oktober 2011 - Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v ...

MLADI
Alenka Slavinec
»Junija lani me je slovenska ambasada v Washingtonu povabila, naj
pripravim svojo fotografsko razstavo v njihovi galeriji. Tema je bila
sicer poljubna, ampak sem se zaradi čuta domoljubnosti odločila za
tipičen slovenski motiv. Dobra dva meseca sem razmišljala o motivu
in nazadnje se mi je lipicanec v vseh kategorijah zdel zmagovalec.
Romantične podobe tega konja so živele v moji glavi že iz časov, ko
smo kot družina hodili na izlete v Lipico in jahali ponije ...
Nekega decembrskega dne sem dvignila telefon in se najavila v Lipici.
Rekli so, da je megla in da raje kakšen drug dan, toda jaz sem si meglo
prav želela!
Magija vseh mojih čustev, razmišljanj, umetniških vzgibov, upov,
preteklosti, slovenstva, domotožja, ponosa, borbe, ljubezni, veselja,
odkritosti, strahu, navdušenja, radosti, razočaranj, bolečine, mladosti,
smrti ... vse se je zlilo v teh desetih dneh v zgodnjih temačnih urah,
v mokrih škornjih, umazanih oblačilih. Bilo je nepozabno, bila sem
popolnoma neobremenjena, prepustila sem se emocijam in svojemu
notranjemu glasu in očesu ... Pustila sem konjem, da vstopijo v moj
svet in jaz v njihovega.
Potem sva bila s partnerjem na dopustu v Mehiki, kjer sem naredila
prvi izbor fotografij. Januarja letos je sledil izbor in dodelava koncepta
razstave.«
recesije za mnoge zelo slabo, je
bilo zame eno najbolj aktivnih in
kreativnih.« Alenka pravi, da v New
Yorku ni poznala nikogar, kar ji je
celo ustrezalo. Prvo leto se tudi ni
kaj dosti družila s Slovenci, jih je pa
srečevala, ko so obiskali to velemesto.
»Stike z domovino sem
ohranjala redno. Prvo leto sem
bila kar dvakrat doma, pa tudi moji
domači so me obiskali. Na podelitvi
diplome pa sem bila sama.
Že sredi študija na NYFA je ugotovila,
da bi jo morda še bolj kot producentstvo
privlačil študij režije, saj,
kot pravi, »so v moji glavi celi filmi
in se mi vizualno »odrola« celotna
zgodba«. Ta svoj talent pa spodbuja
in razvija s svojim mentorjem Jasny
Voitekom v New Yorku. On jo je tudi
prepričal, da v filmu in kreativnem
delu še naprej vztraja.
Šok na realno življenje
po koncu študija
Po študiju je imela priložnost delati
na celovečernem ameriškem
filmu kot producentka, posnela pa
je tudi dva kratka filma avstrijskega
režiserja Aksla Stasnyja, ki sta
se uvrstila v programski del montrealskega
svetovnega filmskega
festivala.
»Kljub temu pa moram priznati,
da je po študiju sledil šok prilagajanja
na realno življenje v NYC, ki
je izven neke skupnosti dosti bolj
kruto in zahtevnejše. Vendar pa
mi je študij v New Yorku dal bogastvo
kultur, doživetij in predvsem
izpolnitev kreativnega ustvarjanja.
Danes samo sebe končno sprejemam
kot umetnico, tudi zato, ker
sem za razstavo lipicancev dobila
zelo pozitivne kritike tako profesionalnih
fotografov kot filmarjev v
NYC,« pravi Alenka.
Alenkin pravi dom
»Kje je moj dom? Moj dom je
v Orešju 142 na Ptuju, kamor lahko
pridem z zaprtimi očmi, ga
vonjam, ga čutim, ga slišim, ga
uživam in ni ga kraja na tem svetu,
kjer bi se počutila tako domače in
izpolnjeno.
Ja, ko sem v Ameriki, imam
domotožje. Osebno sem to zatrla
tako,da sem čim manj komunicirala
z domom, saj bi bile drugače
moje misli in to, kar zamujam,
vselej doma. Vem, da je to sicer za
moje domače precej boleče, za kar
mi je žal, vendar vem, da vedo, kaj
mi pomenijo. Moram pa priznati,
da me je zadnje čase popolnoma
negativno presenetilo stanje v
Sloveniji in da resno razmišljam o
izselitvi. Ljudje tukaj so nezadovoljni,
nesproščeni in tudi negativni,
zato mi tudi optimizem za delo
doma upada. Želim si, da bi ljudje
znali to naše lepo kratko življenje
bolj ceniti in ga živeti »na polno«,
vsak dan znova, tudi v naši lepi Sloveniji
...«
Doživetje New York
Cityja
V NYC najdeš vse, ne glede na
letni čas in uro dneva, pravi Alenka.
Tam nihče ni posebnež, ker je to
mesto posebnežev, seveda pa se giblje
v bolj umetniških krogih.
V NYC lahko vsak dan srečaš ljudi,
ki so v svoji stroki najvplivnejši, slavni
tako ali drugače, čez noč se ti res
lahko zgodi marsikaj. Manhattan je
unikaten in narekuje prav poseben
slog življenja, še dodaja.
»Slovenija pa je kontrast -
čudovita zelena dežela z veliko naravnega
bogastva in bogate kulture.
Po moje ima Slovenija v svoji majhnosti
tako prednosti in slabosti.
Po eni strani se vsi med seboj
poznamo, z relativno malo denarja
lahko živimo zelo kvalitetno, vendar
se tega ne zavedamo ali pa vsaj premalo.
Dihati čisti zrak, živeti v mestu
in čez pet minut bit v popoli naravi
… to je razkošje.
Po drugi strani pa je Slovenija
mlada država in ji manjka samozavesti
in ponosa. Moti me tudi slovenski
pesimizem, zavist ter vsesplošna
klima, ki sedaj vlada v Sloveniji.«
Načrti za prihodnost
»Ponosna sem na to, da se še
nisem vdala kljub tolikim preprekam
in razočaranjem!« poudarja
sogovornica
Ponosna je na svoj filmski
prvenec, umetniško-dokumentarni
film o Stojanu Kerblerju »Svet ni vedel,
da je pristal v pesmi« ter razstavo
»Slovenia in US«.
Načrti za prihodnost so z MoTA
projektom Artist Talk, pisanje scenarija
za film, fotografska razstava
v Jakopičevem nabrežju prihodnje
leto, potovanje razstave »Slovenia
in US« po svetu - v oktobru se razstava
pripravlja v Lipici, potem na
Ptuju, v Ljubljani v parlamentu, na
ekonomski fakulteti, potem v Chicagu
...
Kot fotografinja že vrsto let sodeluje
z revijo The Slovenia Times, ki
skrbi za informiranje tujcev v Sloveniji.
Fotoaparat so njene oči »in
ni lepšega, ko lahko z njim komuniciram
z dušami oseb, ki si želijo
spogledovanja z njim in se predajo
ogledalu sebe pred mojim
objektivom.«
Moram pa priznati,
da me je zadnje čase
popolnoma negativno
presenetilo stanje v
Sloveniji in da resno
razmišljam o izselitvi.
Želim si, da bi ljudje
znali to naše lepo
kratko življenje bolj
ceniti in ga živeti »na
polno«.
V NYC lahko vsak
dan srečaš ljudi,
ki so v svoji stroki
najvplivnejši, slavni
tako ali drugače, čez
noč se ti res lahko
zgodi marsikaj.
Alenka na otvoritvi razstave Slovenia in US v ljubljanskih Križankah s svojo družino
in čisto pravim lipicancem.
27