahko z visokimi odličji s festivala<br />

popularne vokalne glasbe Sredi<br />

zvezd v Žalcu (2008, 2009) in mednarodnega<br />

pevskega tekmovanja na<br />

Malti (2009).<br />

Oktet 9 je tudi pobudnik mednarodnega<br />

festivala a cappella in vocal<br />

play glasbe Vokalne igre, ki je v<br />

Oktet 9 pred slovenskim veleposlaništvom v Washingtonu<br />

sredini septembra že tretjič potekal<br />

v Narodnem domu Celje. »Festival<br />

pomagamo organizirati Oktetovci,<br />

tudi letos pa se je zbralo osem skupin<br />

iz <strong>Slovenije</strong> in tujine ter skupaj<br />

prepevalo. Tokrat smo festival<br />

razširili na dva dni - prvi dan smo z<br />

Oktetom 9 v sodelovanju z A-Kamelo<br />

pripravili potopisni koncert naše<br />

turneje po ZDA, na katerem smo<br />

duhovito potopisno predavanje<br />

popestrili z nekaj pesmimi, ki smo<br />

jih prepevali po “obljubljeni deželi”,<br />

drugi dan festivala pa je potekal v<br />

zdaj že znani obliki koncerta osmih<br />

skupin s po tremi predstavitvenimi<br />

pesmimi, <strong>za</strong> katere je edini pogoj to,<br />

da so vse izvedbe izključno vokalne,«<br />

je o največjem tovrstnem festivalu<br />

v Sloveniji povedal Jan Šilec.<br />

Foto: arhiv GCC<br />

25

MLADI<br />

Alenka Slavinec<br />

Razpeta med<br />

Slovenijo in<br />

New Yorkom<br />

Mlada slovenska fotografinja, ki je nenehno na<br />

poti, verjame, da se tako dobre kot slabe stvari<br />

zgodijo z namenom. Zlasti slednje vodijo k višjim<br />

ciljem.<br />

Ana Mrzlikar<br />

restavratorstvo in arhitekturo, a<br />

mi je <strong>za</strong> sprejem na vsako od teh<br />

fakultet manjkala ena točka. Takrat<br />

mi je bilo hudo, a sem kasneje sama<br />

naredila celoten di<strong>za</strong>jn <strong>za</strong> hišo, v<br />

kateri zdaj živiva s partnerjem, in<br />

tako nekako potešila svojo željo.<br />

Poleg tega pa verjamem v to, da se<br />

tako dobre kot slabe stvari zgodijo<br />

z namenom. Predvsem pri slabih<br />

se izkaže, da so te vodile k višjim<br />

ciljem, verjetno tistim, ki so bliže<br />

človekovemu bistvu.«<br />

Prav to se je izka<strong>za</strong>lo tudi pri Alenki.<br />

Tisto leto, ko ni bila sprejeta na<br />

noben želen študij, se je odločila, da<br />

odide v Nemčijo in si tam <strong>za</strong>služi <strong>za</strong><br />

potovanje v Avstralijo.<br />

A se je po maminem nasvetu<br />

najprej vpisala študij komunikologije,<br />

smer trženje in tržno komuniciranje.<br />

Po diplomi se je ukvarjala<br />

z marketingom, oglaševanjem,<br />

odnosi z javnostmi, moderatorstvom,<br />

organi<strong>za</strong>cijo prireditev.<br />

Izkušnje je pridobila tudi kot samostojna<br />

podjetnica, projektni<br />

vodja, s popotnico Benko Pulko je<br />

sodelovala pri predstavitvi njene<br />

knjige, nekaj časa je bila tudi tiskovna<br />

predstavnica pri Nogometnem<br />

klubu Drava.<br />

Na službeni poti v New York City,<br />

ko je delala <strong>za</strong> avstrijsko podjetje, je<br />

slišala <strong>za</strong> New York Film Academy<br />

(NYFA).In izka<strong>za</strong>lo se je, da je bila to<br />

<strong>za</strong>gotovo ena od prelomnic v njenem<br />

življenju …<br />

Odločitev <strong>za</strong> Ameriko<br />

8. 8. 2008 se je tako vpisala na<br />

osemmesečni podiplomski študij<br />

na NYFA, smer producentstvo.<br />

»Odločitev je bila intuitivna. Vedno<br />

sem si v življenju mislila, da se bom<br />

na ta dan poročila, tako da sem ob<br />

podpisu izjavila, da sem se očitno<br />

poročila s filmom (smeh). Takrat je<br />

bil tečaj dolarja v primerjavi z evrom<br />

zelo ugoden in študij je bil cenejši.<br />

V nekem trenutku sem se določila<br />

in vzela študijski kredit, nato se je<br />

vse odvijalo s svetlobno hitrostjo.<br />

Leto, ki je bilo glede na <strong>za</strong>četek<br />

Alenka Slavinec je mlada<br />

slovenska umetnica,<br />

rojena leta 1977<br />

v najstarejšem slovenskem<br />

mestu Ptuj, kjer je tudi obiskovala<br />

osnovno šolo in gimnazijo.<br />

»V srednji šoli me je vedno <strong>za</strong>nimala<br />

narava, biologija, zelo rada<br />

sem imela psihologijo in seveda<br />

umetnost, fotografijo, videografijo<br />

ter slikarstvo in kiparstvo.« Ustvarjalno<br />

žilico, <strong>za</strong> katero pravi, da jo<br />

ima po očetu, je <strong>za</strong>čutila že zelo<br />

zgodaj: »Vsa moja darila prijateljem<br />

<strong>za</strong> rojstne dneve so bila unikatno<br />

narejena. S slikanjem na svilo sem<br />

si na primer <strong>za</strong>služila potovanje<br />

v Jordanijo. Želela sem študirati<br />

Fotografska razstava SLOVENIA IN US<br />

Fotografska razstava Alenke<br />

Slavinec »Slovenia In Us Lipiz<strong>za</strong>ner<br />

horses« je bila prvič predstavljena<br />

letos v Washingtonu, kjer jo je<br />

odprl premier <strong>Republike</strong> <strong>Slovenije</strong>,<br />

nato v New Yorku - Galeriji MC<br />

ter v Ljubljani v okviru Festivala<br />

Ljubljana. Razstava <strong>za</strong>znamuje 20<br />

let samostojne <strong>Slovenije</strong>. Dvajset<br />

razstavljenih fotografij pomeni 20<br />

let naše države in vsaka od dvajsetih<br />

fotografij tako s tekstom, naslovom in<br />

letnico pona<strong>za</strong>rja eno leto slovenske<br />

samostojnosti in gledalcu sporoči<br />

najpomembnejša dejstva o Sloveniji.<br />

26

MLADI<br />

Alenka Slavinec<br />

»Junija lani me je slovenska ambasada v Washingtonu povabila, naj<br />

pripravim svojo fotografsko razstavo v njihovi galeriji. Tema je bila<br />

sicer poljubna, ampak sem se <strong>za</strong>radi čuta domoljubnosti odločila <strong>za</strong><br />

tipičen slovenski motiv. Dobra dva meseca sem razmišljala o motivu<br />

in na<strong>za</strong>dnje se mi je lipicanec v vseh kategorijah zdel zmagovalec.<br />

Romantične podobe tega konja so živele v moji glavi že iz časov, ko<br />

smo kot družina hodili na izlete v Lipico in jahali ponije ...<br />

Nekega decembrskega dne sem dvignila telefon in se najavila v Lipici.<br />

Rekli so, da je megla in da raje kakšen drug dan, toda jaz sem si meglo<br />

prav želela!<br />

Magija vseh mojih čustev, razmišljanj, umetniških vzgibov, upov,<br />

preteklosti, slovenstva, domotožja, ponosa, borbe, ljubezni, veselja,<br />

odkritosti, strahu, navdušenja, radosti, razočaranj, bolečine, mladosti,<br />

smrti ... vse se je zlilo v teh desetih dneh v zgodnjih temačnih urah,<br />

v mokrih škornjih, uma<strong>za</strong>nih oblačilih. Bilo je nepo<strong>za</strong>bno, bila sem<br />

popolnoma neobremenjena, prepustila sem se emocijam in svojemu<br />

notranjemu glasu in očesu ... Pustila sem konjem, da vstopijo v moj<br />

svet in jaz v njihovega.<br />

Potem sva bila s partnerjem na dopustu v Mehiki, kjer sem naredila<br />

prvi izbor fotografij. Januarja letos je sledil izbor in dodelava koncepta<br />

razstave.«<br />

recesije <strong>za</strong> mnoge zelo slabo, je<br />

bilo <strong>za</strong>me eno najbolj aktivnih in<br />

kreativnih.« Alenka pravi, da v New<br />

Yorku ni poznala nikogar, kar ji je<br />

celo ustre<strong>za</strong>lo. Prvo leto se tudi ni<br />

kaj dosti družila s Slovenci, jih je pa<br />

srečevala, ko so obiskali to velemesto.<br />

»Stike z domovino sem<br />

ohranjala redno. Prvo leto sem<br />

bila kar dvakrat doma, pa tudi moji<br />

domači so me obiskali. Na podelitvi<br />

diplome pa sem bila sama.<br />

Že sredi študija na NYFA je ugotovila,<br />

da bi jo morda še bolj kot producentstvo<br />

privlačil študij režije, saj,<br />

kot pravi, »so v moji glavi celi filmi<br />

in se mi vizualno »odrola« celotna<br />

zgodba«. Ta svoj talent pa spodbuja<br />

in razvija s svojim mentorjem Jasny<br />

Voitekom v New Yorku. On jo je tudi<br />

prepričal, da v filmu in kreativnem<br />

delu še naprej vztraja.<br />

Šok na realno življenje<br />

po koncu študija<br />

Po študiju je imela priložnost delati<br />

na celovečernem ameriškem<br />

filmu kot producentka, posnela pa<br />

je tudi dva kratka filma avstrijskega<br />

režiserja Aksla Stasnyja, ki sta<br />

se uvrstila v programski del montrealskega<br />

svetovnega filmskega<br />

festivala.<br />

»Kljub temu pa moram priznati,<br />

da je po študiju sledil šok prilagajanja<br />

na realno življenje v NYC, ki<br />

je izven neke skupnosti dosti bolj<br />

kruto in <strong>za</strong>htevnejše. Vendar pa<br />

mi je študij v New Yorku dal bogastvo<br />

kultur, doživetij in predvsem<br />

izpolnitev kreativnega ustvarjanja.<br />

Danes samo sebe končno sprejemam<br />

kot umetnico, tudi <strong>za</strong>to, ker<br />

sem <strong>za</strong> razstavo lipicancev dobila<br />

zelo pozitivne kritike tako profesionalnih<br />

fotografov kot filmarjev v<br />

NYC,« pravi Alenka.<br />

Alenkin pravi dom<br />

»Kje je moj dom? Moj dom je<br />

v Orešju 142 na Ptuju, kamor lahko<br />

pridem z <strong>za</strong>prtimi očmi, ga<br />

vonjam, ga čutim, ga slišim, ga<br />

uživam in ni ga kraja na tem svetu,<br />

kjer bi se počutila tako domače in<br />

izpolnjeno.<br />

Ja, ko sem v Ameriki, imam<br />

domotožje. Osebno sem to <strong>za</strong>trla<br />

tako,da sem čim manj komunicirala<br />

z domom, saj bi bile drugače<br />

moje misli in to, kar <strong>za</strong>mujam,<br />

vselej doma. Vem, da je to sicer <strong>za</strong><br />

moje domače precej boleče, <strong>za</strong> kar<br />

mi je žal, vendar vem, da vedo, kaj<br />

mi pomenijo. Moram pa priznati,<br />

da me je <strong>za</strong>dnje čase popolnoma<br />

negativno presenetilo stanje v<br />

Sloveniji in da resno razmišljam o<br />

izselitvi. Ljudje tukaj so ne<strong>za</strong>dovoljni,<br />

nesproščeni in tudi negativni,<br />

<strong>za</strong>to mi tudi optimizem <strong>za</strong> delo<br />

doma upada. Želim si, da bi ljudje<br />

znali to naše lepo kratko življenje<br />

bolj ceniti in ga živeti »na polno«,<br />

vsak dan znova, tudi v naši lepi Sloveniji<br />

...«<br />

Doživetje New York<br />

Cityja<br />

V NYC najdeš vse, ne glede na<br />

letni čas in uro dneva, pravi Alenka.<br />

Tam nihče ni posebnež, ker je to<br />

mesto posebnežev, seveda pa se giblje<br />

v bolj umetniških krogih.<br />

V NYC lahko vsak dan srečaš ljudi,<br />

ki so v svoji stroki najvplivnejši, slavni<br />

tako ali drugače, čez noč se ti res<br />

lahko zgodi marsikaj. Manhattan je<br />

unikaten in narekuje prav poseben<br />

slog življenja, še dodaja.<br />

»Slovenija pa je kontrast -<br />

čudovita zelena dežela z veliko naravnega<br />

bogastva in bogate kulture.<br />

Po moje ima Slovenija v svoji majhnosti<br />

tako prednosti in slabosti.<br />

Po eni strani se vsi med seboj<br />

poznamo, z relativno malo denarja<br />

lahko živimo zelo kvalitetno, vendar<br />

se tega ne <strong>za</strong>vedamo ali pa vsaj premalo.<br />

Dihati čisti zrak, živeti v mestu<br />

in čez pet minut bit v popoli naravi<br />

… to je razkošje.<br />

Po drugi strani pa je Slovenija<br />

mlada država in ji manjka samo<strong>za</strong>vesti<br />

in ponosa. Moti me tudi slovenski<br />

pesimizem, <strong>za</strong>vist ter vsesplošna<br />

klima, ki sedaj vlada v Sloveniji.«<br />

Načrti <strong>za</strong> prihodnost<br />

»Ponosna sem na to, da se še<br />

nisem vdala kljub tolikim preprekam<br />

in razočaranjem!« poudarja<br />

sogovornica<br />

Ponosna je na svoj filmski<br />

prvenec, umetniško-dokumentarni<br />

film o Stojanu Kerblerju »Svet ni vedel,<br />

da je pristal v pesmi« ter razstavo<br />

»Slovenia in US«.<br />

Načrti <strong>za</strong> prihodnost so z MoTA<br />

projektom Artist Talk, pisanje scenarija<br />

<strong>za</strong> film, fotografska razstava<br />

v Jakopičevem nabrežju prihodnje<br />

leto, potovanje razstave »Slovenia<br />

in US« po svetu - v oktobru se razstava<br />

pripravlja v Lipici, potem na<br />

Ptuju, v Ljubljani v parlamentu, na<br />

ekonomski fakulteti, potem v Chicagu<br />

...<br />

Kot fotografinja že vrsto let sodeluje<br />

z revijo The Slovenia Times, ki<br />

skrbi <strong>za</strong> informiranje tujcev v Sloveniji.<br />

Fotoaparat so njene oči »in<br />

ni lepšega, ko lahko z njim komuniciram<br />

z dušami oseb, ki si želijo<br />

spogledovanja z njim in se predajo<br />

ogledalu sebe pred mojim<br />

objektivom.«<br />

Moram pa priznati,<br />

da me je <strong>za</strong>dnje čase<br />

popolnoma negativno<br />

presenetilo stanje v<br />

Sloveniji in da resno<br />

razmišljam o izselitvi.<br />

Želim si, da bi ljudje<br />

znali to naše lepo<br />

kratko življenje bolj<br />

ceniti in ga živeti »na<br />

polno«.<br />

V NYC lahko vsak<br />

dan srečaš ljudi,<br />

ki so v svoji stroki<br />

najvplivnejši, slavni<br />

tako ali drugače, čez<br />

noč se ti res lahko<br />

zgodi marsikaj.<br />

Alenka na otvoritvi razstave Slovenia in US v ljubljanskih Križankah s svojo družino<br />

in čisto pravim lipicancem.<br />

27

med nami<br />

Slovenska izseljenska matica<br />

Slovenski oktet –<br />

slovenski pojoči<br />

ambasadorji<br />

Zgodovina ansambla in gostovanj med Slovenci po svetu<br />

Ajda Rogelj<br />

Že šest desetletji aktivno<br />

nastopa in prepeva Slovenski<br />

oktet. Decembra 1951<br />

je takratno ministrstvo <strong>za</strong><br />

kulturo v Ljubljani na pobudo Slovenske<br />

izseljenske matice ustanovilo<br />

Slovenski oktet. Takrat izhodiščni<br />

in še danes poglaviten cilj skupine<br />

je, da bi omogočal našim izseljencem<br />

po svetu, zlasti v ZDA, poslušati<br />

slovensko in jugoslovansko pesem v<br />

najboljši možni izvedbi. Ena izmed<br />

ključnih točk tega cilja je bila ustanoviti<br />

manjši ansambel, ki bo brez<br />

večjih težav potoval daleč po svetu<br />

in tako glas <strong>Slovenije</strong> ponesel k<br />

našim rojakom. V dolgih desetletji<br />

so pevci Slovenskega okteta močno<br />

<strong>za</strong>znamovali različne izseljenske<br />

sredine po svetu.<br />

Začetki<br />

Na posebno avdicijo, 17. septembra<br />

1951, je bilo v Malo dvorano<br />

Slovenske filharmonije povabljenih<br />

38 izkušenih pevcev, izmed katerih<br />

so jih strokovnjaki izbrali osem<br />

- oktet in ga kot reprezentativni<br />

Prvi nastop Slovenskega okteta na izseljenski proslavi v Zagrebu.<br />

Nastop Slovenskega okteta v Ljubljani leta 1981 v sestavi: Danilo Čadež, Igor<br />

Zierenfeld, Peter Bedjanič, Tomaž Tozon, Marijan Štefančič, Peter Čare, Jože Banič,<br />

Peter Ambrož.<br />

ansambel slovenskega zborovstva<br />

poimenovali Slovenski oktet. Svojo<br />

pot pojočih ambasadorjev so <strong>za</strong>čeli<br />

z gostovanjem v Trstu, nadaljevali<br />

pa med mnogimi slovenskimi naselbinami<br />

blizu in daleč. Turneje so se<br />

hitro vrstile, saj se je glas o njihovi<br />

kvaliteti hitro širil, želje in povabila<br />

na gostovanja pa množile.<br />

Želje in priprave<br />

Med slovenskimi izseljenci se je<br />

že zgodaj pojavila želja, da bi povabili<br />

pevsko skupino iz domovine,<br />

ki bi prepevala slovenske pesmi in<br />

tako skušala znova obuditi željo<br />

po združevanju in obujanju pevske<br />

tradicije. Slovenski izseljenci<br />

so se namreč najpogosteje zbirali<br />

v slovenskih kulturnih društvih,<br />

predvsem pevskih, <strong>za</strong>to je element<br />

pesmi kot povezujočega dejavnika<br />

v slovenskem izseljenstvu<br />

zelo pomemben. Želja o gostovanju<br />

slovenske pevske skupine sega še<br />

pred leto 1949 v okvir Društva progresivnih<br />

Slovenk Amerike. Iz vseh<br />

krajev Jugoslavije so tedaj že prihajale<br />

različne kulturne skupine in<br />

nastopale na ameriških odrih, samo<br />

slovenske še ni bilo… Gostovanje<br />

čez lužo je bilo tudi <strong>za</strong> Slovenski oktet<br />

že od samega <strong>za</strong>četka nekakšen<br />

cilj, nagrada in strastna želja. A pot<br />

do »obljubljene dežele« je bila dolga<br />

in naporna – ne le <strong>za</strong> pevce, ki so<br />

nastopali izjemno pogosto, ampak<br />

tudi <strong>za</strong> organi<strong>za</strong>torje (predvsem<br />

predstavnike Slovenske izseljenske<br />

matice), ki so se trudili organizirati<br />

in dogovoriti <strong>za</strong> gostovanje. Organi<strong>za</strong>torske<br />

priprave na ameriško<br />

gostovanje so bile dolge kar 12 let<br />

in naši rojaki so jih težko čakali. (V<br />

slovenskih naselbinah po ZDA so jih<br />

marsikje čakali z deset let starimi<br />

vstopnicami).<br />

Lokalno in globalno<br />

Oktet je v svoji dolgoletni zgodovini<br />

nastopanja uspešno gostoval<br />

v številnih deželah sveta, na vseh<br />

petih kontinentih, ter razveseljeval<br />

naše rojake v tujini. Poleg tega je<br />

nastopal v večini krajev po Sloveniji<br />

in tako skupno prepeval na več kot<br />

6000 samostojnih koncertih.<br />

V okviru Slovenske izseljenske<br />

matice je med slovenskimi izseljenci<br />

v ZDA gostoval leta 1963, 1966 (v<br />

ZDA in Kanadi) ter leta 1987 in 1989.<br />

Na južnoameriški celini je gostoval<br />

leta 1981, v Avstraliji pa leta 1975.<br />

Tradicija in kvaliteta<br />

Narodne pesmi in plesi so bile v<br />

preteklosti del vsakdanjega življenja<br />

tudi v izseljenstvu. Bogato tradicijo<br />

slovenskega ljudskega zborovskega<br />

petja je oktet povzdignil do najbolj<br />

<strong>za</strong>htevnih umetniških kvalitet ter<br />

tako opravil pomembno kulturno<br />

poslanstvo in dosegel ustanovitev<br />

tudi podobnih drugih pevskih zborov<br />

med izseljenci.<br />

Ansambel, ki s takim žarom in<br />

<strong>za</strong>nosom prepeva in s tem prenaša<br />

slovenske besede in jezik, je verjetno<br />

eden izmed najprijaznejših<br />

načinov širjenja slovenske besede,<br />

saj jo naredi prijazno in <strong>za</strong>želeno<br />

tudi ušesom, ki jim je slovenščina<br />

tuja.<br />

28

med nami<br />

Svetovni slovenski kongres<br />

Slovenski otroci iz<br />

tujine spet doma<br />

Tabor slovenskih otrok je tudi letos dosegel svoj namen: skozi igro<br />

in druženje spoznati naravne <strong>za</strong>klade, kulturo in slovenski jezik<br />

Luka Klopčič<br />

Večina udeležencev Tabora slovenskih otrok se bo naslednje leto vrnila.<br />

Na Pohorju, v domu<br />

Miloša Zidanška v<br />

bližini Maribora, je od<br />

6. do 13. avgusta potekal<br />

15. tabor slovenskih otrok po<br />

svetu. Namen tabora je druženje<br />

slovenskih rojakov, ki živijo izven<br />

<strong>Slovenije</strong> in na ta način spoznavajo<br />

njeno kulturno in naravno<br />

dediščino, poleg tega pa ob dopoldnevih<br />

izpopolnjujejo svoje znanje<br />

slovenščine. Ob prihodu so izpolnili<br />

teste iz slovenščine, na osnovi rezultatov<br />

pa so bili razporejeni v tri<br />

nivojske skupine: <strong>za</strong>četnike, nadaljevalce<br />

in izpopolnjevalce.<br />

Po prihodu in namestitvi v domu<br />

smo se razdelili v skupine. Med animatorji<br />

je bilo kar nekaj takih, ki<br />

so bili v preteklih letih udeleženci,<br />

sedaj pa so že davno prerasli starostno<br />

mejo 15 let. Prvi dan smo se<br />

vsi skupaj odpravili na krajši sprehod<br />

po Rozkini učni poti, se naučili<br />

marsičesa koristnega o zdravilnih<br />

rastlinah, obnašanju v gozdu, izvedeli<br />

nekaj o zgodovini Pohorja ter<br />

se seznanili z legendo o Bolfenku.<br />

Po večerji smo pripravili družabni<br />

večer, kjer smo se s pomočjo<br />

<strong>za</strong>bavnih iger bolje spoznali, prav<br />

tako pa tudi dodobra nasmejali.<br />

V nedeljo dopoldan je že potekal<br />

ustaljeni pouk slovenskega jezika<br />

po skupinah. V popoldanskem<br />

času smo <strong>za</strong>radi nekoliko nestabilnega<br />

vremena izpeljali športne<br />

aktivnosti in lokostrelstvo, zvečer<br />

pa smo ob tabornem ognju skupaj<br />

<strong>za</strong>peli nekaj slovenskih pesmi.<br />

Ponedeljkov popoldan je bil predviden<br />

<strong>za</strong> ogled Maribora, vendar<br />

smo <strong>za</strong>radi dežja ogled prestavili in<br />

se z avtobusom odpeljali do term<br />

na Ptuju, kjer so otroci uživali v<br />

toplem vremenu in dričanju po toboganih.<br />

V torek smo se po jutranjih<br />

delavnicah slovenskega jezika in<br />

dobrem kosilu razdelili v dve večji<br />

skupini. Prva se je pogumno podala<br />

na deset metrov visoko ple<strong>za</strong>lno<br />

steno, druga pa odšla v gozd na<br />

spoznavanje rastlin. Skupini sta se<br />

nato <strong>za</strong>menjali, vse skupaj pa smo<br />

<strong>za</strong>ključili z nogometnim turnirjem.<br />

Po večerji smo v jedilnici pripravili<br />

družabne igre ob glasbi. Sredino<br />

popoldne je bilo že lepo toplo in<br />

tako smo ga izkoristili <strong>za</strong> skupne<br />

<strong>za</strong>bavne igre na nogometnem<br />

igrišču in spoznavanje taborniških<br />

veščin preživetja v naravi. Večerni<br />

pohod z baklami je prekinil nenadni<br />

dež, ki nas je pregnal na<strong>za</strong>j v<br />

<strong>za</strong>vetje doma, kjer smo si ogledali<br />

dokumentarni film o zgodovini Pohorja.<br />

Četrtkov popoldan je bil namenjen<br />

senzoričnim delavnicam,<br />

še prej pa smo z akrilnimi barvami<br />

poslikali steno pred domom.<br />

Svoja čutila smo nato preizkusili v<br />

gozdu ob različnih igrah; pajkova<br />

mreža, hoja z <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>nimi očmi po<br />

poti občutkov, slepa pot in poišči<br />

drevo. Kulturnemu večeru, ki so ga<br />

pripravili udeleženci sami, je sledil<br />

plesni večer ob glasbi. V petek so se<br />

<strong>za</strong>ključile dopoldanske delavnice<br />

slovenskega jezika, udeleženci pa<br />

so po skupinah pripravili kratko<br />

predstavitev naučenega. Popoldan<br />

smo obiskali Mariborski otok,<br />

kjer smo uživali ob kopanju, igranju<br />

vaterpola in odbojke, nato pa smo<br />

se odpravili na voden sprehod po<br />

mestu Maribor. Spoznali smo dva<br />

velika moža Maribora, Maistra in<br />

Slomška, se sprehodili po ulicah in<br />

izvedeli več o nastanku in zgodovini<br />

mesta. Po večerji smo na željo<br />

udeležencev ponovno pripravili<br />

plesni večer, ki je trajal do polnoči.<br />

Sobotno dopoldne smo preživljali<br />

ob poslavljanju, izmenjavi e-naslovov,<br />

telefonskih številk in številnih<br />

objemov. Tabor slovenskih otrok<br />

se je <strong>za</strong> letos končal, večina<br />

udeležencev se naslednje leto spet<br />

vrne – verjamem in upam, da bo<br />

tudi prihodnje leto enako. Do takrat<br />

pa vsem želim obilo lepih in prijetnih<br />

doživetij – na svidenje!<br />

SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES VABI NA<br />

VII. KONFERENCO SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV<br />

IN GOSPODARSTVENIKOV IZ SVETA IN SLOVENIJE<br />

12. in 13. oktobra <strong>2011</strong> • prostori gospodarske zbornice slovenije (Dimičeva 13, Ljubljana)<br />

Osrednje prOgramske tOčke<br />

• Vloga in pomen znanstvenih raziskav in<br />

tehnološkega razvoja v gospodarstvu<br />

• Organi<strong>za</strong>cija znanstvene sfere, pomen EU<br />

integracij in strategija RS <strong>za</strong> vključevanje<br />

• Predstavitev raziskovalnih del slovenskih<br />

strokovnjakov, raziskovalcev in inovatorjev iz sveta<br />

• Predstavitve o kemiji in kemijski industriji ter<br />

Mednarodnem letu kemije<br />

• Kemijsko znanstvena kavarna z izbranim gostom<br />

• Okrogla mi<strong>za</strong> o biorazgradnji odpadkov<br />

PRIJAVE IN INFORmACIJE:<br />

1991 - <strong>2011</strong><br />

svetovni slovenski kongres – Cankarjeva 1/IV – 1000 Ljubljana<br />

tel: +386 1 24 28 550 e-pošta: info@slokongres.com 29<br />

www.slokongres.com

MED NAMI<br />

Rafaelova družba<br />

Beneška Slovenija<br />

Zamejska problematika Jane<strong>za</strong> Turka <strong>za</strong>nima skorajda od mladih let,<br />

<strong>za</strong>dnjih 15 let pa skrbno zbira gradivo, ki se navezuje na Beneško<br />

Slovenijo, Rezijo, Kanalsko dolino, Avstrijsko Koroško, ter tudi<br />

Porabje, Goriško in Tržaško. Objavljamo njegov <strong>za</strong>pis o Beneški<br />

Sloveniji.<br />

Janez Turk<br />

Čeprav je moja poklicna<br />

pot drugačna, v prostem<br />

času, če se le da, <strong>za</strong>vijem<br />

v kraje, vasi, hribe ali planine<br />

na obronkih naših jezikovnih<br />

meja, kjer je veliko možnosti <strong>za</strong><br />

zbiranje gradiva in spoznavanje<br />

tamkajšnjih ljudi.<br />

Med 4. in 7. avgustom letos sem<br />

izkoristil še nekoliko drugačno<br />

priložnost <strong>za</strong> obisk dragih mi krajev,<br />

udeležil sem se Višarskih dnevov<br />

mladih, ki jih organizira Rafaelova<br />

družba. Dva dneva smo posvetili<br />

Beneški Sloveniji, kjer sta nas sprejela<br />

<strong>za</strong>nimiva sogovornika, domačina<br />

Marko Koren in Božo Zuanella, oba<br />

aktivna <strong>za</strong>govornika slovenske kulture<br />

v Beneški Sloveniji.<br />

V prispevku bi rad predstavil<br />

Beneško Slovenijo, ki meji na Soško<br />

dolino in Goriška Brda, obsega Terske<br />

in Nadiške doline, njeno zgodovino<br />

in razmere, v katerih živijo<br />

tamkajšnji ljudje.<br />

Zgodovina Beneških <strong>Slovence</strong>v je<br />

zelo drugačna od zgodovine preostalega<br />

dela slovenskega naroda.<br />

V letih 1419–1797, ko so spadali<br />

pod Beneško republiko, so imeli<br />

tamkajšnji Slovenci popolno samoupravo.<br />

V <strong>za</strong>meno so stražili mejo<br />

z Avstrijo, njihova glavna naloga je<br />

bila predvsem preprečiti tihotapcem,<br />

da bi prek meje nosili različno<br />

blago. Propad Beneške republike<br />

in prihod Francozov ter kasneje<br />

Avstrijcev sta pomenila tudi konec<br />

samouprave <strong>za</strong> Beneške <strong>Slovence</strong>.<br />

V letih od 1797 do 1866 so bili<br />

celo otroci tistih staršev, ki so bili<br />

<strong>za</strong>radi težkih okoliščin v preteklosti<br />

prikrajšani možnosti, da bi se naučili<br />

maternega jezika, in te težke izkušnje<br />

ne želijo tudi svojim otrokom.<br />

Vez s koreninami je močna in se<br />

ponovno obuja, vendar pa škode, ki<br />

je bila storjena, ljudem ne bo nikoli<br />

mogoče povrniti. Zaradi preganjanja<br />

in skrajne revščine je veliko prebivalcev<br />

<strong>za</strong>pustilo svojo rodno grudo in<br />

se izselilo v večja mesta v Furlaniji in<br />

drugod. Številne vasi so <strong>za</strong>puščene,<br />

mladine je malo. Na območju<br />

Nadiških dolin le dva duhovnika<br />

mašujeta slovensko, to sta Božo<br />

Zuanella in Marino Qualiz<strong>za</strong>, vendar<br />

oba vstopata v osmo desetletje svojega<br />

življenja, naslednikov pa nimata.<br />

Omeniti velja še Ren<strong>za</strong> Calligara,<br />

furlanskega duhovnika, ki je se je<br />

Zgodovina Beneških <strong>Slovence</strong>v je zelo<br />

drugačna od zgodovine preostalega dela<br />

slovenskega naroda.<br />

prvič združeni v isti državi z drugimi<br />

Slovenci. V upanju, da se bodo dobri<br />

stari časi vrnili, so navdušeno<br />

pričakali vrnitev pod italijanski kulturni<br />

vpliv. Njihova pričakovanja so<br />

se žal izka<strong>za</strong>la <strong>za</strong> zelo naivna – italijanski<br />

politični režim jih je želel kulturno,<br />

predvsem pa jezikovno spreobrniti.<br />

Nastopili so tragični časi <strong>za</strong><br />

Beneške <strong>Slovence</strong>, polni preganjanja<br />

in <strong>za</strong>ničevanja. Svoj vrhunec so<br />

doživeli v času fašizma s prepovedjo<br />

uporabe slovenskega jezika ter v<br />

bližnji preteklosti, ko so v Beneški<br />

Sloveniji delovale tajne organi<strong>za</strong>cije,<br />

katerih namišljeni cilj je bil obramba<br />

Italije pred vplivi komunizma<br />

iz tedanje Jugoslavije, v resnici pa<br />

so preganjale vse <strong>za</strong>vedne Beneške<br />

<strong>Slovence</strong>. Tiste, ki so ostali zvesti<br />

slovenskemu jeziku, so razglasili <strong>za</strong><br />

državne sovražnike in komuniste.<br />

Danes v Špetru Slovenov deluje<br />

dvojezična osnovna šola, kjer se otroci<br />

iz Beneške <strong>Slovenije</strong> učijo slovenskega<br />

knjižnega jezika, vendar mnogi<br />

slovenščine v vsakdanjem življenju<br />

ne uporabljajo. V šolo se vpisujejo<br />

ob prihodu v Zavarh in Bardo naučil<br />

slovenskega narečja ter po več kot<br />

sto letih ponovno uvedel slovensko<br />

bogoslužje v tamkajšnji fari.<br />

Govoriti o prihodnosti Beneške<br />

<strong>Slovenije</strong> je težko, vendar so stiki<br />

z rojaki v samostojni Sloveniji,<br />

predvsem s Posočjem, na katerega<br />

Beneške <strong>Slovence</strong> vežejo močne sorodstvene<br />

vezi, poglobljeni. Prav to<br />

sodelovanje bi lahko v prihodnosti<br />

prineslo tudi več optimizma <strong>za</strong> kraje<br />

ob Teru in Nadiži.<br />

Spoznavanje <strong>za</strong>mejske <strong>Slovenije</strong><br />

bomo v okviru Višarskih dnevov<br />

mladih še nadaljevali. 24.<br />

septembra bomo organizirali<br />

strokovno voden izlet v Tersko<br />

dolino. Predvidoma bomo<br />

obiskali vasi Bardo in Zavarh,<br />

kjer se bomo srečali z nekaterimi<br />

vidnejšimi osebnostmi, si<br />

ogledali muzej, kraške jame,<br />

film o izseljevanju,…Vodil nas bo<br />

domačin Igor Černo.<br />

Mihela Zaveljcina<br />

30

MED NAMI<br />

Slovenija v svetu<br />

Fantje iz Clevelanda<br />

navdušili slovensko<br />

pevsko občinstvo<br />

V organi<strong>za</strong>ciji Izseljenskega društva Slovenija v svetu in s podporo<br />

<strong>Urad</strong>a <strong>Vlade</strong> RS <strong>za</strong> <strong>Slovence</strong> v <strong>za</strong>mejstvu in po svetu je gostujoča<br />

pevska skupina mladih fantov pod imenom Mi smo mi gostovala po<br />

različnih koncih <strong>Slovenije</strong> in s petjem praznovala 20. obletnico<br />

samostojne <strong>Slovenije</strong>.<br />

Boštjan Kocmur<br />

Prvi koncert je bil v polni<br />

dvorani Antonovega<br />

doma na Viču, kjer so<br />

mladi s svojo prijaznostjo<br />

in ubranim petjem navdušili<br />

občinstvo. Ob odprtju razstave<br />

Slovenci po svetu v času osamosvajanja<br />

<strong>Slovenije</strong> na Vseslovenskem<br />

srečanju v Državnem zboru<br />

so nagovorili predstavnike vseh<br />

<strong>Slovence</strong>v, razpršenih po svetu. Na<br />

skupnem praznovanju Dobrodošli<br />

doma, 1. julija, pa so na Ribjem trgu<br />

in na Magistratu s svojo pesmijo<br />

poslušalce prepričali, da bo slovenska<br />

pesem še dolgo družila <strong>Slovence</strong><br />

v ZDA. Vokalno kakovost in slovesnost<br />

so poka<strong>za</strong>li v cerkvi sv. Kancijana<br />

v Kranju, na Taboru <strong>Slovence</strong>v<br />

po svetu v Šmarjeških toplicah, v<br />

Šentjoštu in Šentvidu pri Lukovici,<br />

kjer so še pozno v noč prepevali in<br />

pogovarjali z domačini in gosti, pa<br />

tudi svojo mladostno razigranost.<br />

Za prijetno druženje se kot organi<strong>za</strong>torji<br />

<strong>za</strong>hvaljujemo gostiteljem,<br />

ki so mladim pripravili tako topel<br />

sprejem.<br />

V društvu Slovenija v svetu smo<br />

vedno znova prijetno presenečeni<br />

zlasti nad mladimi Slovenci, ki prihajajo<br />

iz izseljenstva – z njimi se lahko<br />

v lepi slovenščini pogovarjamo<br />

o tem, kako pomembno je <strong>za</strong>nje<br />

ohranjanje slovenske tradicije in<br />

vrednot.<br />

Skrivnost dolgoletnega obstoja<br />

vseh pevskih zborov v Clevelandu,<br />

pravijo mladi pevci sami, se skriva v<br />

odpevu Naše pesmi: »Ne umri nam,<br />

pesem«, ki jo vsa leta pojejo in jim<br />

je vodilo v izseljenstvu.<br />

Mešani pevski zbor Korotan, ki bo<br />

letos izpolnil šestdeset let obstoja<br />

in katerega del je tudi skupina »Mi<br />

smo mi«, je sestavljen iz pevcev treh<br />

generacij. Iz prve so tisti, ki so bili<br />

rojeni še v Sloveniji. Zbor vodi dirigent<br />

Janez Sršen, že rojen v Ameriki,<br />

ki vodi tudi moški pevski zbor druge<br />

generacije Fantje na vasi.<br />

Najmlajša (tretja generacija) je<br />

na letošnjem gostovanju pela kot<br />

samostojna sestava pod imenom<br />

Mi smo mi. Skupino sestavljajo:<br />

Paul Rozman, Stephen Baznik,<br />

Richard Celestina, Andrej Mejak,<br />

Matt Coffelt, Andrew Coffelt, Peter<br />

Hauptman, John Sršen, Mark<br />

Sršen, John Žakelj, Niko Perčič in<br />

John Jakomin.<br />

Vsem mladim pevcem želimo obilo<br />

uspehov na njihovi pevski poti.<br />

Skrivnost dolgoletnega<br />

obstoja vseh pevskih<br />

zborov v Clevelandu,<br />

pravijo mladi pevci<br />

sami, se skriva v<br />

odpevu Naše pesmi:<br />

»Ne umri nam, pesem«<br />

Koncert v Antonovem domu na Viču v Ljubljani, 29.6.<strong>2011</strong><br />

Pred ljubljanskim Magistratom, 1. julija <strong>2011</strong><br />

31

Slovenci na Hrvaškem<br />

<strong>za</strong>mejski dnevnik<br />

SKD Istra v Pulju<br />

vnovič gostitelj<br />

vseslovenskega<br />

srečanja<br />

Vseslovensko srečanje <strong>Slovence</strong>v na Hrvaškem bo 1. oktobra v<br />

Grožnjanu in Pulju<br />

Goran Ivanovič, STA<br />

SKD Istra na prireditvi Dobrodošli doma<br />

V Istri pričakujejo okoli<br />

350 rojakov iz vseh<br />

16 društev, ki bodo na<br />

ta način nadaljevali<br />

tradicijo vseslovenskih<br />

letnih srečanj na<br />

Hrvaškem.<br />

Zbliževanju rojakov, izmenjavi<br />

izkušenj in dogovorom<br />

o sedanjem in<br />

prihod-njem sodelovanju<br />

članov 16 slovenskih društev, ki<br />

delujejo na Hrvaškem, bo namenjeno<br />

tudi letošnje Vseslovensko<br />

srečanje <strong>Slovence</strong>v na Hrvaškem, ki<br />

bo potekalo v Pulju in Grožnjanu, 1.<br />

oktobra, je <strong>za</strong> Slovenijo danes napovedala<br />

predsednica Slovenskega<br />

kulturnega društva Istra iz Pulja,<br />

Klaudija Velimirović.<br />

»Prvo srečanje je bilo pred osmimi<br />

leti v Pulju, nato pa so ga organizirala<br />

društva v Splitu, na Reki, v Zagrebu,<br />

Varaždinu, Šibeniku in Lovranu.<br />

Letos, ko naše društvo praznuje deseto<br />

obletnico delovanja, je organi<strong>za</strong>cijo<br />

srečanja ponovno prevzel<br />

Pulj,« je dodala Velimirovićeva. V<br />

Istri pričakujejo okoli 350 rojakov iz<br />

vseh 16 društev, ki bodo na ta način<br />

nadaljevali tradicijo vseslovenskih<br />

letnih srečanj na Hrvaškem, ki ga financira<br />

<strong>Urad</strong> <strong>Vlade</strong> RS <strong>za</strong> <strong>Slovence</strong> v<br />

<strong>za</strong>mejstvu in po svetu.<br />

Med srečanjem je predviden sestanek<br />

predsednikov vseh slovenskih<br />

društev, na katerem naj bi obravnavali<br />

dosežke slovenskih predstavnikov<br />

na julijskih volitvah <strong>za</strong><br />

manjšinske svete in predstavnike<br />

manjšin v lokalni samoupravi,<br />

spregovorili pa bodo tudi o pomenu<br />

<strong>za</strong>stopanosti slovenske manjšine<br />

na bližajočih se hrvaških parlamentarnih<br />

volitvah, je napovedal<br />

predsednik Zveze slovenskih društev<br />

na Hrvaškem Darko Šonc.<br />

Velimirovićeva je dodala, da se<br />

bodo rojaki zbrali v Grožnjanu,<br />

slikovitem mestecu, kjer že dolgo<br />

deluje slikarska kolonija, ki so jo utemeljiili<br />

slovenski umetniki. Ogledu<br />

Grožnjana bo sledila predstavitev<br />

knjige Grožnjanska kronika izpod<br />

Pulj<br />

peresa akademskega slikarja Roka<br />

Zelenka, ki jo je tiskalo SKD Istra.<br />

Večerno druženje bo v u puljskem<br />

hotelu Brioni ob glasbi slovenskega<br />

orkestra.<br />

»Na druženje je povabljen veleposlanik<br />

RS na Hrvaškem Vojko<br />

Volk in predstavniki vladnega urada<br />

<strong>za</strong> <strong>Slovence</strong> v <strong>za</strong>mejstvu in po<br />

svetu. Pričakujemo, da se vabilu<br />

odzovejo tudi predstavniki lokalnih<br />

oblasti, saj se je društvo iz<br />

Pulja s svojim delovanjem uveljavilo<br />

med svojim someščani kot eno<br />

od najaktivnejših med narodnimi<br />

manjšinami, ki delujejo v Pulju,« je<br />

še poudarila predsednica SKD Istra.<br />

Društvo v Pulju so ustanovili junija<br />

2001, čeprav prve pobude<br />

segajo v leto 1993, ko je približno<br />

sto <strong>Slovence</strong>v ustanovilo Unijo<br />

<strong>Slovence</strong>v Istrske županije. Ko je<br />

delovanje Unije <strong>za</strong>mrlo, je slovenska<br />

skupnost v Pulju vnovič kulturno<br />

<strong>za</strong>živela z ustanovitvijo SKD „Istra“.<br />

Foto: Dreamstime<br />

32

ZAMEJSKI DNEVNIK<br />

Prva poroka pa starih običajih<br />

Srebrna kraška ohcet<br />

na Repentabru<br />

Kraška ohcet je od prve izvedbe leta 1968 prerasla v največjo<br />

kulturno-etnografsko in turistično prireditev <strong>Slovence</strong>v v Furlaniji<br />

Julijski krajini.<br />

Mirjam Muženič, RTV Slovenija<br />

Zadnjo nedeljo v avgustu<br />

sta si v cerkvici na Tabru<br />

s čudovitim pogledom na<br />

tržaški in slovenski Kras<br />

ter Jadransko morje večno zvestobo<br />

obljubila 25-letna Martina Sossi<br />

iz Doline in tri leta starejši Aleš<br />

Gregori in tako uresničila svoje<br />

večletne sanje. Poročila sta se v<br />

krajevni narodni noši po več kot sto<br />

let starih navadah in običajih, ki so<br />

v občino z manj kot tisoč prebivalci<br />

tokrat privabili 800 svatov v narodnih<br />

nošah in številne obiskovalce iz<br />

Italije, <strong>Slovenije</strong> in tudi tuje turiste.<br />

Kraška ohcet je od prve izvedbe leta<br />

1968 prerasla v največjo kulturnoetnografsko<br />

in turistično prireditev<br />

<strong>Slovence</strong>v v Furlaniji Julijski krajini.<br />

Kdor jo vsaj enkrat spremlja »v<br />

živo«, se nanjo rad vrača.<br />

Zbogom, samski stan!<br />

Štiridnevno praznovanje se je<br />

<strong>za</strong>čelo s slovesom od samskega<br />

stanu, iz katerega sta Martina in<br />

Aleš odplesala v družbi s številnimi<br />

prijatelji in vrstniki. Dan kasneje je<br />

ženin svoji nevesti pred navdušeno<br />

množico <strong>za</strong>pel podoknico in po<br />

lestvi, kljub posredovanju stroge<br />

bodoče tašče, uspešno priple<strong>za</strong>l v<br />

njeno spalnico. Na predvečer prave<br />

poroke so neutrudni organi<strong>za</strong>torji<br />

te priljubljene prireditve poskrbeli<br />

<strong>za</strong> prevoz nevestine bale in v nedeljo<br />

še <strong>za</strong> pisan program poročnega<br />

slavja, ki je letos minilo v toplem<br />

poletnem soncu brez kaplje dežja.<br />

Vse dni prireditve so obiskovalcem<br />

ponujali domače dobrote, tipične <strong>za</strong><br />

poročno dogajanje, pijačo in izdelke<br />

domače obrti.<br />

Priprave na kraško ohcet vsako<br />

drugo leto trajajo od štiri do<br />

šest mesecev, je priznal prvi mož<br />

<strong>za</strong>druge Naš Kras Egon Kraus in<br />

poudaril, da gre <strong>za</strong> prostovoljno in<br />

povsem brezplačno delo celotne<br />

krajevne skupnosti in vsakega od<br />

njenih članov. Marljivi domačini<br />

so že teden pred poroko postavili<br />

slavoloke iz vej borovcev in brinja,<br />

dekleta pa so jih lepo okrasila s papirnatim<br />

cvetjem. Dokler bo tako<br />

in dokler bodo organi<strong>za</strong>torji imeli<br />

kandidate <strong>za</strong> poročni par, bo ohcet<br />

ostala. Pritrdil mu je tudi župan<br />

Repentabra Marko Pisani, saj gre<br />

<strong>za</strong> oživljanje tradicije, ki je kraju in<br />

tamkajšnjim ljudem zlezlo pod kožo.<br />

Stroga pravila<br />

Veliko priprav <strong>za</strong>htevajo narodne<br />

noše. Ljudje ob prazniku oblečejo<br />

obleke, ki so jih nosili že njihovi<br />

starši in stari starši, take z izvirnimi<br />

vezeninami v beli srajci, ruti oziroma<br />

šalu k ženski noši. Savina Malalan iz<br />

Trbeč jo je podedovala, medtem,<br />

ko jo je svakinja Anica dobila ob 25.<br />

obletnici svoje poroke s soprogom<br />

Lucijanom. Veliko mladih deklet si<br />

je obleke sešilo in izvezlo na tečajih,<br />

ki vsako leto potekajo po številnih<br />

vaseh. Njihova mentorica Marta<br />

Košuta je neutrudna in nadvse<br />

<strong>za</strong>htevna. »Pri noši moramo paziti<br />

na vse, saj gre <strong>za</strong> spoštovanje tradicije,<br />

tako v modelih oblek, tkaninah in<br />

vseh dodatkih. Tudi barve na očeh<br />

in rdečila na ustnicah ne sme biti<br />

preveč, odveč sta tudi ves sodobni<br />

nakit in okrasje.« Kljub pravilom<br />

je narodnih noš vsako leto več in<br />

tudi po njihovem številu je mogoče<br />

sklepati, da je <strong>za</strong>vest o potrebi po<br />

ohranjanju narodne pripadnosti ob<br />

spoštovanju nekdanjih običajev in<br />

navad razveseljivo visoka.<br />

Domačinka Vesna Guštin Grilanc<br />

iz Repna je tista organi<strong>za</strong>torka<br />

praznika, ki poprime <strong>za</strong> vse: od kuhanja<br />

štrukljev in priprave tipičnih<br />

peciv do uresničitve vsake podrobnosti<br />

večdnevnega programa. Tudi<br />

marsikateri cvetlični šopek v slovenskih<br />

nacionalnih barvah na prsih<br />

svatov je njeno prostovoljno delo.<br />

Z njim je znova razveselila tudi avtorico<br />

tega besedila, ki sem s Kraške<br />

ohceti pred leti poročala kar v narodni<br />

noši. Bilo mi je nadvse lepo.<br />

Priznam!<br />

Kraška ohcet je tokrat<br />

privabila 800 svatov<br />

v narodnih nošah in<br />

številne obiskovalce iz<br />

Italije, <strong>Slovenije</strong> in tudi<br />

tuje turiste.<br />

Ljudje ob prazniku oblečejo obleke,<br />

ki so jih nosili že njihovi starši in stari<br />

starši.<br />

33

Slovenci na Koroškem<br />

<strong>za</strong>mejski dnevnik<br />

Likovna kolonija<br />

– edinstveno<br />

sodelovanje mladih<br />

Koroško likovno kolonijo mladih, <strong>za</strong> katero sta pred<br />

enainštiridesetimi leti dala pobudo Štefan Kresnik in Lojze Gobec,<br />

lahko uvrstimo med najpomembnejše in celo edinstvene oblike<br />

sodelovanja <strong>Slovenije</strong> z rojaki v Avstriji, Italiji in na Madžarskem, v<br />

prihodnje pa se bodo pridružili še učenci na Hrvaškem.<br />

Ernest Ružič<br />

Letošnja likovna kolonija<br />

mladih je bila v Šentjanžu<br />

v Rožu, udeležilo se je<br />

je 35 osnovnošolcev, <strong>za</strong><br />

<strong>za</strong>ključek pa so pripravili pregledno<br />

razstavo iz dosedanjih kolonij,<br />

na katerih se je družilo, risalo, oblikovalo<br />

glino blizu 1500 mladih,<br />

kar je izjemen uspeh pobudnikov s<br />

Koroške. Od <strong>za</strong>četka do leta 1991<br />

so kolonijo pripravljali v Sloveniji,<br />

po tem letu se mladi srečujejo na<br />

Koroškem (na Radišah, v Šentjakobu<br />

v Rožu, Žitari vasi), na Tržaškem (v<br />

Sesljanu, Špetru, Doberdobu), v<br />

Porabju (Števanovcih, na Verici, v<br />

Monoštru) in na Vuzenici.<br />

»Naša kolonija je edina, ki<br />

združuje mlade iz štirih držav,« je<br />

ob <strong>za</strong>ključku letošnjega druženja<br />

povedal tajnik Slovenske prosvetne<br />

zveze Janko Malle, o zgodovini<br />

kolonije je govoril njen ustanovitelj<br />

Lojze Gobec: »Na kolonijah smo<br />

skupno preživeli 287 dni in ustvarili<br />

na tisoče likovnih del ter s tem poka<strong>za</strong>li<br />

svoje veselje do ustvarjanja,<br />

ateljeja in barve. Številni udeleženci<br />

naših kolonij so postali priznani<br />

likovni umetniki in pedagogi.«<br />

Kolonije niso namenjene zgolj risanju<br />

ali kiparjenju, marveč organi<strong>za</strong>torji<br />

pripravljajo pestre programe<br />

in dejavnosti <strong>za</strong> to, da se mladi<br />

družijo, pogovarjajo, prijateljujejo<br />

in obiskujejo kulturne znamenitosti<br />

v okolici. Mladi imajo prosto pot <strong>za</strong><br />

izražanje svoje domišljije, mentorji<br />

prijateljsko svetujejo, vendar jih<br />

ne omejujejo pri svobodni likovni<br />

govorici in ustvarjalnosti. Da ne<br />

gre zgolj <strong>za</strong> priložnostno leporečje,<br />

kažejo tudi primeri, ko na kolonije<br />

prihajajo otroci, katerih starši so<br />

bili med udeleženci prvih in seveda<br />

Eden najlepših posnetkov s 1. kolonije v idiličnem okolju ob Bistrici na Spodnji<br />

Muti. Med udeleženci so bili tudi Andreja Zikulnig, zdaj profesorica na Slovenski<br />

gimnaziji v Celovcu, Eda Velik in mentor Štefan Kresnik. (Fotografijo je prispeval<br />

Atelje Kresnik)<br />

poznejših srečanj, kot pravi Valentina:<br />

»Moja mami in mami od Lare<br />

sta se spoznali na likovni koloniji, ko<br />

sta bili stari toliko kot midve zdaj.<br />

Spoprijateljili sta se, si dopisovali in<br />

ohranjali stike.«<br />

Pomembno je poudariti, da imajo<br />

udeleženci priložnost spoznati<br />

priznane likovne in druge ustvarjalce,<br />

ki obiskujejo kolonije. Tako<br />

je bil, denimo, na kolonijah velik<br />

prijatelj mladih priznani slikar in<br />

grafik Božidar Jakac: »Globoko sem<br />

pretresen ob vsem, kar sem doživel<br />

tu na veličastnem zboru mladih<br />

likovnikov. V izredno čast in veselje<br />

mi je bilo srečanje s to izredno delovno<br />

mladino z obeh strani naše<br />

predrage Koroške. To sožitje je zelo<br />

pomembno <strong>za</strong> razvoj iskrenega in<br />

toplega sožitja in trdnejše pove<strong>za</strong>ve<br />

<strong>za</strong> našo bodočnost in obstoj slovenskega<br />

naroda.«<br />

»Koroška likovna kolonija mladih<br />

Vuzenica – 40 let« je naslovljen<br />

ka-talog, ki je izšel ob lanskem jubileju.<br />

Urednika Štefan Kresnik in<br />

Lojze Gobec sta na domala 400<br />

straneh zbrala izjemno število podatkov,<br />

izjav, informacij in fotografij<br />

o druženju mladih, njihovih<br />

mentorjev, gostujočih umetnikov in<br />

gostov iz kulturnega in političnega,<br />

predvsem narodnostno političnega<br />

življenja štirih držav. Uvodna<br />

razmišljanja so prispevali predsednik<br />

<strong>Slovenije</strong> dr. Danilo Türk, premier<br />

Borut Pahor, tedanja ministrica<br />

<strong>za</strong> kulturo Majda Širca, minister<br />

<strong>za</strong> <strong>Slovence</strong> v <strong>za</strong>mejstvu in po svetu<br />

akademik dr. Boštjan Žekš, predsednik<br />

Komisije <strong>za</strong> odnose s Slovenci v<br />

<strong>za</strong>mejstvu in po svetu DZ RS Miro<br />

Petek, vodja Koroške likovne kolonije<br />

mladih Vuzenica in ravnatelj osnovne<br />

šole Miran Kus, predsednik<br />

Slovenske prosvetne zveze Janko<br />

Malle, predsednik Zveze kulturnih<br />

društev v Italiji Marinsko Maršič<br />

in predsednik Zveze <strong>Slovence</strong>v na<br />

Madžarskem Jože Hirnök.<br />

34

ZAMEJSKI DNEVNIK<br />

Slovenci na avstrijskem Štajerskem<br />

Povezovanje v širši<br />

kulturni prostor<br />

je stalnica<br />

Kulturno društvo člen VII. <strong>za</strong> avstrijsko Štajersko večino dogodkov<br />

pripravi v Pavlovi hiši v Potrni/Laafeldu. Celoletne prireditve so<br />

načrtovane tako, da obiskovalcem ponujajo kar najbolj pestre<br />

dogodke na različnih področjih kulturnega, umetniškega ali<br />

znanstvenega ustvarjanja.<br />

Ernest Ružič<br />

Ob priljubljenih koncertih<br />

domačega in gostujočih<br />

pevskih zborov nastopajo<br />

tudi moderne glasbene<br />

skupine; ob razstavah, <strong>za</strong> katere bi<br />

veljala označba, da spadajo v klasičen<br />

likovni repertoar, prihajajo v Pavlovo<br />

hišo umetniki z najsodobnejšimi izraznimi<br />

sredstvi, ki pogosto delujejo<br />

celo izzivalno. Na ta način je Pavlova<br />

hiša uveljavljen kulturni prostor, kamor<br />

prihajajo obiskovalci iz Gradca,<br />

Maribora, Murske Sobote, Gornje<br />

Radgone in drugih krajev. Vsi dogodki,<br />

bodisi tisti klasični ali najbolj provokativni,<br />

zlasti z likovnega področja,<br />

nosijo obeležje dvo- in večjezičnosti,<br />

prave večkulturnosti in tudi poudarke<br />

slovenske prisotnosti na avstrijskem<br />

Štajerskem. In kar je še pomembno,<br />

prireditve so zelo dobro obiskane,<br />

pogosto se zbere več ljudi kakor na<br />

Foto: Ernest Ružič<br />

Lani je graška Štajerska jesen posredovala Pavlovi hiši moderno likovno razstavo,<br />

letošnjo razstavo Med svetovi, s sodelovanjem avtorjev iz Avstrije, Madžarske in<br />

<strong>Slovenije</strong>, je na ogled od 1. oktobra.<br />

Zelo lepo je bil sprejet koncert treh zborov: Szombathelyskih Spominčic, zbora iz Cankove in domačega zbora, ki je edina<br />

kulturna skupina štajerskih <strong>Slovence</strong>v. Na fotografiji zbor Pavlove hiše, ki ga vse od <strong>za</strong>četka vodi Bruno Petrischek, profesor<br />

glasbe na Dunaju.<br />

dogodkih v večjih mestih v Avstriji in<br />

Sloveniji.<br />

Pavlova hiša je že nekaj let<br />

vključena v program graške<br />

Štajerske jeseni. Zlasti slednja<br />

posreduje prireditve, ki presegajo<br />

klasično ponudbo in nudijo<br />

priložnost <strong>za</strong> obiskovalce, ki se<br />

navdušujejo nad novimi trendi in<br />

iskanji, denimo v likovni umetnosti.<br />

Kaj bo v letošnjem programu, bomo<br />

spoznavali po 1. oktobru, ko se<br />

bodo predstavili umetniki iz Avstrije,<br />

Madžarske in <strong>Slovenije</strong>.<br />

Prvič se je letos Pavlova hiša<br />

vključila v program Dnevov poezije<br />

in vina na Ptuju, in sicer v prireditve,<br />

ki so pod naslovom Večeri<br />

pred Dnevi bile v Volčah, Ormožu,<br />

Krškem, Vrbi na Gorenjskem in v<br />

Ljubljani. V Pavlovi hiši so literarna<br />

dela predstavili trije avtorji iz Avstrije:<br />

Albert Holler, Wolfgang Pollanz<br />

in Ferdinand Schmatz ter Ann Cotten,<br />

nemško govoreča pesnica z<br />

ameriškimi koreninami, ki živi na<br />

Dunaju in v Berlinu. Pogovor z av-<br />

Foto: Ernest Ružič<br />

torji je vodila Daniela Kocmut, ki<br />

je v slovenščino prevedla večino<br />

njihovih del <strong>za</strong> predstavitev v Pavlovi<br />

hiši, pa tudi sicer je <strong>za</strong> Literarno<br />

zbirko prevajala poezijo in prozo<br />

različnih avtorjev.<br />

Stalnica skupnih nastopov je<br />

sodelovanje s kulturnimi skupinami,<br />

zlasti s pevskimi z avstrijske<br />

Koroške, Szombathelya na<br />

Madžarskem, prekmurske Cankove<br />

in drugih mest. Letošnji poudarek je<br />

na prireditvah v počastitev 125-letnice<br />

rojstva dr. Avgusta Pavla, čigar<br />

starši so živeli na Potrni/Laafeldu<br />

v hiši številka 30, kjer je zdaj kulturni<br />

dom štajerskih <strong>Slovence</strong>v.<br />

Osrednji dogodek s poimenovanjem<br />

osnovne šole po rojaku dr.<br />

Avgustu Pavlu in govorom ministra<br />

dr. Boštjana Žekša bo na Cankovi,<br />

8. oktobra. Na slovesnosti se bodo<br />

ob domačih zbrale tudi kulturne<br />

skupine <strong>Slovence</strong>v z Madžarske in<br />

avstrijske Štajerske.<br />

35

Slovenci na Madžarskem<br />

<strong>za</strong>mejski dnevnik<br />

Novi šolski <strong>za</strong>kon<br />

ne prinaša bistvenih<br />

novosti<br />

Šolsko leto se je v Porabju <strong>za</strong>čelo z malo vsebinskih novosti in nekaj<br />

presenečenji. Po dogovoru na seji mešane manjšinske komisije v<br />

Budimpešti naj ne bi bilo finančnih problemov na Gornjem Seniku in v<br />

Števanovcih.<br />

Ernest Ružič<br />

Med presenečenja,<br />

denimo, šteje<br />

število prvošolcev v<br />

dvojezični osnovni<br />

šoli v Števanovcih, kjer lani ni bilo<br />

nobenega, letos pa jih je celo deset.<br />

Novi šolski <strong>za</strong>kon, po katerem<br />

bo država iz proračuna <strong>za</strong>gotavljala<br />

plače učiteljem, bo <strong>za</strong>čel veljati šele<br />

prihodnje šolsko leto, po dogovoru<br />

na seji mešane manjšinske komisije<br />

v Budimpešti pa naj ne bi bilo<br />

finančnih problemov na Gornjem<br />

Seniku in v Števanovcih<br />

Na največji, gornjeseniški<br />

dvojezični osnovni šoli imajo osem<br />

prvošolcev in skupaj 63 učencev ali<br />

štiri več kot v minulem šolskem letu,<br />

v Števanovcih deset prvošolcev in<br />

vsega 43 učencev, medtem ko jih je<br />

bilo v lanskem šolskem letu v osmih<br />

razredih le 29. Slovenski jezik se uči<br />

nekaj otrok tudi v Monoštru, kjer<br />

prvošolcev nimajo, ker so se starši<br />

– <strong>za</strong>radi različnih vzrokov, predvsem<br />

materialnih ugodnosti, ki jih imajo<br />

narodnostne šole – odločili <strong>za</strong> prevoz<br />

v Števanovce.<br />

Novi šolski <strong>za</strong>kon bo na<br />

Madžarskem <strong>za</strong>čel veljati prihodnje<br />

šolsko leto. V priprave<br />

manjšine skoraj niso bile vključene,<br />

kar so posebej in resno opozorili<br />

na pogovoru v Monoštru in na<br />

seji mešane manjšinske komisije<br />

v Budimpešti, ko so ocenjevali<br />

uresničevanje Sporazuma o <strong>za</strong>gotavljanju<br />

posebnih pravic porabskim<br />

<strong>Slovence</strong>m in prekmurskim<br />

Madžarom. Na <strong>za</strong>sedanju v<br />

Budimpešti je dala madžarska stran<br />

<strong>za</strong>gotovilo, da bo prispevala denar<br />

<strong>za</strong> narodnostni in dvojezični osnovni<br />

šoli na Gornjem Seniku in v<br />

Števanovcih, ki sta se znašli v resni<br />

finančni krizi. Del denarja <strong>za</strong> šole<br />

Dvojezični razredi v porabskih šolah, in podobno je v mnogih obrobnih madžarskih razredih, so maloštevilni in drugače ne bo še<br />

lep čas, kažejo demografska gibanja. Tako imajo, denimo, v Števanovcih v sedmem razredu le enega učenca.<br />

morajo prispevati občine, ki so bile<br />

prisiljene najemati premostitvene<br />

kredite, v Števanovcih so celo prodajali<br />

občinske nepremičnine in sofinancirali<br />

tamkajšnjo šolo.<br />

Problem je tako v sistemu financiranja<br />

osnovnih šol in tedaj tudi<br />

narodnostnih oziroma dvojezičnih<br />

kot v nizkem številu učencev, od katerega<br />

je odvisna količina denarja.<br />

Znano pa je, da se je število učencev<br />

v osnovnih šolah na Madžarskem<br />

močno zmanjšalo, v porabskih, denimo,<br />

v nekaj desetletjih <strong>za</strong> dva- do<br />

trikrat. Za novi šolski <strong>za</strong>kon poznavalci<br />

razmer tudi pravijo, da ga sedanja<br />

oblast spreminja <strong>za</strong>to, ker<br />

hoče vse drugače, kot je bilo prej.<br />

Med novosti spada tudi uvedba celodnevne<br />

osnovne šole, pri čemer<br />

se zna ponoviti uvedba desetletne<br />

osnovne šole pred leti. Zelo kmalu,<br />

po nekaj letih, se je poka<strong>za</strong>lo,<br />

da sistem desetletne osnovne šole<br />

ne more <strong>za</strong>živeti, ker ni usklajen s<br />

celotnim vzgojno izobraževalnim<br />

sistemom.<br />

Po oceni višje svetovalke <strong>za</strong> narodnostne<br />

šole v Porabju mag.<br />

Valerije Perger so se tudi letos<br />

učitelji izpolnjevali na seminarju<br />

v Sloveniji in bili s programom v<br />

termah Olimje in osnovni šoli v<br />

Podčetrtku zelo <strong>za</strong>dovoljni. Zlasti<br />

<strong>za</strong>to, ker so veliko pozornosti namenili<br />

tako imenovanim jezikovno<br />

osvežitvenim temam. Nadaljujejo pa<br />

se <strong>za</strong>pleti pri pripravljanju in izdajan-<br />

Foto: Ernest Ružič<br />

ju učbenikov <strong>za</strong> porabske šole. Tak<br />

primer sta učbenik in delovni zvezek<br />

<strong>za</strong> slovenski jezik v četrtem razredu,<br />

ki bi naj izšel pri <strong>za</strong>ložbi Croatica v<br />

Budimpešti. Učbenik so pred štirimi<br />

leti napisale tri porabske avtorice,<br />

ki teksta niso poka<strong>za</strong>le nikomur,<br />

ampak ga poslale na <strong>za</strong>ložbo. Zdaj,<br />

ko je le-ta dobila denar <strong>za</strong> natis iz<br />

nekega evropskega vira skupaj <strong>za</strong><br />

še dve manjšini, ki imata samo nedeljski<br />

pouk svojega jezika, se je poka<strong>za</strong>lo,<br />

da je rokopis slab, neuporaben.<br />

V porabskih dvojezičnih šolah<br />

je sicer že več novih učbenikov, toda<br />

manjkajoči nastajajo zelo počasi,<br />

z <strong>za</strong>vlačevanjem <strong>za</strong>ložbe, ki bi jo<br />

morali, tako mag. Valerija Perger,<br />

čimprej <strong>za</strong>menjati.<br />

36

Doživimo Slovenijo<br />

Turistična dediščina<br />

Kozjanska domačija<br />

- skriti briljant<br />

Kozjanskega<br />

Kjer se zeleni ocean osrednje slovenske narave umiri v nežno<br />

valovanje gričev med Voglajno, Savinjo, Savo in Sotlo, leži Kozjansko<br />

– pokrajina miru, oa<strong>za</strong> tradicionalnega načina življenja, relikt<br />

odmaknjenega časa, dežela, ki jo robi zlata čipka čarobnosti…<br />

Renata Picej<br />

Ime Kozjansko se je uveljavilo<br />

šele med 2. svetovno vojno<br />

in po njej, pokrajina pa je bila<br />

najgosteje poseljena v času<br />

fevdalizma. Takrat so mnogi kraji<br />

imeli tržne ali mestne pravice, razviti<br />

sta bili obrt in trgovina. Območje<br />

je bilo med 2. svetovno vojno eno<br />

od središč osvobodilnega boja na<br />

Štajerskem. Po vojni je veljalo <strong>za</strong><br />

bolj ali manj po<strong>za</strong>bljeno in mnogi<br />

prebivalci so se odselili v mesta ali<br />

odšli v tujino. V <strong>za</strong>dnjem času se je<br />

podoba spremenila. Ljudje ostajajo<br />

ali se vračajo. Kozjansko dobesedno<br />

brsti v smislu razvoja, gospodarskih<br />

možnosti in vse številnejših<br />

turističnih ponudnikov. Kozjansko je<br />

ohranilo svoj prvobitni videz in vstopa<br />

v turizem in življenje kot sveža in<br />

zdrava destinacija.<br />

Na celotnem območju je vrsta<br />

spomenikov, ki nas opominjajo na<br />

Bojan Guček, lastnik Kozjanske domačije,<br />

ima posluh <strong>za</strong> dediščino vseh vrst.<br />

Kozjanska domačija<br />

posamezne zgodovinske dogodke,<br />

pove<strong>za</strong>nih s časom druge svetovne<br />

vojne in narodnoosvobodilnega<br />

boja; številni so parti<strong>za</strong>nski grobovi<br />

in grobišča. Del spomenikov<br />

je pove<strong>za</strong>nih s posamezniki, ki so<br />

<strong>za</strong>znamovali našo kulturno zgodovino,<br />

npr. Maks Pleteršnik, ali povojno<br />

zgodovino, Josip Broz Tito.<br />

Med drugo svetovno vojno je bilo<br />

območje Kozjanskega žarišče parti<strong>za</strong>nskega<br />

delovanja.<br />

Pokrajina<br />

Prepoznavno krajino sestavlja<br />

hribovit in gričevnat svet, ki proti<br />

vzhodu počasi prehaja v ravninskega<br />

in je bogato prepreden z<br />

raznoliko rabo tal. Že na majhnih<br />

površinah se izmenjujejo travniki,<br />

gozdovi, sadovnjaki in njive. Biotska<br />

raznolikost je izjemna, <strong>za</strong>to sta tako<br />

rastlinski kot živalski svet nadvse<br />

<strong>za</strong>nimiva, kar je posledica pestrosti<br />

geološke podlage, razgibanega reliefa<br />

in ekstenzivnega, do življenja<br />

prijaznega kmetijstva v preteklosti.<br />

Poleg tega ima Kozjansko bogato<br />

kulturno dediščino, saj je <strong>za</strong>znamovan<br />

z dolgo in <strong>za</strong>nimivo človekovo<br />

zgodovino. Arheološke najdbe<br />

pričajo o prazgodovinskih naseljih<br />

na tem območju. Zaradi geografske<br />

odmaknjenosti in <strong>za</strong>prtosti<br />

območja pa sta do izra<strong>za</strong> toliko bolj<br />

prišli samoniklost in nave<strong>za</strong>nost na<br />

lastno kulturo.<br />

Turizem<br />

Turistični prospekt danes prinaša<br />

pogled na zeleni ocean gričev,<br />

številne cerkvice in <strong>za</strong>selke, raztresene<br />

po vrhovih in dolinah,<br />

ter tipično tradicionalno stavbno<br />

dediščino s še vedno prisotnimi<br />

lesenimi hiškami, kritimi s slamo.<br />

Turistični užitek pa določajo poleg<br />

krajine in stavbne arhitekture<br />

še tipična hrana in pijača (vino ali<br />

jabolčni sok), možnosti rekreacije in<br />

športa, nabiranje zdravilnih zelišč in<br />

predvsem ljudje odprte duše.<br />

Kozjanska domačija<br />

Turistična posebnost in poklon<br />

stavbni dediščini predstavlja Kozjanska<br />

domačija, ki leži na razglednem<br />

hribčku v Dobju pri Planini.<br />

Njen lastnik Bojan Guček (inženir<br />

elektrotehnike, mojster domače<br />

obrti, in samostojni podjetnik)<br />

je eden tistih <strong>Slovence</strong>v, ki je od<br />

očeta podedoval spoštovanje do<br />

preteklosti in posluh <strong>za</strong> dediščino<br />

vseh vrst. Za <strong>za</strong>četek je s pomočjo<br />

evropskih sredstev obnovil staro<br />

tipično hišo, jo opremil tako <strong>za</strong>nimivo,<br />

da se bo vsak obiskovalec pod<br />

njeno slamnato streho (ki skriva<br />

nenadejano udobje in celo luksuz)<br />

počutil domače in udobno, zdaj pa<br />

v ustaljenem ritmu prireja različne<br />

kulturne in naravoslovne dneve,<br />

predstavlja stare običaje in obrti, v<br />

gostinskem lokalu, ki lahko sprejme<br />

tudi avtobus turistov, pa kuha tudi<br />

tiste jedi, ki so jih včasih pripravljali<br />

na tem območju. Guček pravi,<br />

da promovira in trži »nerazvitost«,<br />

predvsem pa, da stavi na ljudi, ki se<br />

še spomnijo preteklosti, in obiskovalce,<br />

ki s spoštovanjem zrejo na to,<br />

kar je včasih bilo ter znajo uživati v<br />

posredovanju tega življenja.<br />

Obnovljena eko-etno hiša je<br />

značilna lesena stavba <strong>za</strong>hodnega<br />

dela Kozjanskega, krita s slamo in<br />

polna ostankov preteklosti (črna<br />

kuhinja, pohištvo in številni drugi<br />

elementi in detajli dediščine<br />

preteklosti), ki v funkciji muzejskih<br />

eksponatov krasijo moderno<br />

turistično ponudbo: namestitev v<br />

unikatnih sobah z jakuzzijem, gostinski<br />

prostor <strong>za</strong> 50 oseb, kuhinjo,<br />

v kateri pripravljajo stare in moderne<br />

jedi ter pester nabor dogodkov;<br />

vse od ljudskega petja, plesa in<br />

pripovedništva do gospodinjskega<br />

dne in različnih tematskih večerov<br />

(vse po predhodnem dogovoru z<br />

lastnikom).<br />

37

Doživimo Slovenijo<br />

Postojnska jama – katedrala slovenske zemlje<br />

Biser turizma sprejel<br />

34-milijontega<br />

obiskovalca<br />

V jami, <strong>za</strong> katero<br />

menijo, da šteje<br />

okoli dva milijona<br />

let, so imeli kapniki<br />

dovolj časa, da<br />

so zrasli, se kot<br />

stalagmiti in<br />

stalaktiti združili<br />

v stebre, okrasili<br />

podzemlje z<br />

<strong>za</strong>vesami, baldahini,<br />

prevlekami in<br />

ornamenti, ustvarili<br />

stropne freske in<br />

preoblikovali kraško<br />

jamo v osupljivo<br />

lepo podzemeljsko<br />

kiparsko galerijo. V<br />

užitek človeku!<br />

Renata Picej<br />

Milijoni obiskovalcev<br />

V Postojnski jami, kjer beležijo<br />

številčno statistiko obiskovalcev<br />

od 17. avgusta 1819, ko se je kot<br />

prvi uradni obiskovalec v knjigo<br />

podpisal takratni prestolonaslednik<br />

Ferdinand I. in s tem postavil<br />

temelje sodobnemu turizmu,<br />

so julija praznovali nenavaden in<br />

pomemben jubilej. Sredi poletja<br />

Jama je imela glede na<br />

najdene stare stenske napise<br />

obiskovalce že v 13. stoletju.<br />

Leta 1884 je bila postavljena<br />

električna osvetljava, že 1872.<br />

pa železniški tiri, po katerih so<br />

sprva jamski vodniki potiskali<br />

vozičke z obiskovalci, danes<br />

pa vlak poganjajo manjše<br />

električne lokomotive. Za<br />

turistični obisk je odprto 5,3<br />

km jame.<br />

so <strong>za</strong>beležili prihod 34-milijontega<br />

obiskovalca. Sreča je bila naklonjena<br />

družini iz italijanske Peruggie,<br />

ki je <strong>za</strong> nagrado prejela luksuzno<br />

križarjenje po Sredozemlju <strong>za</strong> dve<br />

osebi ter podpis v Zlati knjigi obiskovalcev<br />

Postojnske jame. Ob tej<br />

priložnosti so vsem gostom podarili<br />

tudi jubilejne razglednice, ožigosane<br />

s posebnim žigom in odposlane iz<br />

»podzemnega poštnega urada« v<br />

Koncertni dvorani Postojnske jame.<br />

Postojnska jama med<br />

prvimi v svetu<br />

Med prvimi jamami, ki so<br />

<strong>za</strong>slovele po svetu, je bila prav<br />

Postonjska. Njen vzhodni del je bil<br />

poznan že v 13. stoletju, vendar<br />

je pravi turistični razvoj doživela<br />

šele leta 1818, ko je domačin Luka<br />

Čeč preple<strong>za</strong>l skalovje na desnem<br />

bregu podzemljske Pivke v Veliki<br />

dvorani jame in odkril pot v dotlej<br />

neznani svet njene notranjosti.<br />

Do takrat je bila jama odprta,<br />

ne<strong>za</strong>varovana, nerazsvetljena in<br />

brez rednih vodnikov. Priložnostna<br />

vodniška služba je sicer delovala<br />

že v <strong>za</strong>četku 19. stoletja, ko so postojnski<br />

kočarji vodili premožne tujce<br />

do Velike dvorane, ki so jo razsvetljevali<br />

z <strong>za</strong>žiganjem slame. Ko jo<br />

je znova želel obiskati cesar Franc I.,<br />

jo je dal takratni okrožni blagajnik<br />

J. Jeršinovič še posebej osvetliti. V<br />

V Zlato knjigo obiskovalcev Postojnske jame se je vpisala tudi nagrajena družina iz<br />

italijanske Peruggie.<br />

38

Doživimo Slovenijo<br />

Ogled Postojnske jame s turističnim vlakom<br />

jamo je poslal tri postojnske kočarje in Luka Čeč<br />

je 14. aprila 1818 nehote odkril notranje dele Postonjske<br />

jame. Ves prevzet nad lepoto, ki se mu<br />

je ob tem odkrila, je <strong>za</strong>vpil: “Tu je nov svet, tu je<br />

paradiž!“ in tako odprl vrata kraškemu turizmu.<br />

Postavil pa je tudi temelje raziskovanja podzemeljskega<br />

sveta. Leta 1968, ob 150. obletnici<br />

tega dogodka, so mu v steno Kongresne dvorane<br />

vzidali spominsko ploščo.<br />

Že leto pozneje so jamo uredili <strong>za</strong> turistični<br />

obisk in poleg naravoslovcev, uglednih politikov<br />

in vladarjev je vanjo vstopalo vse več navadnih<br />

obiskovalcev – turistov. Postonjska jama je postala<br />

najstarejši turistični objekt na ozemlju Jugoslavije,<br />

njena turistična dokumentacija pa sega<br />

do leta 1819. Takrat so namreč kot prvi uvedli<br />

knjigo podpisov obiskovalcev in postavili temelje<br />

turistične statistike. Leta 1821 je jama dobila<br />

svoj prvi turistični vodnik, prvega slovenskega<br />

pa šele 1863. Raziskave, označitev turistične<br />

poti, jamska železnica (1872), električna razsvetljava<br />

(1884) in vsestranska promocija so iz<br />

kraške jame naredili svetovno znano Postojnsko<br />

jamo. Leta 1964 so zgradili dvotirno železniško<br />

progo. V prvi polovici 19. stoletja si jo je na leto<br />

ogledalo tisoč ljudi, v naslednjih desetletjih pa<br />

se je ta številka povzpela že na 25 tisoč. 5. sep-<br />

Janez V. Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske<br />

Ima pa Notranjska izredno čudovite in <strong>za</strong>res<br />

ogleda vredne, prav redke jame, kakršne<br />

težko najdemo kje v kaki deželi, čeprav ni<br />

mogoče vseh prav opisati. Kdor se na svoje<br />

oči ne prepriča, ne bo verjel... Vendar pa je<br />

nadvse in neverjetno čudna jama pri Postojni,<br />

v kateri se gre silno daleč, a ji še nihče ni<br />

prišel do konca. Sam sem šel z baklami in<br />

svetlikami kaki dve milji v globino. Notri<br />

najdeš povsod veliko hodnikov, tu in tam<br />

jame, dalje silno velike prostornine, kjer bi<br />

mogle stati cele hiše in vasi; ponekod so tudi<br />

prepadi, in to tako globoki, da slišiš padec<br />

kamna šele po dveh očenaših, kar gotovo<br />

kaže grozno globino. Če namreč preleti<br />

orel v eni minuti eno nemško miljo, kakor<br />

tembra 1971 so v Postojni počastili 10-milijontega<br />

obiskovalca.<br />

Postojnski jamski sistem je delo reke Pivke<br />

in obsega nekdaj ločene Postojnsko, Črno,<br />

Pivko, Magdaleno in Otoško jamo. Večina 21<br />

kilometrov dolgih rovov je precej visokih in<br />

širokih, na “križiščih“ pa se širijo v dvorane,<br />

tudi do 45 metrov visoke, kolikor ima dvorana<br />

Velika gora.<br />

Živi svet podzemlja<br />

V tišini in temi podzemlja pa kot vrhunec<br />

stvarnikove fantazije prebiva nenavadna žival<br />

s še bolj nenavadnim imenom – človeška ribica<br />

(Proteus anguinus), bleda dvoživka, ki so<br />

jo sprva imeli <strong>za</strong> zmajevega mladiča. Čeprav<br />

je dolgo prevladovalo mnenje, da v kraškem<br />

podzemlju <strong>za</strong>radi teme, visoke zračne vlage,<br />

pičle količine organskih snovi in nizke konstantne<br />

temperature (8,2 stopinje Celzija) ni<br />

življenja, se teorija ni potrdila. Prvi, ki je iz<br />

jame prinesel živo bitje, in sicer hroščka drobnovratnika,<br />

je bil prav Luka Čeč, leta 1831.<br />

V biološkem slovstvu je navedenih prek 130<br />

vrst živali, ki žive v postojnsko-planinskem<br />

jamskem sistemu; od teh je 84 pravih jamskih<br />

vrst, kar je svetovni rekord.<br />

potrjuje izkušnji preslavni gospod Havelius,<br />

in če padec ne premajhnega kremenovca<br />

hitrost orlovih peruti pri padanju prejkone<br />

prekaša in ne <strong>za</strong>ostaja <strong>za</strong> njo, je lahko<br />

razumljiv sklep, kako strašno globoko dno<br />

mora <strong>za</strong>deti tak kamen. A še grozovitejše je,<br />

da v nekaterih prepadih sploh ni slišati padca.<br />

Domnevam, da je v globini tak prepad, da<br />

zvok, ki ga spodaj povzroči kamen, ne sega<br />

čisto do vrha, čeprav je ponavadi v jamah<br />

najmočnejši. Vendar se v takih prepadih, kjer<br />

od dna ni glasu ali kjer kamen ne da slišnega<br />

znamenja, da je dosegel dno, zvok morda<br />

<strong>za</strong>žene in izgubi v številne stranske jame in<br />

kotičke…<br />

Turistični meeting point<br />

Slovenija na<br />

trasi zelenega<br />

turizma<br />

Ogljični odtis kot žig o<strong>za</strong>veščenega pristopa do<br />

turizma<br />

Renata Picej<br />

Zakon o spodbujanju razvoja slovenskega turizma<br />

v ospredje postavlja trajnostni razvoj, ki govori<br />

o tem, da razvoj branže poteka ob minimalni<br />

obremenitvi okolja in o<strong>za</strong>veščeni skrbi <strong>za</strong>nj.<br />

Slovenija je dežela s čudovito neokrnjeno naravo,<br />

ki jo cenijo prebivalci in turisti. Naravne danosti<br />

pa predstavljajo eno glavnih konkurenčnih<br />

prednosti. Zato je Slovenska turistična<br />

organi<strong>za</strong>cija v <strong>za</strong>četku septembra pripravila<br />

pilotni projekt ogljično nevtralnega študijskega<br />

potovanja po Sloveniji <strong>za</strong> slovenske novinarje, z<br />

njim pa skušala v ospredje postaviti dopustovanje<br />

na okolju prijazen način – s čim manjšim ogljičnim<br />

odtisom. Ogljični odtis (Carbon Footprint) je<br />

namreč seštevek vseh emisij toplogrednih<br />

plinov, ki jih neposredno ali posredno povzročajo<br />

človek, organi<strong>za</strong>cija, dogodek ali produkt. Trasa<br />

potovanja je bila <strong>za</strong>snovana tako, da so novinarji<br />

na dvodnevnem potovanju spoznali trenutno<br />

vodilne predstavnike turizma v Sloveniji, ki jim<br />

zelena barva predstavlja rdečo nit delovanja<br />

in poslovanja. Obiskali so Thermano Laško<br />

(certifikat EU Marjetica), večnamensko središče<br />

Thermana Laško<br />

<strong>za</strong> trajnostni razvoj, Rinka Solčava (prejemnik<br />

nagrade EDEN – evrospka destinacija odličnosti),<br />

Terme Snovik (certifikat EU Marjetica), Bohinj<br />

Park Eko Hotel v Bohinjski Bistrici (certifikat<br />

Green Globe) in Camping Bled (ekološka vasica v<br />

kampu Bled).<br />

Nova romarska pot v Sloveniji<br />

V Kozjanskem parku <strong>za</strong>ključujejo dveletni<br />

projekt »Marijina romarska« pot v okviru<br />

Čezmejnega programa IPA Slovenija – Hrvaška<br />

2007 – 2013. Sodelujejo projektni partnerji iz<br />

<strong>Slovenije</strong> in s Hrvaške, vzpostavili pa so kar 800<br />

km dolgo pot, ki povezuje Marijina romarska<br />

središča v obeh sosednjih državah. Sveta gora<br />

nad Bistrico ob Sotli, Stara gora nad Podsredo,<br />

Zagorje pri Lesičnem kot najpomembnejša<br />

romarska središča v parku ter ostala Marijina<br />

svetišča so postali pomemben del mednarodne<br />

kulturne Marijine romarske poti, ki poteka<br />

iz Čenstohove na Poljskem, preko Levoča na<br />

Slovaškem, Mariazella v Avstriji, preko <strong>Slovenije</strong><br />

do Marije Bistrice na Hrvaškem. 409 km dolga<br />

pot v Sloveniji in 393 km na Hrvaškem je tako<br />

namenjena romarjem, pohodnikom, ljubiteljem<br />

narave in kulturne dediščine ter vsem tistim, ki<br />

želijo spoznati še neodkrite, <strong>za</strong>nimive kraje.<br />

39

ŠPORT<br />

Uroš Zorman tudi s Kielcami v ligi prvakov<br />

Poljska je dežela<br />

prihodnosti<br />

Prava drama se je zgodila v finalu turnirja povabljencev (wild card)<br />

v kvalifikacijah <strong>za</strong> rokometno ligo prvakov. Nemški prvoligaš Rhein-<br />

Neckar Löwen je moral v podaljšku priznati premoč gostiteljem s<br />

Poljske, ekipi Vive Targi Kielce, pri kateri igra tudi kapetan slovenske<br />

reprezentance Uroš Zorman.<br />

Peter Zalokar, Delo<br />

Ljubljančan in otrok<br />

Slovana je <strong>za</strong>res<br />

»enfant terrible«<br />

slovenskega rokometa.<br />

Foto: BOBO<br />

To je bila zelo dobra vest,<br />

saj pomeni, da bo glavni<br />

organi<strong>za</strong>tor slovenske<br />

igre imel tudi v tej sezoni<br />

dovolj težkih in kakovostnih tekem,<br />

s čimer bo lahko na visoki ravni<br />

pričakal evropsko prvenstvo v Srbiji,<br />

na katerem bodo Slovenci januarja<br />

lovili <strong>za</strong>dnji vlak <strong>za</strong> olimpijske igre v<br />

Londonu.<br />

»V tem je prav gotovo nekaj<br />

resnice. Pričakujem, da bom <strong>za</strong>voljo<br />

nastopov v elitnem evropskem<br />

tekmovanju močnejši pričakal EP.<br />

Vso jesen bom v vrhunskem ritmu,<br />

ker bom igral proti vrhunskim ekipam.<br />

Tako bom bolje vedel, pri čem<br />

sem, saj zgolj v poljski ligi ne bi imel<br />

pravega vpogleda v formo,« je ugotovitvi<br />

iz uvoda prikimal Zorman, ki<br />

se nadeja nastopa v četrtfinalu lige<br />

prvakov.<br />

Svetlolasi zvezdnik je potrdil, da<br />

je bila zmaga <strong>za</strong>res velika stvar: »To<br />

je bil zgodovinski uspeh <strong>za</strong> poljski<br />

rokomet. Zavladala je prava evforija.<br />

Na ta način smo rešili sezono.«<br />

Enaintridesetletni Zorman, ob<br />

Alešu Pajoviču najuspešnejši slovenski<br />

rokometaš <strong>za</strong>dnjega desetletja,<br />

je s Celjem Pivovarno Laško<br />

(2004) ter Ciudadom Realom (2008<br />

in 2009) trikrat osvojil naslov evropskega<br />

prvaka. Za nameček se lahko<br />

pohvali s srebrom z domačega evropskega<br />

prvenstva leta 2004. V ligi<br />

prvakov je prvič nastopil že v sezoni<br />

2002-03, ko je bil še pri Prulah, <strong>za</strong>tem<br />

ga je pot vodila v španski Ademar<br />

Leon, Celje Pivovarno Laško,<br />

Ciudad Real in spet v Celje, zdaj pa<br />

je v Kielcah, kamor se je preselil proti<br />

koncu minule sezone po burnih<br />

dogodkih v Celju, kjer ga <strong>za</strong>radi<br />

domnevnega rušenja harmonije v<br />

ekipi niso več želeli gledati in so se<br />

ga znebili z odpravnino.<br />

Ljubljančan in otrok Slovana je<br />

<strong>za</strong>res »enfant terrible« slovenskega<br />

rokometa. Njegov izjemen talent in<br />

želja po zmagi sta neizmerljiva, prav<br />

tako nemiren značaj, <strong>za</strong>radi katerega<br />

pogosto prihaja v spore s soigralci,<br />

trenerji in lastniki klubov. Toda v<br />

reprezentanci je zgodba drugačna.<br />

Tam ga je selektor Boris Denič, ki<br />

ima prav tako zelo kratko vžigalno<br />

vrvico, znal ukrotiti in Zorman mu<br />

vrača z obrestmi.<br />

Na življenje na Poljskem se je Zorman<br />

v pol leta dobro privadil, v kratkem<br />

se mu bo pridružila družina.<br />

Ima sinova, stara pet in dve leti.<br />

»Tukaj je čisto drugačna mentaliteta<br />

kot v Španiji. Španci so bolj odprti<br />

in ležerni. Pri Poljakih se vidi, da so<br />

bili obkroženi z imperialisti Nemci<br />

in Rusi. So bolj <strong>za</strong>prti in ne<strong>za</strong>upljivi<br />

do tujcev. Tukajšnji način življenja je<br />

precej podoben slovenskemu. Standard<br />

je nekoliko nižji, vendar ljudem<br />

ni hudega. Poljska nima evra, <strong>za</strong>to<br />

je kri<strong>za</strong> ni tako pri<strong>za</strong>dela. Dežela se<br />

hitro razvija, gradijo se avtoceste<br />

in razkošne stavbe. Menim, da je<br />

Poljska dežela prihodnosti, ker ima<br />

veliko neizkoriščenega potenciala,«<br />

je nad <strong>za</strong>časno domovino navdušen<br />

Zorman, ki pa vendarle pogreša<br />

dom in domačo hrano.<br />

Na Poljskem je rokomet v silnem<br />

vzponu. Reprezentanca je že nekaj<br />

let med najboljšimi na svetu,<br />

zdaj se je kakovost preselila tudi v<br />

domače prvenstvo. Poljska bo prvič<br />

v zgodovini imela dva predstavnika<br />

v ligi prvakov, saj je v finalu <strong>za</strong>dnjega<br />

poljskega prvenstva Wisla Plock<br />

sen<strong>za</strong>cionalno premagala Kielce in<br />

favorizirane tekmece obsodila na<br />

omenjene dodatne kvalifikacije.<br />

Kielce so daleč najbogatejši klub in<br />

ne skoparijo z denarjem.<br />

Na Poljskem si kruh služi še<br />

nekaj slovenskih športnikov.<br />

Za rokometaše Wisle Plock<br />

nastopata Luka Dobelšek in<br />

Boštjan Kavaš. Nogometni<br />

reprezentant Andraž Kirm je član<br />

Wisle iz Krakova, Rok Elsner igra<br />

<strong>za</strong> Slask iz Wroclawa in Andrej<br />

Komac <strong>za</strong> Ruch iz Chorzowa.<br />

Košarkarsko reprezentanco vodi<br />

Aleš Pipan, dolga leta sta tam<br />

aktivna trenerja David Dedek<br />

in Andrej Urlep. Za ekipo Stal<br />

Gorzow Wielkopolski v spidveju<br />

pa nastopa slovenski šampion<br />

Matej Žagar.<br />

40

ŠPORT<br />

Prestopi<br />

Tim Matavž, najdražji<br />

slovenski nogometaš<br />

Legendarni slovenski nogometni as Zlatko Zahovič, čigar prestop iz<br />

Porta h grškemu Olympiakosu je leta 2000 veljal 13,5 milijona evrov, je<br />

s to bajno vsoto še vedno absolutni slovenski rekorder.<br />

Franci Božič<br />

Toda letošnji poletni prestopni<br />

rok ob evropskih<br />

nogometnih arenah je napovedal,<br />

da bi se <strong>za</strong>deve<br />

kmalu utegnile spremeniti. Mladi,<br />

21-letni Primorec Tim Matavž je <strong>za</strong><br />

7 milijonov evrov iz nizozemskega<br />

Groningena prestopil k veliko bolj<br />

uveljavljenemu tekmecu PSV Eindhovnu,<br />

<strong>za</strong> katerega so nekoč igrala<br />

tako slovita imena, kot so Ronaldo,<br />

Romario, Gulit, Cocu, Van Bommel,<br />

Gerets in drugi zvezdniki. Njegova<br />

letna plača je skrivnost, po informacijah<br />

menedžerjev pa naj bi bila<br />

blizu milijona evrov.<br />

Kdo da več?<br />

Čeprav so se <strong>za</strong>nj <strong>za</strong>nimali številni<br />

evropski klubi, je prestop iz malega<br />

kluba dolgo visel v zraku. Vse je bilo<br />

že dogovorjeno z italijanskim Napolijem,<br />

toda na koncu so Italijani<br />

Timu ponudili ponižujočo plačo<br />

600.000 evrov letno. V konkurenco<br />

<strong>za</strong> enega najbolj nadarjenih evropskih<br />

golgeterjev se je nato vključil<br />

največji nizozemski klub Ajax, toda<br />

odtehtal je denar. PSV Eindhoven<br />

je ponudil več. Vseh 7 milijonov evrov<br />

je dobil njegov dosedanji klub,<br />

Trenutne ocenjene vrednosti<br />

najboljših slovenskih<br />

nogometašev (v milijonih evrov):<br />

11 Samir Handanovič (Udinese)<br />

8,5 Josip Iličič (Palermo)<br />

7 Tim Matavž (PSV Eindhoven)<br />

5 Armin Bačinovič (Palermo)<br />

3,5 Valter Birsa (Genoa)<br />

3,5 Milivoje Novakovič (Koeln)<br />

3,3 Robert Koren (Hull City)<br />

2,3 Andraž Kirm (Wisla)<br />

2,25 Mišo Brečko (Koeln)<br />

2 Boštjan Cesar (Chievo)<br />

2 Marko Šuler (Gent)<br />

2 Zlatan Ljubijankić (Gent)<br />

ki je pred tremi leti Goričanom <strong>za</strong>nj<br />

plačal dober milijon evrov.<br />

»Imam trdna <strong>za</strong>gotovila, da bom<br />

redno igral. To potrjuje tudi cena,<br />

ki so jo bili pripravljeni plačati.<br />

Iz izkušenj vem, da imajo dobro<br />

plačani igralci vselej prednost pred<br />

slabo plačanimi,« je po zgodovinskem<br />

prestopu izjavil Tim Matavž.<br />

Mnogi ga že čez leto ali dve že vidijo<br />

v Realu, Chealseaju, Manchester<br />

Unitedu, Milanu, Bayernu…<br />

Čudežni deček<br />

slovenskega nogometa<br />

Že pri petnajstih letih je<br />

Šempetrčan veljal <strong>za</strong> čudežnega<br />

dečka slovenskega nogometa, pri<br />

sedemnajstih pa je že igral v moštvu<br />

tedanjega državnega prvaka Hita<br />

Gorice. Šampionski trener Pavel<br />

Pinni mu je napovedoval fantastično<br />

mednarodno kariero, <strong>za</strong>nimivo pa<br />

je, da sta bila njegova neposredna<br />

soseda v malem kraju še dva bisera<br />

slovenskega nogometa – Valter Birsa<br />

in Etien Velikonja. Njegova skromna<br />

mama, brezposelna samohranilka, je<br />

prav tako kot trener Pinni že v Timovih<br />

rosnih letih vedela, da bo družina<br />

živela od nogometa. Tudi ona se ni<br />

zmotila. Seveda je igral <strong>za</strong> vse slovenske<br />

reprezentančne selekcije od<br />

kadetske naprej, pri dvajsetih pa<br />

ga je selektor Matjaž Kek že vključil<br />

v A reprezentanco. Njegova pot v<br />

moštvo, ki je igralo na SP v Južni Afriki,<br />

ni bila postlana z rožicami, kajti<br />

njegov konkurent <strong>za</strong> igralno mesto<br />

je bil in je še prekaljeni strelec Milivoje<br />

Novakovič.<br />

Čeprav je s petimi goli Matavž trenutno<br />

najboljši strelec v kvalifikacijah<br />

<strong>za</strong> EP 2012, pa se zdi, da ga je<br />

Kek vendarle podcenil v primerjavi z<br />

Novakovičem. Če se Slovenija v razburljivem<br />

finišu ne bo uvrstila v dodatne<br />

kvalifikacije, se bo to zgodilo<br />

prav <strong>za</strong>radi tega, ker je selektor pri<br />

razdelitvi njune minutaže zelo pogosto<br />

ravnal napačno. Tim Matavž bi moral<br />

biti brez dvoma napadalec številka 1.<br />

Foto: BOBO<br />

Matavž pred<br />

fantastično kariero<br />

Kaj odlikuje Matavža, da mu tako<br />

rekoč vsi napovedujejo fantastično<br />

kariero? S 188 cm in elegantno držo<br />

je pravi orjak, njegovo tehnično<br />

znanje – pravijo, da si ga je pridobil<br />

v rosnih letih v uličnih igrah z Valterjem<br />

Birso in Etienom Velikonjo – je<br />

glede na višino sijajno, njegov dolg<br />

in prodoren korak se zdi neustavljiv.<br />

Odličen je v igri tako z levo kot<br />

desno nogo, njegovo močno orožje<br />

je tudi nebeški skok in strel z glavo.<br />

Močni streli z vseh položajev ga odlikujejo<br />

kot izjemnega strelca, vrhunec<br />

pa je njegov enkraten smisel<br />

<strong>za</strong> gol. Ob vseh teh odlikah – šibke<br />

točke v igri skoraj nima – pa premore<br />

še nekaj: njegova angažirana<br />

in temperamentna igra je tudi spektakularna<br />

<strong>za</strong> gledalce. V katerem<br />

koli moštvu <strong>za</strong>igra, pri priči postane<br />

ljubljenec občinstva. Najprej <strong>za</strong>radi<br />

številnih golov, potem <strong>za</strong>radi šarma,<br />

ki ga premorejo samo najboljši igralci<br />

na svetu.<br />

Tim Matavž bi moral biti<br />

brez dvoma napadalec<br />

številka 1<br />

41

ŠPORT/vaša pošta<br />

Kozmus se je<br />

vrnil z bronom<br />

Na svetovnem prvenstvu v atletiki je slovensko<br />

športno javnost razveselil metalec kladiva<br />

Primož Kozmus. Potem ko se je po osvojitvi<br />

zlatih kolajn na olimpijskih igrah in svetovnem<br />

prvenstvu <strong>za</strong> leto dni poslovil od športa,<br />

je v Južni Koreji premagal samega sebe in<br />

osvojil bronasto kolajno, edino odličje, ki<br />

mu je še manjkalo v zbirki. Kozmus je tako<br />

napovedal, da bo treba nanj še kako računati<br />

na olimpijskih igrah 2012 v Londonu, kjer bo<br />

branil zmago iz Pekinga. V Daeguju se je z<br />

uvrstitvijo v finale meta kopja izka<strong>za</strong>la tudi<br />

Martina Ratej, medtem ko so drugi slovenski<br />

atleti bolj ali manj razočarali.<br />

Zavec izgubil<br />

bitko, ne pa<br />

vojne<br />

Čeprav je slovenski boksarski šampion Dejan<br />

Zavec prika<strong>za</strong>l še eno vrhunsko predstavo,<br />

se ta ni razpletla po njegovih željah. »Bitko<br />

v Biloxiju« in naslov svetovnega prvaka v<br />

velterski kategoriji po različici IBF je izgubil<br />

<strong>za</strong>radi poškodbe nad desnim očesom in pod<br />

njim, ki mu jo je z udarcem z glavo v peti rundi<br />

pri<strong>za</strong>dejal ameriški zvezdnik Andre Berto.<br />

Zavec je s srčnim bojem sicer navdušil tudi<br />

naj<strong>za</strong>htevnejše ljubitelje te plemenite borilne<br />

veščine v ZDA, kamor naj bi se še vrnil. Po<br />

<strong>za</strong>dnjih govoricah že prihodnjo pomlad, ko bo<br />

povratna tekma z Bertom.<br />

ŠPORTNE NOVICE<br />

Kekova četa z<br />

minimalnimi<br />

možnostmi<br />

Slovenska nogometna reprezentanca si je s<br />

slabima tekmama proti Estoniji (domači poraz<br />

z 1:2) in Italiji (v Firencah je bilo 0:1) praktično<br />

<strong>za</strong>prla vrata evropskega prvenstva, ki ga bosta<br />

prihodnje leto gostili Poljska in Ukrajina.<br />

Izbrana vrsta pod vodstvom selektorja Matjaža<br />

Keka je bila daleč od forme, ki jo je ka<strong>za</strong>la<br />

pred letom na svetovnem prvenstvu v Južni<br />

Afriki in mnogi že <strong>za</strong>htevajo spremembe na<br />

mestu selektorja in tudi v ekipi, kjer nekateri<br />

nosilci igre niso več, kar so bili, med njimi<br />

kapetan Robert Koren. Slovenci sicer še<br />

imajo teoretične možnosti <strong>za</strong> preboj na Euro<br />

2012, če bodo oktobra v Mariboru premagali<br />

Srbijo in če ji bodo šli na roko tudi drugi izidi v<br />

kvalifikacijski skupini. Sicer pa se bo treba čim<br />

bolje pripraviti na kvalifikacije <strong>za</strong> nastop na<br />

svetovnem prvenstvu leta 2014 v Braziliji.<br />

Bled brez<br />

češnje na torti<br />

Svetovno prvenstvo v veslanju, ki ga je gostil<br />

biser slovenskega turizma Bled, je postreglo<br />

z mnogimi presežniki, toda češnje na torti ni<br />

bilo. Paradni slovenski čoln z Iztokom Čopom<br />

in Luko Špikom je v finalu dvojnih dvojcev<br />

<strong>za</strong>sedel peto mesto. Kaj lahko bi se razpletlo<br />

drugače, če slovenska šampiona, dobitnika<br />

olimpijskega zlata iz Sydneyja in srebra iz Aten,<br />

ne bi <strong>za</strong>mudila na startu in potem <strong>za</strong>man lovila<br />

ubežnike. Ostali slovenski čolni niso prišli do<br />

finala, kar nakazuje krizo v nekoč paradnem<br />

športu in kliče k spremembam, sicer bo kolajna<br />

na OI v Londonu zgolj utopija. Odločitve, ali<br />

bosta tam ponovno nastopila, Čop in Špik še<br />

nista sprejela.<br />

(Peter Zalokar, Delo)<br />

Dragi bralke in bralci,<br />

sporočamo vam, da smo izjemno veseli vaše pošte,<br />

ki jo prejemamo v velikih količinah, praktično z<br />

vsega sveta. Zaradi prostorske omejenosti in tudi<br />

<strong>za</strong>to, ker bi želeli objaviti čim več vaših sporočil,<br />

vas prosimo, da jih omejite na največ 1000 znakov<br />

s presledki, v nasprotnem primeru si uredništvo<br />

pridržuje pravico krajšanja prispevkov. Primerno<br />

sporočilo je tudi fotografija v jpg formatu s kratkim<br />

opisom. Veselimo se sodelovanja z vami!<br />

Uredništvo <strong>Slovenije</strong> danes<br />

Skupaj po kotičkih naše<br />

skupne domovine<br />

Da bi izpeljali načrtovano dejavnost Skupaj po<br />

kotičkih naše skupne domovine <strong>Slovenije</strong>, so se<br />

moji učenci, ki poglabljajo znanje slovenščine<br />

v Essnu, Hückelhovnu in Hildnu ter preživljajo<br />

počitnice v matični domovini Sloveniji, sredi<br />

avgusta zbrali v Vrbi na Gorenjskem. Skupaj s<br />

spremljevalci nas je bilo 31.<br />

Pod vodstvom kustodinje Mire Novak smo si<br />

najprej ogledali Prešernovo hišo, doprsni kip<br />

Franceta Prešerna in cerkev svetega Marka.<br />

Učence sta prevzeli <strong>za</strong>nimiva kmečka arhitektura<br />

in bogata etnografska notranjost hiše.<br />

Pot smo nadaljevali proti Bledu in se po<br />

težavnem iskanju parkirnih prostorov z dvema<br />

pletnama popeljali na skrivnosten in vedno<br />

privlačen Blejski otok, po devetindevetdesetih<br />

stopnicah smo <strong>za</strong>gledali kaplanijo, proštijo in<br />

baročno cerkev, kjer smo <strong>za</strong>nihali zvon želja, saj<br />

še danes velja, da se tistemu, ki z njim pozvoni in<br />

si nekaj močno želi, izpolni želja.<br />

Peš smo se povzpeli na grad, si v muzeju<br />

ogledali zbirko iz vseh obdobij zgodovine Bleda,<br />

predvsem pa uživali v razkošnem razgledu na<br />

jezero in vršace, ki ga obkrožajo.<br />

Ekskurzijo smo <strong>za</strong>ključili z ogledom Iškega<br />

Vintgarja, 1600 metrov dolge in ozke soteske,<br />

ki jo je ustvarila reka Radovna. Sprehodili smo<br />

se ob slikovitem toku divje reke s številnimi<br />

tolmuni, brzicami, slapovi in navpičnimi stenami.<br />

Polni lepih vtisov smo se razšli in pot nas je<br />

vodila v vse kraje <strong>Slovenije</strong>, ki so drugi dom<br />

rojakov, živečih v Nemčiji.<br />

Najlepše se <strong>za</strong>hvaljujemo ministrstvu in <strong>za</strong>vodu<br />

RS <strong>za</strong> šolstvo in šport, ki sta omogočila, da se bo<br />

ekskurzija v kraj »s podobo raja« trajno <strong>za</strong>pisala<br />

v spomin vseh udeležencev. (Dragica Gornik)<br />

Z Matjažem Pikalom v<br />

Frankfurtu na Majni<br />

<strong>za</strong>znamovali konec šolskega leta<br />

4. junija smo v Frankfurtu izpeljali <strong>za</strong>ključno<br />

prireditev oddelkov dopolnilnega pouka<br />

42

vaša pošta<br />

slovenščine z obiskom pisatelja Matjaža Pikala.<br />

Prireditve se je udeležila večina učencev DPS,<br />

pridružili so se nekateri drugi rojaki iz Frankfurta<br />

in okolice.<br />

Med drugim smo uživali v uprizoritvi pravljice<br />

Zakaj teče pes <strong>za</strong> <strong>za</strong>jcem učencev Evropske šole<br />

Jakoba in Maksima in dramati<strong>za</strong>ciji odlomka<br />

iz Pikalove knjige Samsara učenk DPS Galje in<br />

Marie Roula.<br />

Program učencev – letos posvečen 20. obletnici<br />

slovenske samostojnosti – smo <strong>za</strong>ključili s<br />

pesmijo Zate, Slovenija in podelitvijo potrdil<br />

MŠŠ RS o obiskovanju dopolnilnega pouka<br />

slovenščine in nagrad dobrim bralcem.<br />

Napovedovalci Bianca, Marina in Julian so na<br />

oder povabili Matjaža Pikala, ki je najprej <strong>za</strong>igral<br />

na svojo majhno, nato na veliko harmoniko v<br />

programu sodelujoče Metke Hvala in prisotne<br />

spodbudil k petju pesmi Marko skače.<br />

Med predstavitvijo knjige Misli dobro in modro<br />

nas je prepričal, da se bomo naučili angleško,<br />

špansko, kitajsko (jeziki knjige) – res smo<br />

prepevali v štirih jezikih.<br />

Kasneje je pisatelj delil avtograme, se pogovarjal<br />

z učenci in rojaki, prehitro smo se morali<br />

posloviti.<br />

Naslednje dopoldne sva se sprehodila po<br />

središču Frankfurta. Del mesta mu je že<br />

razka<strong>za</strong>la družina Bajec Paternost, ki ga je<br />

pričakala na letališču in do odhoda na prireditev<br />

ter kasneje odlično poskrbela <strong>za</strong> njegovo dobro<br />

počutje.<br />

Na visoki razgledni terasi trgovske hiše mi je<br />

izročil darilo <strong>za</strong> učence DPS, po fotografiranju<br />

sem ga pospremila na vlak in frankfurtsko<br />

letališče.<br />

Hvala Društvu bralna značka <strong>Slovenije</strong> <strong>za</strong> pomoč<br />

pri organi<strong>za</strong>ciji pisateljevega obiska in <strong>Urad</strong>u<br />

vlade RS <strong>za</strong> <strong>Slovence</strong> v <strong>za</strong>mejstvu in po svetu <strong>za</strong><br />

finančno podporo; Svetu staršev DPS, slovenski<br />

katoliški župniji, UO slovenskega društva Sava se<br />

<strong>za</strong>hvaljujem <strong>za</strong> pomoč pri izvedbi prireditve.<br />

(Natalija Robnik, učiteljica dopolnilnega pouka<br />

slovenščine v Frankfurtu)<br />

Prvo srečanje Društva<br />

<strong>Slovence</strong>v v Parizu tudi v<br />

domovini<br />

Premski grad je 20. avgusta širokosrčno odprl<br />

vrata <strong>Slovence</strong>m, ki živijo v Parizu in drugod po<br />

Franciji ter številnim kulturnim sodelavcem, ki<br />

so rojake v Parizu obiskali <strong>za</strong>dnja leta in z njimi<br />

tako ali drugače sodelujejo. Bogate kulturne<br />

prireditve, ki je bila med drugim posvečena<br />

20-letnici samostojnosti <strong>Slovenije</strong>, so se udeležili<br />

številni francosko-slovenski prijatelji in znanci.<br />

V uvodnem nagovoru je goste pozdravila<br />

pobudnica tega prvega slovensko-francoskega<br />

srečanja na Premu Ana Vičič, predsednica<br />

Društva <strong>Slovence</strong>v v Parizu, ki “že pet<br />

desetletij vztrajno združuje pariške rojake ter<br />

goji slovensko besedo”. V nagovoru sta se ji<br />

pridružila župan ilirskobistriške občine Emil Rojc<br />

in predstavnik <strong>Urad</strong>a <strong>Vlade</strong> RS <strong>za</strong> <strong>Slovence</strong> v<br />

<strong>za</strong>mejstvu po svetu, odgovoren <strong>za</strong> <strong>Slovence</strong> v<br />

Franciji, Primož Ilešič. »Želim si, da bi se večkrat<br />

srečali in izmenjali bogate izkušnje, ki ste jih<br />

dobili v svetu in bi lahko pomagale tudi pri<br />

razvoju naše občine. Prireditve, kot je današnja,<br />

bi lahko postale stalnica na premskem gradu,«<br />

je dejal župan. Predstavnik <strong>Urad</strong>a pa je dodal,<br />

da se bodo še naprej, tako kot se že dolga leta,<br />

trudili, da bi čim bolj olajšali delo slovenskim<br />

društvom po svetu.<br />

Sledil je bogat kulturni program v pesmi in<br />

besedi. Častnemu gostu, pesniku in igralcu<br />

Tonetu Kuntnerju, sva se pridružila premski<br />

pesnik Joško Stegu in Mateja Bizjak Petit in<br />

vsak iz svojega zornega kota spregovorila o<br />

hrepenenju, ki se je tokrat izvilo iz negativnega<br />

primeža in se med poslušalce prelilo kot<br />

pozitivno upanje. Hkrati pa sem imela<br />

priložnost, da nekaj besed povem tudi o prvi<br />

Hiši slovenske poezije v Franciji, ki sem jo letos<br />

ustanovila v okviru Kulturnega centra v Reimsu.<br />

(Mateja Bizjak Petit)<br />

Člani Triglava iz Bitole: kmalu<br />

spet pridemo!<br />

Člani slovenskega društvaTriglav iz Bitole smo<br />

nestrpno čakali dan, ko bomo potovali v svojo<br />

deželo. Dogovorili smo se namreč obiskati<br />

Slovenijo in se udeležiti seslovenskega srečanja<br />

v Ljubljani, prvega julija.<br />

Gostoljubnost in prijaznost gostiteljev v Domu<br />

Sv. Jožefa v Celju sta na nas naredili močan vtis.<br />

Med nami so bili tudi člani, ki so prvič potovali<br />

v svojo deželo. Vsi smo bili navdušeni tako nad<br />

lepo naravo kot tudi nad urejenim urbanim<br />

prostorom. Naši najmlajši so bili ponosni na<br />

svoje korenine.<br />

Izka<strong>za</strong>lo se je, kako naša vodja Milena Pin<strong>za</strong>,<br />

čeprav že dolga leta živi v Bitoli, dobro pozna<br />

svojo zemljo in kulturo slovenskega naroda. Tudi<br />

po njeni <strong>za</strong>slugi smo se v Bitolo vrnili bogatejši<br />

<strong>za</strong> številna nova spoznanja o Sloveniji. Zlasti<br />

mladi so poka<strong>za</strong>li veliko željo po ohranjanju<br />

stikov z domovino svojih prednikov tudi v<br />

prihodnje.<br />

Vseslovensko srečanje v Ljubljani je bilo zelo<br />

dobro organizirano in je potekalo po načrtu.<br />

Udeležili so se ga Slovenci z vsega sveta in tudi<br />

sami smo bili srečni <strong>za</strong> to priložnost.<br />

Po prenočevanju v Kranjski Gori smo obiskali<br />

slap Savico in Tolminska korita, videli pa smo<br />

tudi Bohinj in Bled ter Primorsko, kjer smo<br />

preživeli <strong>za</strong>dnji dan obiska v Sloveniji. Na poti<br />

na<strong>za</strong>j smo si obljubili, da bomo na obisk spet<br />

kmalu prišli.<br />

Slovenija, hvala <strong>za</strong> gostoljubnost in prijaznost!<br />

(Viktorija Petkovska)<br />

Pevci iz Šentprimoža na<br />

glasbeni delavnici v Portorožu<br />

S polno paro se je lotil nove pevske sezone<br />

Mladinski zbor SPD Danica iz Šentprimoža.<br />

Od 30. avgusta do 4. septembra se je 35<br />

pevk in pevcev starih med 11 in 21 let mudilo<br />

v Portorožu, kjer so v glasbeni delavnici<br />

pripravljali nov program.<br />

Kljub vsemu trudu ni primanjkovalo <strong>za</strong>bave v<br />

prostem času. Mladi pevci in pevke so uživali na<br />

plaži ali pri skupnih igrah.<br />

S posebno vnemo so vadili mladi tenorji,<br />

s katerimi se je posebej pripravljal Stefan<br />

Ouschan. Žensko <strong>za</strong>sedbo je suvereno vežbala<br />

Doris Wakounig. Po skupno 22 urah vaje je<br />

zbor pri <strong>za</strong>ključnem koncertu predstavil kar 18<br />

pesmi. Nastopili pa so tako v ženskem kot tudi<br />

v mešanem sestavu. Naučene pesmi se bodo<br />

v naslednjih mesecih pri tedenskih vajah še<br />

posebej vadile in pilile.<br />

Mladinski zbor ima samo jeseni že osem nastopov.<br />

Med drugim bo skupina oktobra sodelovala<br />

pri maši v Krški stolnici, ki jo bo ORF prenašal v<br />

živo, pri Festivalu ljudskih pesmi na Prevaljah in<br />

novembra pri osrednjem koncertu SPZ.<br />

Glasbeno delavnico na morju so lahko<br />

uresničili samo s pomočjo in podporo mnogih<br />

pokroviteljev in pomagačev. Zbor pa se<br />

<strong>za</strong>hvaljuje <strong>za</strong> podporo in <strong>za</strong> <strong>za</strong>upanje z marljivim<br />

delom in nastopi. Ponosno bo <strong>za</strong>pel in ponesel v<br />

javnost slovensko pesem. (Michael Misterbauer)<br />

Mladinski zbor SPD Danica iz Šentprimoža<br />

Vabimo vas k sooblikovanju naše revije. Na naslovu<br />

vasa.posta@sloveniatimes.net<br />

pričakujemo <strong>za</strong>nimive utrinke iz življenja<br />

<strong>Slovence</strong>v po svetu. Vašo pošto sprejemamo tudi<br />

na naslovu Slovenija danes, Trg MDB 12, 1000<br />

Ljubljana, Slovenija.<br />

43

SUMMARIES<br />

The Slovenian Octet<br />

The stages<br />

change,<br />

Slovenian<br />

Octet remains<br />

the same<br />

“To promote Slovenian language and music”<br />

was the thought that inspired the formation of<br />

the Slovenian Octet 60 years ago, and remains<br />

their motto to this day. Today, the Octet may be<br />

more playful but still devoted to the tradition<br />

and continues to enchant domestic and foreign<br />

audiences alike. And, it is particularly popular<br />

with Slovenes abroad. The 60th anniversary is<br />

a jubilee not many musicians, let alone choral<br />

groups, can boast in Slovenia or in the world.<br />

The singers’ merit is in spreading Slovenianness<br />

among Slovenian emigration and they firmly<br />

believe in the value of folk music. They have<br />

proved this yet again giving a magnificent<br />

performance at a celebration of their jubilee<br />

in the famous Ljubljana venue, Križanke. In<br />

this issue we talk to Jože Vidic, the octet’s art<br />

manager, about the path they have trod, their<br />

milestones they have passed and their jubilee<br />

performance.<br />

A Slovenian entrepreneur in Canada<br />

‘Hard-working’<br />

his way to<br />

international<br />

reputation<br />

A world renowned Canadian company, Kodarin<br />

Industries Limited is run by a Slovenian, Igor<br />

Kodarin. Kodarin was led to move to Canada<br />

in 1970 because of the domestic housing crisis<br />

and grim prospect for the future. Before long he<br />

established Kodarin Industries Limited, which<br />

today is one of the state-of-the-art companies<br />

in metal industry worldwide. “We specialise in<br />

custom manufactured machinery – construction<br />

of various machine parts for piping systems,<br />

refineries and pumps, and fuses. We are present<br />

in numerous sectors, from steel to energy<br />

industries to mining and others,” the owner<br />

explains adding they do business with the USA<br />

and South America and also with Australia,<br />

Malaysia, Singapore and the Middle East.<br />

Juan Vasle<br />

Between the<br />

opera and<br />

the football<br />

stadium<br />

Juan Vasle, the “singer of two homelands,” sings<br />

to Slovenians around the world with exceptional<br />

fondness and joy. He has been living and<br />

working in Ljubljana for the past two decades,<br />

after moving there from his native Buenos Aires,<br />

Argentina, where he graduated in singing from<br />

the Teater Colon. Later he studied in Munich<br />

with Ernst Haefliger, in London with Heather<br />

Harper and in Vienna with his compatriot Anton<br />

Dermota.<br />

Socialising with these great names, Juan Vasle<br />

never forgot about his Argentino-Slovenian<br />

roots. For a decade he was a correspondent<br />

from Ljubljana and hosted a live show “Okence<br />

v Slovenijo” on the Radio Splendid in Buenos<br />

Aires! The son of two countries and a man of<br />

many talents and skills, he is.<br />

Alfred Brežnik, Consulate General of<br />

the Republic of Slovenia in Sydney<br />

“Slovenia is my<br />

homeland and<br />

Australia my<br />

home”<br />

A vigorous Slovenian who is perpetually<br />

charmed by the beauty of his homeland, proudly<br />

remembers the time when Slovenia became an<br />

independent country, which was heartily supported<br />

also by Australian Slovenes. He is, however,<br />

concerned about the social inequality in<br />

Slovenia, and annoyed by graffiti. We met Alfred<br />

Brežnik, the Consul General in Australia, and his<br />

wife, Jelena, late this August in Ljubljana, when<br />

their extended summer holiday were already<br />

drawing to a busy close. “We, the Australian Slovenes<br />

were involved in the independence project<br />

many years before this glorious event,” Brežnik<br />

says and explains how well informed they were<br />

about what was going on in Slovenia. “We were<br />

but a small piece of a greater project, a fraction<br />

of the 88.5 % of Slovenians who voted for the independent<br />

path to the future,” Brežnik adds with<br />

a sparkle in his eyes.<br />

Postojna Cave – A Slovenian<br />

underground cathedral<br />

The tourist<br />

gem welcomed<br />

its 34 millionth<br />

visitor this year<br />

In the Postojna Cave, which is estimated to be<br />

some 2 million years old, visitor records have<br />

been kept since 17 August 1819. It was then<br />

that Ferdinand I, then the heir to the Austrian<br />

throne, signed in as the first visitor. This laid<br />

the foundations of modern tourism in the area<br />

and is also the reason for this year’s special<br />

celebration. On 28 July the 34 millionth visitor<br />

has been welcomed to the Cave. The luck struck<br />

a family from Peruggia, Italy, who won a luxury<br />

cruise in the Mediterranean for two and were<br />

signed in to the Golden book of visitors of the<br />

Postojna Cave. On the occasion all other guests<br />

received jubilee postcards with a postmark<br />

to mark the occasion. The postcards were<br />

dispatched from the “underground post office”<br />

in the Postojna Cave Concert Hall.<br />

44

RESÚMENES<br />

El Octeto Esloveno<br />

Los escenarios<br />

cambian,<br />

el Octeto<br />

Esloveno<br />

permanece<br />

Desde hace 60 años, el Octeto Esloveno<br />

(Slovenski Oktet) se mantiene fiel a su misión<br />

de difundir la palabra y la canción eslovena.<br />

Combinando el compromiso con la tradición<br />

y una actuación con toques lúdicos, el Octeto<br />

continúa atrayendo audiencias dentro y fuera<br />

de Eslovenia, sobre todo a los eslovenos<br />

residentes en el exterior. Muy pocos grupos<br />

vocales logran festejar 60 años de actividad; los<br />

integrantes del Octeto, sin embargo, explican su<br />

vigencia como consecuencia de la alta calidad<br />

de la música popular eslovena. Si bien los ocho<br />

cantantes principalmente actúan difundiendo la<br />

cultura eslovena entre los eslovenos residentes<br />

en el exterior, recientemente demostraron<br />

su talento en un magnífico concierto en el<br />

Križanke de Ljubljana. Hablamos con el director<br />

artístico del Octeto, Jože Vidic, sobre el camino<br />

recorrido, los hitos de su carrera, y el concierto<br />

aniversario.<br />

Empresario esloveno en Canadá<br />

Trabajando<br />

duro hacia la<br />

reputación<br />

internacional<br />

Kodarin Industries Limited es una compañía<br />

internacional dirigida desde hace décadas por<br />

un esloveno. Igor Kodarin emigró a Canadá en<br />

la década del 70 del siglo pasado, sin mayores<br />

planes que escaparle a la crisis inmobiliaria y<br />

al futuro incierto de la Eslovenia de entonces.<br />

Poco después de su llegada a Canadá fundó<br />

Kodarin Industries Limited, empresa que hoy<br />

compite con las más exitosas compañías del<br />

mundo en la industria de los metales. “Nos<br />

dedicamos a la manufactura de metales que se<br />

utili<strong>za</strong>n en la construcción de diversas partes<br />

mecánicas utili<strong>za</strong>das en oleoductos, refinerías<br />

y fusibles. Estamos presentes en varios rubros,<br />

como la industria del acero, energía, minería,<br />

y otros”, dijo el director de la empresa, quien<br />

además nos confió que reali<strong>za</strong>n negocios con<br />

EE.UU., América del Sur, Australia, Malasia,<br />

Singapur y Medio Oriente.<br />

Juan Vasle<br />

Entre la ópera<br />

y el fútbol<br />

Juan Vasle, el “cantante de dos patrias”, dedica<br />

especial alegría y cariño cuando actúa para los<br />

eslovenos alrededor del mundo. Si bien ya vive<br />

desde hace más de 20 años en Ljubljana, Juan<br />

Vasle nació en Buenos Aires, Argentina, donde<br />

estudió canto en el Instituto Superior de Arte<br />

del Teatro Colón. Luego estudió en Munich<br />

con Ernst Haeflinger, en London con Heather<br />

Harper y en Viena con el famoso tenor esloveno<br />

Anton Dermota. Sin embargo, Juan Vasle<br />

nunca permitió que los grandes escenarios le<br />

hicieran olvidar sus raíces argentino-eslovenas;<br />

sin ir más lejos, durante diez años salió al aire,<br />

semanalmente y en vivo, como corresponsal<br />

para el programa de radio “Una ventana a<br />

Eslovenia”, por Radio Splendid de Buenos Aires.<br />

Sin temor a equivocarnos, podríamos decir que<br />

Juan Vasle es un hijo de dos patrias y un hombre<br />

de infinitos talentos y habilidades.<br />

Alfred Brežnik, Cónsul General<br />

Honorario en Australia<br />

“Eslovenia<br />

es la patria,<br />

Australia mi<br />

hogar”.<br />

Siempre fascinado por la belle<strong>za</strong> de Eslovenia,<br />

Alfred Brežnik, Cónsul General Honorario de<br />

Eslovenia en Australia, recuerda con orgullo<br />

la época de la independencia de Eslovenia,<br />

un proceso al cual los eslovenos de Australia<br />

contribuyeron significativamente. Brežnik pasó<br />

los últimos días de agosto en Ljubljana con su<br />

esposa Jelena, y aprovechamos para hacerle una<br />

entrevista. Nos dijo que en Eslovenia le duele<br />

la desigualdad social y le molestan los graffitti.<br />

Volviendo sobre el tema de la independencia,<br />

nos dijo que “los eslovenos de Australia nos<br />

sumamos al proceso que desembocó en la<br />

Independencia muchos años antes del glorioso<br />

evento”, ya que estaban muy bien informados<br />

de lo que sucedía en Eslovenia en esa época.<br />

“Fuimos como una piedrita en el mosaico...<br />

parte de aquel 88,5% que decidió en el<br />

plebiscito abrir un camino independiente hacia<br />

el futuro”, dijo con un especial brillo en los ojos.<br />

La Gruta de Postojna: catedral del<br />

suelo esloveno<br />

El milagro de<br />

la naturale<strong>za</strong><br />

fue visitado por<br />

34 millones de<br />

personas
<br />

El 28 de julio de este año se celebró en la Gruta<br />

de Postojna (Postojnska jama) un aniversario<br />

tan importante como inusual: la entrada del<br />

visitante número 34 millones. El libro de visitas<br />

fue firmado por primera vez el 17 de agosto<br />

de 1819 por el por entonces heredero de la<br />

corona austríaca Fernando I. Este año la suerte<br />

le sonrió a una familia italiana de Peruggia,<br />

quienes recibieron como premio un lujoso<br />

crucero por el Mediterráneo para dos personas,<br />

más el honor de firmar el Libro de Oro de los<br />

visitantes a la Gruta. Al resto de los visitantes se<br />

les regalaron postales aniversario —estampadas<br />

con un sello especial proveniente del “Correo<br />

Subterráneo”— en la Sala de Conciertos<br />

ubicada dentro de la Gruta. Postojnska jama<br />

se formó hace unos dos millones de años,<br />

y desde entonces el paso del tiempo y el<br />

capricho del goteo subterráneo fue creando<br />

columnas calcáreas (formadas por estalactitas<br />

y estalagmitas), cortinas, baldaquines,<br />

revestimientos, molduras y frescos, que hacen<br />

de esta cueva cárstica una verdadera y enorme<br />

galería de esculturas de increíble hermosura; un<br />

verdadero placer para los cinco sentidos.<br />

45

<strong>za</strong>dnja stran<br />

Križanka<br />

Geslo septemberske križanke se glasi: ČLOVEŠKA RIBICA<br />

Geslo <strong>oktober</strong>ske nagradne križanke lahko do 12. oktobra pošljete po pošti na naslov Slovenija danes, Trg MDB 12, 1000 Ljubljana, Slovenija ali pa nam ga sporočite po<br />

elektronski pošti slovenija.danes@sloveniatimes.net. V sporočilu navedite tudi svoj točen naslov, da vas bomo lahko obvestili o nagradi.<br />

Prenovljen osrednji medij <strong>za</strong> <strong>Slovence</strong> izven <strong>Republike</strong> <strong>Slovenije</strong><br />

izhaja mesečno - <strong>za</strong>dnji petek v mesecu<br />

Želite prejeti brezplačni ogledni izvod?<br />

Pošljite nam vaš poštni naslov na e-mail: slovenija.danes@sloveniatimes.net<br />

ali po pošti: Slovenija danes, c/o The Slovenia Times, Trg MDB 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenija<br />

IME<br />

NASLOV<br />

DRŽAVA<br />

Would some of your family members like to read<br />

news from Slovenia in English?<br />

You can subscribe to The Slovenia Times, the leading Slovenian monthly in English.<br />

Send us your e-mail: subscription@sloveniatimes.com or fill in and cut out the enclosed form and<br />

send it to: The Slovenia Times, Trg MDB 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenija<br />

NAME<br />

ADRESS<br />

COUNTRY<br />

TELEFON<br />

DATUM<br />

TELEPHONE<br />

DATE<br />

E-POŠTA<br />

PODPIS<br />

E-MAIL<br />

SIGNATURE<br />

Slovenija<br />

Mednarodno<br />

Slovenia<br />

Worlwide<br />

6 številk 15 EUR 22 EUR 6 issues<br />

28,80 EUR 39,60 EUR<br />

46<br />

12 številk 27 EUR 38 EUR 12 issues 54,72 EUR 75,25 EUR<br />

Revija bo poslana z avionsko pošto, tako da jo prejmete 5-7 dni po izidu<br />

30% discount if you subscribe to both magazines - The Slovenia<br />

Times and Slovenija danes<br />

Slovenia<br />

Worlwide<br />

6 issues<br />

43,12 EUR<br />

61,60 EUR<br />

12 issues 79,27 EUR<br />

113,24 EUR

13-14 October <strong>2011</strong> Ljubljana, Slovenia<br />

EXECUTIVE-LEVEL CONFERENCE ON<br />

FOREIGN DIRECT INVESTMENT<br />

GERMANY<br />

Prague<br />

CZECH REPUBLIC<br />

400 km Radius<br />

More than 45 mio consumers<br />

11 countries, jointly representing more<br />

than 40% of the total GDP of the EU<br />

Stuttgart<br />

Bern<br />

SWITZERLAND<br />

Milan<br />

Műnchen<br />

Bologna<br />

Venezia<br />

Brno<br />

SLOVAKIA<br />

Vienna<br />

Bratislava<br />

AUSTRIA<br />

Budapest<br />

HUNGARY<br />

SLOVENIA<br />

Zagreb<br />

Ljubljana<br />

CROATIA<br />

BIH<br />

Belgrade<br />

SERBIA<br />

Sarajevo<br />

ROMANIA<br />

ITALY<br />

Rome<br />

MONTENEGRO<br />

ALBANIA<br />

MACEDONIA<br />

BULGARIA<br />

EXPANDING THE POTENTIAL<br />

AS A REGIONAL HUB<br />

The FDI Summit Slovenia <strong>2011</strong> is a great platform to<br />

efficiently explore the opportunities in Slovenia<br />

learn from the experience from existing investors<br />

grow your network of top executives in Slovenia and the region<br />

Organised under the patronage of the President of the Republic of Slovenia, Dr. Danilo Türk<br />

+386 1 520 50 85<br />

info@fdi.si<br />

www.fdi.si<br />

Organised by<br />

Programme Partner

MOJA DEŽELA<br />

IN NJENI LJUDJE<br />

v Sloveniki, slovenski nacionalni enciklopediji<br />

PRIHRANITE<br />

60 €<br />

V PREDNAROČILU!<br />

• okrog 8000 geselskih člankov<br />

• okrog 2000 enot slikovnega gradiva<br />

• okrog 1600 strani v dveh knjigah<br />

V letu, ko Slovenija praznuje 20-letnico samostojnosti,<br />

s ponosom pričakujemo SLOVENIKO, slovensko<br />

nacionalno enciklopedijo, v 2 knjigah, z jedrnatimi,<br />

sistematičnimi in slikovno opremljenimi prikazi vsega<br />

pomembnega o slovenskem ozemlju, njegovih prebivalcih<br />

ter o Slovencih na tujem od davnine do zdaj.<br />

1600 strani v dveh knjigah, 21 x 30 cm<br />

prednaročniška cena (do 31. 10.): 189,90 €<br />

cena po 31. 10.: 249,90 €<br />

prihranek: 60 €<br />

Izide novembra <strong>2011</strong>.<br />

Več na www.mladinska.com/slovenika<br />

2 DARILI ob nakupu Slovenike:<br />

• VELIKA ZASTAVA <strong>Republike</strong> <strong>Slovenije</strong> (140 x 70 cm)<br />

z navodili <strong>za</strong> izobešanje v vrednosti 30 €<br />

• VAROVALNI OVITEK <strong>za</strong> knjigi<br />

Pregledno, sistematično, jedrnato, nazorno, uravnoteženo …<br />

... o tem, kar smo doživeli in preživeli<br />

... o lepotah, ki nam jih je podarila narava<br />

... o tem, kar smo ustvarili in dosegli<br />

... o izjemnih posameznikih med nami<br />

... o naši ustvarjalni vključenosti v svet<br />

Zagotovite si svoj izvod SLOVENIKE, slovenske nacionalne enciklopedije, in izpolnite naročilnico.<br />

Naročilnico pošljite na naslov: Mladinska knjiga Založba, d. d., Direktno trženje, 1536 Ljubljana, Slovenija.<br />

Medijski pokrovitelj:<br />

N A R O Č I L N I C A 1 1 0 7 4<br />

Naročanje in dodatne informacije: ( 00386 1 2413588 (gospa Gregorn) + po pošti z naročilnico 9 slavica.gregorn@mkz.si<br />

www.mladinska.com/narocilo-slovenika<br />

˝<br />

DA, naročam SLOVENIKO, slovensko nacionalno enciklopedijo, v dveh knjigah.<br />

V prednaročilu prihranim 60 € in <strong>za</strong>njo odštejem 189,90 €.<br />

Ob nakupu prejmem še 2 darili - varovalni ovitek in <strong>za</strong>stavo RS.<br />

Prosimo, označite način plačila:<br />

v enem obroku po predračunu. Predračun vam pošljemo po izidu knjige v novembru.<br />

v enem obroku s plačilno kartico (Visa, Eurocard, Diners).<br />

Plačilo bomo izvedli po izidu knjige v novembru.<br />

Številka kartice:<br />

Velja do:<br />

CVC-koda:<br />

Način dobave:<br />

Knjigo boste prejeli po pošti v 10 dneh od prejema plačila.<br />

Vaša soudeležba pri stroških dostave v tujino znaša 9,90 €.<br />

UGODNO: enotna poštnina<br />

<strong>za</strong> tujino - le 9,90 €!<br />

Prosimo, izpolnite podatke: (* obvezni podatki)<br />

* Ime in priimek:<br />

* Naslov:<br />

* Poštna številka:<br />

* Pošta:<br />

* Država:<br />

E-pošta:<br />

Telefon:<br />

* Datum naročila:<br />

* Podpis: S podpisom potrjujete, da se strinjate s splošnimi prodajnimi pogoji,<br />

ki so predstavljeni na spletni strani www.mladinska.com/prodajnipogoji<br />

$

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2024 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!