oktober 2011 - Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v ...

More documents

Recommendations

Info

SPOZNAJMO SE Alfred Brežnik, častni generalni konzul v Avstraliji »Slovenija je domovina, Avstralija dom« Zaveden Slovenec, vedno znova očaran nad lepoto Slovenije, se s ponosom spominja časa osamosvajanja Slovenije, h kateri so avstralski Slovenci veliko pripomogli. Boli ga predvsem socialna neenakost v Sloveniji, motijo pa grafiti. Blanka Markovič Kocen Alfred Brežnik, častni generalni konzul v Avstraliji : »Izgubili smo ikone slovenskega gospodarstva, številna podjetja gredo v stečaj in ljudje ostanejo na cesti. Slovenija bi morala imeti več občutka za socialno problematiko!« »Gradili smo svoje, vzporedno pa še skupne domove, vse s prostovoljnim delom in prispevki. To so danes velika premoženja.« Alfreda Brežnika, častnega generalnega konzula Slovenije v Avstraliji, smo zadnje avgustovske dni prestregli v Ljubljani, ko sta skupaj z ženo Jeleno delovno zaključevala podaljšane poletne počitnice. »V proces osamosvajanja Slovenije se avstralski Slovenci nismo vključili šele v letih tik pred tem veličastnim dogodkom, ampak že mnogo prej,« pripoveduje Brežnik in dodaja, da so bili o dogajanju v Sloveniji dobro obveščeni. »Bili smo kamenček v tem mozaiku, del 88,5 odstotka Slovencev, ki so se na plebiscitu izrekli za samostojno pot v prihodnost,« pove s posebnim leskom v očeh. Spomni, da so Slovenci z različnimi nameni odhajali v svet, neka- teri so po vojni preprosto morali iti. V Ameriki, Avstraliji, Argentini in drugod so si na novo ustvarjali življenje, se povezovali in družili, ker so potrebovali medsebojno pomoč. »Bili smo zelo ustvarjalni,« pravi Brežnik. »Gradili smo svoje, vzporedno pa še skupne domove, vse s prostovoljnim delom in prispevki. To so danes velika premoženja.« Avstralski Slovenci pa so ob tem ohranjali slovenstvo, pošiljali svoje otroke v slovenske šole, ohranjali slovensko kulturo in navade. Podpora demokraciji in pomoč Demosu »Ob aretaciji četverice smo ustanovili Društvo za človekove pravice v Canberri, zbirali podpise in denar za pomoč. To je bil začetek,« pravi sogovornik, ki se spominja tudi ustanovitve Društva za podporo demokraciji v Sloveniji, neposredno po predavanju Erika Modica, osebnega tajnika dr. Jožeta Pučnika, ki je imel tedaj pisarno v Münchnu, o Demosu. »Že tisti večer, decembra 1889, smo zbrali nekaj denarja, med drugim tudi za nakup telefaksa in telefonov, da bi lahko s stranko komunicirali,« pravi Brežnik, ki je bil po zmagi Demosa na volitvah imenovan za delegata stranke. Alfred Brežnik pravi, da je 88,5 odstotka Slovencev, med katerimi je bil tudi sam, skupaj z drugimi avstralskimi rojaki, pred dvajsetimi leti doživel to, o čemer so stoletja sanjali naši predniki. In najbolj ponosen je na to, da je tudi sam doživel trenutke osamosvojitve in bil del osamosvojitvenega procesa. Nekaj tega je opisanega tudi v knjigi Od sanj do resničnosti avtorice in urednice Drage Gelt, h kateri je Brežnik prispeval uvodnik. Do danes Brežnik z družino že 52 let živi v Avstraliji. Kot pravi, mu je bilo ob priselitvi nekoliko lažje kot številnim drugim Slovencem, saj se je angleškega jezika učil že v srednji tehnični šoli. O svojih vtisih pa: »Doživeli smo državo, kjer je svoboda v pravem pomenu besede in smo si tudi želeli, da bi tako bilo doma.« Življenje v Avstraliji ocenjuje kot lepo in dodaja: »Zame je Slovenija domovina, Avstralija pa dom.« Avstralsko družinsko podjetje Alfred Brežnik se v svojem avstralskem podjetju ukvarja z elektroniko, večinoma z merilnimi napravami ter tehnično in izobraževalno tehniko. »To je družinsko podjetje, ki sva ga z ženo ustanovila pred 33 leti, sama, v majhnem prostoru…« Brežnik je na tem področju v Avstraliji nadaljeval študij, tudi učil na tamkajšnji tehnični šoli. Danes v podjetju poleg omenjenega izdelujejo tudi tehnične naprave za učenje telekomunikacij za univerze. »Na to sem ponosen, ker naše izdelke uporabljajo po vsem svetu, tudi na ljubljanski univerzi,« pravi. Poslovno med drugimi sodelujejo s podjetjem Metrel v Horjulu, delom nekdanje Iskre, kjer za njihovo podjetje izdelujejo naprave po avstralskih standardih. V Slovenijo častni generalni konzul prihaja vsako leto, največkrat so obiski delovne narave. Letošnjega sta si z ženo zamislila kot križarjenje po Sredozemlju, a sta ga podaljšala z desetdnevnim bivanjem v Sloveniji. Med drugim se je srečal z dr. Boštjanom Žekšem, ministrom za Slovence po svetu, s katerim sta se pogovarjala tudi o digitalizaciji zgodovinskega arhiva Slovencev v Avstraliji, ki ga je ustanovila SAZU, sprejel pa ga je tudi predsednik države dr. Danilo Türk, ki so ga med drugim zanimali današnji priseljenci iz Slovenije v Avstralijo. 20
SPOZNAJMO SE Grafiti kot kamen spotike V vsej lepoti Slovenije, ki jo večkrat omeni, so Alfreda Brežnika močno zmotili številni grafiti po Ljubljani, največ po najbolj turističnem delu mesta. »Naj župan ali kdorkoli je za to odgovoren, tudi na to pogleda,« pravi. Ko ga Avstralci kličejo, telefonirajo za turistične prospekte, informacije in podobno, jim jih z veseljem pošlje. In najbolj srečen je, ko mu pišejo iz Slovenije ali telefonirajo ob vrnitvi, češ, kako čudovita dežela je Slovenija… »Ampak zadnje čase se spotikajo ob grafite. Le-ti prvi udarijo v oči!« opozarja. Obenem pa si želi, da bi delavci, tudi neslovenski, imeli enake pravice, kot je to urejeno drugod po svetu. Avstralski Slovenci so po Brežnikovem prepričanju ponosni na Slovenijo, jo obiskujejo, imajo slovenske potne liste, ne more pa natančno povedati, koliko Slovencev danes živi v Avstraliji. »Rekel bi, da kakih 25 tisoč, plus minus pet tisoč.« Ideološka razdeljenost pred osamosvojitvijo »Pred 20 leti, ko je šlo za slovensko osamosvojitev, smo bili ideološko razdeljeni. S tem ne mislim nič slabega, a tako je bilo. Ko pa je prišlo do osamosvojitve, smo vsi sodelovali in zdaj po 20 letih smo hoteli dokazati, da praznujemo vsi. »Imeli smo štiri proslave, ne zato, ker bi bili razdeljeni, ampak da Brežmika so močno zmotili števfilni grafiti po Ljubljani. pokrijemo vse območje, kjer živimo Slovenci,« pojasnjuje sogovornik, ki v okviru praznovanja 20-letnice osamosvojitve opozarja še na eno slovensko knjigo, Slovensko pismo, ki ga je iz tedenske publikacije o dogodkih, povezanih s Slovenijo, uredila Stanka Gregorič, izdal pa Alfred Brežnik. »Stanka Gregorič zdaj živi v Sloveniji, a je bila med tistimi, ki so bili tedaj v Avstraliji najbolj aktivni,« pove Brežnik. Danes v Avstralijo mladi slovenski izobraženci Po njegovih besedah je večina sedanjih slovenskih priseljencev v Avstralijo mladih izobražencev, o katerih se je pogovarjal tudi s predsednikom Türkom. Točnega podatka o tem, koliko jih je, nimajo niti na veleposlaništvih, po Brežnikovem mnenju pa se to število giblje okoli 200 v zadnjih petih letih. Sogovornik pove, da gre za sposobne, samozavestne ljudi, ki Foto: Maja Kaplan vedo, kaj znajo in dobijo službo celo na tamkajšnjih univerzah. In kaj je na častnega generalnega konzula naredilo največji vtis? »Ko sem se vozil po Dolenjski, Gorenjski, Primorski, sem spoznal, kako je Slovenija napredovala. Ko smo pred 30 leti prestopili avstrijsko mejo, je bila razlika med državama, kar zadeva urejenost, izredno velika, danes je ni več. Urejene so ceste, kmetije, hiše, ta lepota Slovenije je naredila na mene največji vtis. Rad bi še enkrat prišel neopazno….« V prihodnjih letih bi Brežnik Sloveniji zaželel, da bi si gospodarsko opomogla. »Izgubili smo ikone slovenskega gospodarstva, številna podjetja gredo v stečaj in ljudje ostanejo na cesti. Slovenija bi morala imeti več občutka za socialno problematiko! V Avstraliji, kjer naj bi vladal kapitalizem, ki se ga tako bojimo, smo socialno na veliko višjem nivoju kot tukaj. Poleg tega je zasebna iniciativa tista, ki daje zagon ekonomiji. A to je treba urediti z zakonodajo.« »Doživeli smo državo, kjer je svoboda v pravem pomenu besede in smo si tudi želeli, da bi tako bilo doma.« Okoli 200 Slovencev se je v zadnjih petih letih priselilo v Avstralijo. Gre za sposobne, samozavestne ljudi, ki vedo, kaj znajo in dobijo službo celo na tamkajšnjih univerzah. Na spleni strani www.slovenci.si smo ustvarili spletno skupnost, v kateri bomo lahko izmenjali številne uporabne informacije in nasvete. Prijava je preprosta, zato se nam pridružite v čim večjem številu. www.slovenci.si 21
Page 1 and 2: REVIJA ZA SLOVENCE ZUNAJ REPUBLIKE
Page 3 and 4: PRVA STRAN VSEBINA Panorama 4 Kardi
Page 5 and 6: PANORAMA Novinarska konferenca Medi
Page 7 and 8: V ŽARIŠČU Slovenski oktet ostaja
Page 9 and 10: POSLOVNE STRANI Gorenje v Berlinu Z
Page 11 and 12: POSLOVNE STRANI Slovenski podjetnik
Page 13 and 14: kultura Tone Skrjanec, Barbara Poga
Page 15 and 16: KULTURA Juan Vasle Med opero in nog
Page 17 and 18: KNJIŽNA POLICA Mednarodni literarn
Page 19: Po priznanju sedaj za prepoznavnost
Page 23 and 24: IZOBRAŽEVANJE in znanost Branka Gr
Page 25 and 26: MLADI Oktet 9 Celjski dijaki navdu
Page 27 and 28: MLADI Alenka Slavinec »Junija lani
Page 29 and 30: med nami Svetovni slovenski kongres
Page 31 and 32: MED NAMI Slovenija v svetu Fantje i
Page 33 and 34: ZAMEJSKI DNEVNIK Prva poroka pa sta
Page 35 and 36: ZAMEJSKI DNEVNIK Slovenci na avstri
Page 37 and 38: Doživimo Slovenijo Turistična ded
Page 39 and 40: Doživimo Slovenijo Ogled Postojnsk
Page 41 and 42: ŠPORT Prestopi Tim Matavž, najdra
Page 43 and 44: vaša pošta slovenščine z obisko
Page 45 and 46: RESÚMENES El Octeto Esloveno Los e
Page 47 and 48: 13-14 October 2011 Ljubljana, Slove

oktober 2011 - Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?