oktober 2011 - Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v ...
oktober 2011 - Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v ...
oktober 2011 - Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
MED NAMI<br />
Rafaelova družba<br />
Beneška Slovenija<br />
Zamejska problematika Jane<strong>za</strong> Turka <strong>za</strong>nima skorajda od mladih let,<br />
<strong>za</strong>dnjih 15 let pa skrbno zbira gradivo, ki se navezuje na Beneško<br />
Slovenijo, Rezijo, Kanalsko dolino, Avstrijsko Koroško, ter tudi<br />
Porabje, Goriško in Tržaško. Objavljamo njegov <strong>za</strong>pis o Beneški<br />
Sloveniji.<br />
Janez Turk<br />
Čeprav je moja poklicna<br />
pot drugačna, v prostem<br />
času, če se le da, <strong>za</strong>vijem<br />
v kraje, vasi, hribe ali planine<br />
na obronkih naših jezikovnih<br />
meja, kjer je veliko možnosti <strong>za</strong><br />
zbiranje gradiva in spoznavanje<br />
tamkajšnjih ljudi.<br />
Med 4. in 7. avgustom letos sem<br />
izkoristil še nekoliko drugačno<br />
priložnost <strong>za</strong> obisk dragih mi krajev,<br />
udeležil sem se Višarskih dnevov<br />
mladih, ki jih organizira Rafaelova<br />
družba. Dva dneva smo posvetili<br />
Beneški Sloveniji, kjer sta nas sprejela<br />
<strong>za</strong>nimiva sogovornika, domačina<br />
Marko Koren in Božo Zuanella, oba<br />
aktivna <strong>za</strong>govornika slovenske kulture<br />
v Beneški Sloveniji.<br />
V prispevku bi rad predstavil<br />
Beneško Slovenijo, ki meji na Soško<br />
dolino in Goriška Brda, obsega Terske<br />
in Nadiške doline, njeno zgodovino<br />
in razmere, v katerih živijo<br />
tamkajšnji ljudje.<br />
Zgodovina Beneških <strong>Slovence</strong>v je<br />
zelo drugačna od zgodovine preostalega<br />
dela slovenskega naroda.<br />
V letih 1419–1797, ko so spadali<br />
pod Beneško republiko, so imeli<br />
tamkajšnji Slovenci popolno samoupravo.<br />
V <strong>za</strong>meno so stražili mejo<br />
z Avstrijo, njihova glavna naloga je<br />
bila predvsem preprečiti tihotapcem,<br />
da bi prek meje nosili različno<br />
blago. Propad Beneške republike<br />
in prihod Francozov ter kasneje<br />
Avstrijcev sta pomenila tudi konec<br />
samouprave <strong>za</strong> Beneške <strong>Slovence</strong>.<br />
V letih od 1797 do 1866 so bili<br />
celo otroci tistih staršev, ki so bili<br />
<strong>za</strong>radi težkih okoliščin v preteklosti<br />
prikrajšani možnosti, da bi se naučili<br />
maternega jezika, in te težke izkušnje<br />
ne želijo tudi svojim otrokom.<br />
Vez s koreninami je močna in se<br />
ponovno obuja, vendar pa škode, ki<br />
je bila storjena, ljudem ne bo nikoli<br />
mogoče povrniti. Zaradi preganjanja<br />
in skrajne revščine je veliko prebivalcev<br />
<strong>za</strong>pustilo svojo rodno grudo in<br />
se izselilo v večja mesta v Furlaniji in<br />
drugod. Številne vasi so <strong>za</strong>puščene,<br />
mladine je malo. Na območju<br />
Nadiških dolin le dva duhovnika<br />
mašujeta slovensko, to sta Božo<br />
Zuanella in Marino Qualiz<strong>za</strong>, vendar<br />
oba vstopata v osmo desetletje svojega<br />
življenja, naslednikov pa nimata.<br />
Omeniti velja še Ren<strong>za</strong> Calligara,<br />
furlanskega duhovnika, ki je se je<br />
Zgodovina Beneških <strong>Slovence</strong>v je zelo<br />
drugačna od zgodovine preostalega dela<br />
slovenskega naroda.<br />
prvič združeni v isti državi z drugimi<br />
Slovenci. V upanju, da se bodo dobri<br />
stari časi vrnili, so navdušeno<br />
pričakali vrnitev pod italijanski kulturni<br />
vpliv. Njihova pričakovanja so<br />
se žal izka<strong>za</strong>la <strong>za</strong> zelo naivna – italijanski<br />
politični režim jih je želel kulturno,<br />
predvsem pa jezikovno spreobrniti.<br />
Nastopili so tragični časi <strong>za</strong><br />
Beneške <strong>Slovence</strong>, polni preganjanja<br />
in <strong>za</strong>ničevanja. Svoj vrhunec so<br />
doživeli v času fašizma s prepovedjo<br />
uporabe slovenskega jezika ter v<br />
bližnji preteklosti, ko so v Beneški<br />
Sloveniji delovale tajne organi<strong>za</strong>cije,<br />
katerih namišljeni cilj je bil obramba<br />
Italije pred vplivi komunizma<br />
iz tedanje Jugoslavije, v resnici pa<br />
so preganjale vse <strong>za</strong>vedne Beneške<br />
<strong>Slovence</strong>. Tiste, ki so ostali zvesti<br />
slovenskemu jeziku, so razglasili <strong>za</strong><br />
državne sovražnike in komuniste.<br />
Danes v Špetru Slovenov deluje<br />
dvojezična osnovna šola, kjer se otroci<br />
iz Beneške <strong>Slovenije</strong> učijo slovenskega<br />
knjižnega jezika, vendar mnogi<br />
slovenščine v vsakdanjem življenju<br />
ne uporabljajo. V šolo se vpisujejo<br />
ob prihodu v Zavarh in Bardo naučil<br />
slovenskega narečja ter po več kot<br />
sto letih ponovno uvedel slovensko<br />
bogoslužje v tamkajšnji fari.<br />
Govoriti o prihodnosti Beneške<br />
<strong>Slovenije</strong> je težko, vendar so stiki<br />
z rojaki v samostojni Sloveniji,<br />
predvsem s Posočjem, na katerega<br />
Beneške <strong>Slovence</strong> vežejo močne sorodstvene<br />
vezi, poglobljeni. Prav to<br />
sodelovanje bi lahko v prihodnosti<br />
prineslo tudi več optimizma <strong>za</strong> kraje<br />
ob Teru in Nadiži.<br />
Spoznavanje <strong>za</strong>mejske <strong>Slovenije</strong><br />
bomo v okviru Višarskih dnevov<br />
mladih še nadaljevali. 24.<br />
septembra bomo organizirali<br />
strokovno voden izlet v Tersko<br />
dolino. Predvidoma bomo<br />
obiskali vasi Bardo in Zavarh,<br />
kjer se bomo srečali z nekaterimi<br />
vidnejšimi osebnostmi, si<br />
ogledali muzej, kraške jame,<br />
film o izseljevanju,…Vodil nas bo<br />
domačin Igor Černo.<br />
Mihela Zaveljcina<br />
30
Change language