oktober 2011 - Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v ...

Doživimo Slovenijo
Ogled Postojnske jame s turističnim vlakom
jamo je poslal tri postojnske kočarje in Luka Čeč
je 14. aprila 1818 nehote odkril notranje dele Postonjske
jame. Ves prevzet nad lepoto, ki se mu
je ob tem odkrila, je zavpil: “Tu je nov svet, tu je
paradiž!“ in tako odprl vrata kraškemu turizmu.
Postavil pa je tudi temelje raziskovanja podzemeljskega
sveta. Leta 1968, ob 150. obletnici
tega dogodka, so mu v steno Kongresne dvorane
vzidali spominsko ploščo.
Že leto pozneje so jamo uredili za turistični
obisk in poleg naravoslovcev, uglednih politikov
in vladarjev je vanjo vstopalo vse več navadnih
obiskovalcev – turistov. Postonjska jama je postala
najstarejši turistični objekt na ozemlju Jugoslavije,
njena turistična dokumentacija pa sega
do leta 1819. Takrat so namreč kot prvi uvedli
knjigo podpisov obiskovalcev in postavili temelje
turistične statistike. Leta 1821 je jama dobila
svoj prvi turistični vodnik, prvega slovenskega
pa šele 1863. Raziskave, označitev turistične
poti, jamska železnica (1872), električna razsvetljava
(1884) in vsestranska promocija so iz
kraške jame naredili svetovno znano Postojnsko
jamo. Leta 1964 so zgradili dvotirno železniško
progo. V prvi polovici 19. stoletja si jo je na leto
ogledalo tisoč ljudi, v naslednjih desetletjih pa
se je ta številka povzpela že na 25 tisoč. 5. sep-
Janez V. Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske
Ima pa Notranjska izredno čudovite in zares
ogleda vredne, prav redke jame, kakršne
težko najdemo kje v kaki deželi, čeprav ni
mogoče vseh prav opisati. Kdor se na svoje
oči ne prepriča, ne bo verjel... Vendar pa je
nadvse in neverjetno čudna jama pri Postojni,
v kateri se gre silno daleč, a ji še nihče ni
prišel do konca. Sam sem šel z baklami in
svetlikami kaki dve milji v globino. Notri
najdeš povsod veliko hodnikov, tu in tam
jame, dalje silno velike prostornine, kjer bi
mogle stati cele hiše in vasi; ponekod so tudi
prepadi, in to tako globoki, da slišiš padec
kamna šele po dveh očenaših, kar gotovo
kaže grozno globino. Če namreč preleti
orel v eni minuti eno nemško miljo, kakor
tembra 1971 so v Postojni počastili 10-milijontega
obiskovalca.
Postojnski jamski sistem je delo reke Pivke
in obsega nekdaj ločene Postojnsko, Črno,
Pivko, Magdaleno in Otoško jamo. Večina 21
kilometrov dolgih rovov je precej visokih in
širokih, na “križiščih“ pa se širijo v dvorane,
tudi do 45 metrov visoke, kolikor ima dvorana
Velika gora.
Živi svet podzemlja
V tišini in temi podzemlja pa kot vrhunec
stvarnikove fantazije prebiva nenavadna žival
s še bolj nenavadnim imenom – človeška ribica
(Proteus anguinus), bleda dvoživka, ki so
jo sprva imeli za zmajevega mladiča. Čeprav
je dolgo prevladovalo mnenje, da v kraškem
podzemlju zaradi teme, visoke zračne vlage,
pičle količine organskih snovi in nizke konstantne
temperature (8,2 stopinje Celzija) ni
življenja, se teorija ni potrdila. Prvi, ki je iz
jame prinesel živo bitje, in sicer hroščka drobnovratnika,
je bil prav Luka Čeč, leta 1831.
V biološkem slovstvu je navedenih prek 130
vrst živali, ki žive v postojnsko-planinskem
jamskem sistemu; od teh je 84 pravih jamskih
vrst, kar je svetovni rekord.
potrjuje izkušnji preslavni gospod Havelius,
in če padec ne premajhnega kremenovca
hitrost orlovih peruti pri padanju prejkone
prekaša in ne zaostaja za njo, je lahko
razumljiv sklep, kako strašno globoko dno
mora zadeti tak kamen. A še grozovitejše je,
da v nekaterih prepadih sploh ni slišati padca.
Domnevam, da je v globini tak prepad, da
zvok, ki ga spodaj povzroči kamen, ne sega
čisto do vrha, čeprav je ponavadi v jamah
najmočnejši. Vendar se v takih prepadih, kjer
od dna ni glasu ali kjer kamen ne da slišnega
znamenja, da je dosegel dno, zvok morda
zažene in izgubi v številne stranske jame in
kotičke…
Turistični meeting point
Slovenija na
trasi zelenega
turizma
Ogljični odtis kot žig ozaveščenega pristopa do
turizma
Renata Picej
Zakon o spodbujanju razvoja slovenskega turizma
v ospredje postavlja trajnostni razvoj, ki govori
o tem, da razvoj branže poteka ob minimalni
obremenitvi okolja in ozaveščeni skrbi zanj.
Slovenija je dežela s čudovito neokrnjeno naravo,
ki jo cenijo prebivalci in turisti. Naravne danosti
pa predstavljajo eno glavnih konkurenčnih
prednosti. Zato je Slovenska turistična
organizacija v začetku septembra pripravila
pilotni projekt ogljično nevtralnega študijskega
potovanja po Sloveniji za slovenske novinarje, z
njim pa skušala v ospredje postaviti dopustovanje
na okolju prijazen način – s čim manjšim ogljičnim
odtisom. Ogljični odtis (Carbon Footprint) je
namreč seštevek vseh emisij toplogrednih
plinov, ki jih neposredno ali posredno povzročajo
človek, organizacija, dogodek ali produkt. Trasa
potovanja je bila zasnovana tako, da so novinarji
na dvodnevnem potovanju spoznali trenutno
vodilne predstavnike turizma v Sloveniji, ki jim
zelena barva predstavlja rdečo nit delovanja
in poslovanja. Obiskali so Thermano Laško
(certifikat EU Marjetica), večnamensko središče
Thermana Laško
za trajnostni razvoj, Rinka Solčava (prejemnik
nagrade EDEN – evrospka destinacija odličnosti),
Terme Snovik (certifikat EU Marjetica), Bohinj
Park Eko Hotel v Bohinjski Bistrici (certifikat
Green Globe) in Camping Bled (ekološka vasica v
kampu Bled).
Nova romarska pot v Sloveniji
V Kozjanskem parku zaključujejo dveletni
projekt »Marijina romarska« pot v okviru
Čezmejnega programa IPA Slovenija – Hrvaška
2007 – 2013. Sodelujejo projektni partnerji iz
Slovenije in s Hrvaške, vzpostavili pa so kar 800
km dolgo pot, ki povezuje Marijina romarska
središča v obeh sosednjih državah. Sveta gora
nad Bistrico ob Sotli, Stara gora nad Podsredo,
Zagorje pri Lesičnem kot najpomembnejša
romarska središča v parku ter ostala Marijina
svetišča so postali pomemben del mednarodne
kulturne Marijine romarske poti, ki poteka
iz Čenstohove na Poljskem, preko Levoča na
Slovaškem, Mariazella v Avstriji, preko Slovenije
do Marije Bistrice na Hrvaškem. 409 km dolga
pot v Sloveniji in 393 km na Hrvaškem je tako
namenjena romarjem, pohodnikom, ljubiteljem
narave in kulturne dediščine ter vsem tistim, ki
želijo spoznati še neodkrite, zanimive kraje.
39