oktober 2011 - Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v ...

More documents

Recommendations

Info

Slovenščina kot drugi/tuji jezik 22 IZOBRAŽEVANJE IN ZNANOST Slovenščina za vse in vsakogar Vse več ljudi se želi v krajšem ali daljšem obdobju naučiti slovenskega jezika, čemur se je moral prilagoditi tudi Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Blanka Markovič Kocen Foto: Maja Kaplan Po besedah predstojnika centra, ki deluje v okviru Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Marka Stabeja, so oblike poučevanja slovenščine vse bolj raznolike. »V zadnjih 20 letih se je poučevanje slovenščine specializiralo in prilagodilo najrazličnejšim publikam, ker je teh vse več,« pravi Stabej. Pred 30 leti so se slovenščine bolj ali manj učili tisti, ki so na tak ali drugačen način študirali slovenski jezik, slavistiko in podobno, in potomci izseljencev, za katere je bila Republika Slovenija že takrat zainteresirana in je do neke mere še danes. »Na teh temeljih je v resnici zrasel naš program, ki se je potem, pred devetdesetimi in še zlasti v devetdesetih letih, začel bistveno spreminjati. Vse več ljudi je namreč želelo v krajšem ali daljšem času praktično obvladati slovenščino,« ugotavlja sogovornik. »Temu smo se morali začeti prilagajati. Zgradili smo možnosti za učinkovito poučevanje in se pri tem marsičesa sami naučili, tudi po tujih izkušnjah. Iz poletne šole v jesensko in zimsko »Poleg poletne šole tečaji potekajo vse leto. Jesenska šola se začne s študijskim letom oktobra, pripravljamo vsakodnevne tečaje, ki trajajo tri mesece, jutranje in popoldanske dvakrat na teden. Imeli smo še krajše tečaje, na primer intenzivne jutranje dva tedna v novembru. Konec januarja in začetek februarja poteka zimska šola, ki je podobna poletni in traja samo dva tedna,« pojasnjuje Branka Gradišar, vodja programa Tečaji slovenščine. »Letos spomladi smo uvedli nov tečaj, Okusimo slovenščino, nova sta tudi trimesečni in 30-urni tečaj, enkrat na teden, primeren za, denimo, zaposlene na ambasadah, ki nimajo časa hoditi pogosteje.« Po besedah Gradišnikove so tečaji, ki jih prireja center, namenjeni starejšim od 18 let. »Veliko imamo študentov, zaposlenih v tujih podjetjih, številni se učijo slovenščine, ker imajo slovenskega partnerja...« Stopnja znanja kandidata ni pomembna, lahko začnejo povsem iz nič. Stabej ob tem opozarja še na eno, zelo veliko in aktualno publiko, to so izmenjavni študentje, ki jih je letos celo 117. Prihajajo iz Evrope, največ iz Nemčije, s Češke, Slovaške, iz Francije, letos tudi s Hrvaške. Na klasičnih, plačljivih tečajih je 8 do 12 slušateljev, pri Erasmusih (izmenjavnih) pa je po standardih Evropske komisije najmanj 15 slušateljev. Mladinski tečaji V zadnjem času posebno pozornost namenjajo mladinski publiki, ki prihaja tako iz zdomstva kot iz zamejstva. »Pred šestimi leti smo začeli s prvim mladinskim programom, to je bila mladinska poletna šola, ki je nastala predvsem zaradi dijakov, ki v Argentini in Kanadi zaključujejo sobotno izobraževanje v slovenščini in je bil tečaj neka nadgradnja tega šolanja,« pravi Gradišnikova. Letos so imeli na mladinskih tečajih kar 155 udeležencev iz različnih koncev sveta, največ iz Italije, Argentine, Avstrije in, kar jih veseli, vedno več iz Porabja. »Mladinska šola je zasnovana podobno kot poletna, a še vedno gre za neko resno obliko učenja,« dodaja sogovornica. Razvejano izobraževanje predavateljev Zaradi različnih ciljnih skupin je precej razvejano o tudi izobraževanje predavateljev, poudarja Mihaela Knez, vodja Mladinskega programa. »Sprva smo imeli izobraževanje predvsem za ožje sodelavce centra, se pravi za lektorje, ki poučujejo slovenščino na lektoratih, centrovih tečajih in za učitelje dopolnilnega pouka v tujini. Zaradi vedno večjih potreb po poučevanju slovenščine kot drugega jezika pa smo uvedli tudi posebne tečaje oziroma 40-urne seminarje za študente slovenistike, ki jih to področje posebej zanima,« dodaja Knezova. »Seveda gre tu deloma tudi za vzgojo novih kadrov, saj iz skupine vsako leto izberemo nekaj naših bodočih lektorjev, ki imajo poleg izobraževanja možnost izvajati tudi hospitacije pri pouku oziroma imeti tudi prvi nastop.« Z izpitom na FF do veljavnega potrdila Slušatelji po zaključenem tečaju ali šoli slovenskega jezika dobijo potrdilo o udeležbi, za pridobitev veljavnega potrdila o znanju jezika pa morajo na filozofski fakulteti opraviti izpit.
IZOBRAŽEVANJE in znanost Branka Gradišar, vodja programa Tečaji slovenščine Mihaela Knez, vodja Mladinskega programa Po Stabejevih besedah sicer prihaja do najrazličnejših pritiskov, da bi se znanje slovenščine priznalo bolj zlahka, vendar si na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik takšnih sprememb ne želijo. »Zapleta se predvsem pri zdravnikih in zaradi zakonodaje EU, po kateri spričo prostega pretoka blaga, storitev in ljudi od prišlekov ne moreš zahtevati znanja jezika, temveč le to, da jezik govorijo,« pravi Stabej, ki pa obenem opaža vse večjo ozaveščenost prostora glede jezika. »Zato se za posebne tečaje za zdravnike, ki to potrebujejo, dogovarjamo z zdravniško zbornico.« Predstojnik Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik še napoveduje, da bodo v prihodnje razvili ponudbo slovenščine prek interneta. »Ponudbo moramo sooblikovati v sodelovanju z določenimi ustanovami in vsebino narediti funkcionalno.« Tečajev slovenskega jezika se je, denimo, udeleževala tudi športnica Britta Bilač in Erwan Fouere, veleposlanik EU pred slovensko priključitvijo, ki se je udeleževal tudi številnih centrovih prireditev. Foto: Maja Kaplan Foto: Maja Kaplan Poletna šola slovenščine 2011 Da bodo ostali Slovenci… Poletne šole slovenščine se je v dvajsetih letih udeležilo več kot 1300 slovenskih otrok iz tujine. Dragica Motik, Zavod RS za šolstvo Zavod RS za šolstvo že polni dve desetletji organizira Poletno šolo slovenščine v Sloveniji, namenjeno otrokom in mladostnikom slovenskega rodu, ki živijo v tujini, pokrovitelj pa je vseskozi Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Do sedaj se je poletne šole udeležilo že več kot 1300 mladih iz različnih evropskih držav ter drugih celin, na katerih živijo Slovenci in njihovi potomci. Letošnja Poletna šola je potekala v Zgornji Savinjski dolini, kjer so otroci spoznavali geografsko okolje, kulturne, zgodovinske, etnološke in druge znamenitosti, seveda pa ni manjkalo športnih, družabnih in razvedrilnih dejavnosti. Kdo so bili udeleženci Udeleženci, 56 otrok in mladostnikov v starosti od sedem do sedemnajst let, so prišli iz Avstrije, Belgije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije, Nizozemske, Makedonije, Nemčije in Srbije in 14 dni bivali pri družinah, ki imajo enako stare otroke oziroma mladostnike, zato so imeli veliko priložnosti govoriti slovensko ter utrjevati pri pouku pridobljeno besedišče. Osrednji cilji poletne šole - identifikacija z okoljem in državo porekla Udeleženci in udeleženke Poletne šole slovenščine so prinesli v skupino tudi posebnosti svojega življenjskega okolja. Pridobljene informacije so lahko vodeno in neformalno primerjali, dopolnjevali in oblikovali svoja stičišča do Slovenije in drugih držav, njihovih pripadnikov oziroma svojih vrstnikov. Prvine slovenske kulture so lahko primerjali z drugimi in v interakciji z vrstniki objektivizirali svoje sodbe do drugih in drugačnih ter do sebe. Udeleženci in udeleženke Poletne šole slovenščine so prinesli v skupino tudi posebnosti svojega življenjskega okolja. Doživetja močno vplivajo na zbrane informacije o Sloveniji in slika o naši državi se pri mladem človeku izostri, postaja bolj objektivna, mnogo stvari mlad človek sam prevrednoti. To je bila tudi priložnost za razmišljanje o lastni identiteti, ki je močno povezana z družino, njeno vzgojo in s šolo, ki je opora družini. Otrok vsa sporočila, v našem primeru kulturna oz. prvine slovenske kulture, vsrkava ter jih bolj ali manj ponotranja. Vloga strokovnega osebja Učitelji in vzgojitelji, ki delajo z otroki in mladostniki, imajo izjemno pomembno vlogo. Ničesar jim ne smejo vsiljevati, ne pri pouku ne pri drugih dejavnostih. Pomembno je, da so dobri pedagogi in didaktiki, znajo prisluhniti mladim, zaznavajo njihove potrebe in jih primerno usmerjajo pri učenju, spoznavanju slovenske kulture in ohranjanju slovenstva. Cilji so doseženi Program Poletne šole slovenščine smo zaključili s tradicionalno kulturno prireditvijo, na kateri so nastopali vsi otroci, udeleženci poletne šole. Na izviren, zanimiv, igriv in zabaven način so staršem v slovenščini predstavili, kaj vse so se učili, spoznavali oziroma doživljali. Cilji Poletne šole slovenščine, zaradi katerih Slovenija oziroma ministrstvo za šolstvo v celoti poravnava vse stroške organizacije, priprave in izvedbe programa, so bili u celoti doseženi, v veliko zadovoljstvo otrok in staršev. 23
Page 1 and 2: REVIJA ZA SLOVENCE ZUNAJ REPUBLIKE
Page 3 and 4: PRVA STRAN VSEBINA Panorama 4 Kardi
Page 5 and 6: PANORAMA Novinarska konferenca Medi
Page 7 and 8: V ŽARIŠČU Slovenski oktet ostaja
Page 9 and 10: POSLOVNE STRANI Gorenje v Berlinu Z
Page 11 and 12: POSLOVNE STRANI Slovenski podjetnik
Page 13 and 14: kultura Tone Skrjanec, Barbara Poga
Page 15 and 16: KULTURA Juan Vasle Med opero in nog
Page 17 and 18: KNJIŽNA POLICA Mednarodni literarn
Page 19 and 20: Po priznanju sedaj za prepoznavnost
Page 21: SPOZNAJMO SE Grafiti kot kamen spot
Page 25 and 26: MLADI Oktet 9 Celjski dijaki navdu
Page 27 and 28: MLADI Alenka Slavinec »Junija lani
Page 29 and 30: med nami Svetovni slovenski kongres
Page 31 and 32: MED NAMI Slovenija v svetu Fantje i
Page 33 and 34: ZAMEJSKI DNEVNIK Prva poroka pa sta
Page 35 and 36: ZAMEJSKI DNEVNIK Slovenci na avstri
Page 37 and 38: Doživimo Slovenijo Turistična ded
Page 39 and 40: Doživimo Slovenijo Ogled Postojnsk
Page 41 and 42: ŠPORT Prestopi Tim Matavž, najdra
Page 43 and 44: vaša pošta slovenščine z obisko
Page 45 and 46: RESÚMENES El Octeto Esloveno Los e
Page 47 and 48: 13-14 October 2011 Ljubljana, Slove

oktober 2011 - Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?