oktober 2011 - Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v ...
oktober 2011 - Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v ...
oktober 2011 - Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Doživimo Slovenijo<br />
Turistična dediščina<br />
Kozjanska domačija<br />
- skriti briljant<br />
Kozjanskega<br />
Kjer se zeleni ocean osrednje slovenske narave umiri v nežno<br />
valovanje gričev med Voglajno, Savinjo, Savo in Sotlo, leži Kozjansko<br />
– pokrajina miru, oa<strong>za</strong> tradicionalnega načina življenja, relikt<br />
odmaknjenega časa, dežela, ki jo robi zlata čipka čarobnosti…<br />
Renata Picej<br />
Ime Kozjansko se je uveljavilo<br />
šele med 2. svetovno vojno<br />
in po njej, pokrajina pa je bila<br />
najgosteje poseljena v času<br />
fevdalizma. Takrat so mnogi kraji<br />
imeli tržne ali mestne pravice, razviti<br />
sta bili obrt in trgovina. Območje<br />
je bilo med 2. svetovno vojno eno<br />
od središč osvobodilnega boja na<br />
Štajerskem. Po vojni je veljalo <strong>za</strong><br />
bolj ali manj po<strong>za</strong>bljeno in mnogi<br />
prebivalci so se odselili v mesta ali<br />
odšli v tujino. V <strong>za</strong>dnjem času se je<br />
podoba spremenila. Ljudje ostajajo<br />
ali se vračajo. Kozjansko dobesedno<br />
brsti v smislu razvoja, gospodarskih<br />
možnosti in vse številnejših<br />
turističnih ponudnikov. Kozjansko je<br />
ohranilo svoj prvobitni videz in vstopa<br />
v turizem in življenje kot sveža in<br />
zdrava destinacija.<br />
Na celotnem območju je vrsta<br />
spomenikov, ki nas opominjajo na<br />
Bojan Guček, lastnik Kozjanske domačije,<br />
ima posluh <strong>za</strong> dediščino vseh vrst.<br />
Kozjanska domačija<br />
posamezne zgodovinske dogodke,<br />
pove<strong>za</strong>nih s časom druge svetovne<br />
vojne in narodnoosvobodilnega<br />
boja; številni so parti<strong>za</strong>nski grobovi<br />
in grobišča. Del spomenikov<br />
je pove<strong>za</strong>nih s posamezniki, ki so<br />
<strong>za</strong>znamovali našo kulturno zgodovino,<br />
npr. Maks Pleteršnik, ali povojno<br />
zgodovino, Josip Broz Tito.<br />
Med drugo svetovno vojno je bilo<br />
območje Kozjanskega žarišče parti<strong>za</strong>nskega<br />
delovanja.<br />
Pokrajina<br />
Prepoznavno krajino sestavlja<br />
hribovit in gričevnat svet, ki proti<br />
vzhodu počasi prehaja v ravninskega<br />
in je bogato prepreden z<br />
raznoliko rabo tal. Že na majhnih<br />
površinah se izmenjujejo travniki,<br />
gozdovi, sadovnjaki in njive. Biotska<br />
raznolikost je izjemna, <strong>za</strong>to sta tako<br />
rastlinski kot živalski svet nadvse<br />
<strong>za</strong>nimiva, kar je posledica pestrosti<br />
geološke podlage, razgibanega reliefa<br />
in ekstenzivnega, do življenja<br />
prijaznega kmetijstva v preteklosti.<br />
Poleg tega ima Kozjansko bogato<br />
kulturno dediščino, saj je <strong>za</strong>znamovan<br />
z dolgo in <strong>za</strong>nimivo človekovo<br />
zgodovino. Arheološke najdbe<br />
pričajo o prazgodovinskih naseljih<br />
na tem območju. Zaradi geografske<br />
odmaknjenosti in <strong>za</strong>prtosti<br />
območja pa sta do izra<strong>za</strong> toliko bolj<br />
prišli samoniklost in nave<strong>za</strong>nost na<br />
lastno kulturo.<br />
Turizem<br />
Turistični prospekt danes prinaša<br />
pogled na zeleni ocean gričev,<br />
številne cerkvice in <strong>za</strong>selke, raztresene<br />
po vrhovih in dolinah,<br />
ter tipično tradicionalno stavbno<br />
dediščino s še vedno prisotnimi<br />
lesenimi hiškami, kritimi s slamo.<br />
Turistični užitek pa določajo poleg<br />
krajine in stavbne arhitekture<br />
še tipična hrana in pijača (vino ali<br />
jabolčni sok), možnosti rekreacije in<br />
športa, nabiranje zdravilnih zelišč in<br />
predvsem ljudje odprte duše.<br />
Kozjanska domačija<br />
Turistična posebnost in poklon<br />
stavbni dediščini predstavlja Kozjanska<br />
domačija, ki leži na razglednem<br />
hribčku v Dobju pri Planini.<br />
Njen lastnik Bojan Guček (inženir<br />
elektrotehnike, mojster domače<br />
obrti, in samostojni podjetnik)<br />
je eden tistih <strong>Slovence</strong>v, ki je od<br />
očeta podedoval spoštovanje do<br />
preteklosti in posluh <strong>za</strong> dediščino<br />
vseh vrst. Za <strong>za</strong>četek je s pomočjo<br />
evropskih sredstev obnovil staro<br />
tipično hišo, jo opremil tako <strong>za</strong>nimivo,<br />
da se bo vsak obiskovalec pod<br />
njeno slamnato streho (ki skriva<br />
nenadejano udobje in celo luksuz)<br />
počutil domače in udobno, zdaj pa<br />
v ustaljenem ritmu prireja različne<br />
kulturne in naravoslovne dneve,<br />
predstavlja stare običaje in obrti, v<br />
gostinskem lokalu, ki lahko sprejme<br />
tudi avtobus turistov, pa kuha tudi<br />
tiste jedi, ki so jih včasih pripravljali<br />
na tem območju. Guček pravi,<br />
da promovira in trži »nerazvitost«,<br />
predvsem pa, da stavi na ljudi, ki se<br />
še spomnijo preteklosti, in obiskovalce,<br />
ki s spoštovanjem zrejo na to,<br />
kar je včasih bilo ter znajo uživati v<br />
posredovanju tega življenja.<br />
Obnovljena eko-etno hiša je<br />
značilna lesena stavba <strong>za</strong>hodnega<br />
dela Kozjanskega, krita s slamo in<br />
polna ostankov preteklosti (črna<br />
kuhinja, pohištvo in številni drugi<br />
elementi in detajli dediščine<br />
preteklosti), ki v funkciji muzejskih<br />
eksponatov krasijo moderno<br />
turistično ponudbo: namestitev v<br />
unikatnih sobah z jakuzzijem, gostinski<br />
prostor <strong>za</strong> 50 oseb, kuhinjo,<br />
v kateri pripravljajo stare in moderne<br />
jedi ter pester nabor dogodkov;<br />
vse od ljudskega petja, plesa in<br />
pripovedništva do gospodinjskega<br />
dne in različnih tematskih večerov<br />
(vse po predhodnem dogovoru z<br />
lastnikom).<br />
37
Change language