oktober 2011 - Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v ...

More documents

Recommendations

Info

kultura Milan Šelj Vipavski pesnik iz Združenega kraljestva Slovenski pesnik, ki že dvajset let živi v Londonu, se rad vrača v Slovenijo, svoj »drugi« dom pa je našel na Krasu, blizu Štanjela. Primož Troha Milana Šelja pesmi na eni strani razgaljajo bralcu, na drugi pa skrivajo med »ljudmi na robu, brez obrazov«. Foto: Peter Uhan Milana Šelja sem prvič srečal v knjižnici na predstavitvi pesniške zbirke. Pesmi, ki ga na eni strani razgaljajo bralcu, na drugi pa skrivajo med »ljudmi na robu, brez obrazov«. Rodil se je v Budanjah blizu Ajdovščine. Rad je pisal in ustvarjal, v svet pa ga je popeljala služba v turizmu. Literarni prvenec ste izdali že med študijem, satirični roman v pismih »Spolitika«... Vida Morkin Pauer je moja prijateljica še iz gimnazije in je pred tem že izdala nekaj podobnega. Tako je padla ideja, da bi si dopisovala. Moj lik je živel v Londonu, njen v Sloveniji in poskusila sva opisati ti paralelni življenji, kjer se stikata in kje ločujeta. Kdaj je nastala ta ljubezen do pisanja? Že v osnovi šoli. S prijateljico Erno sva prav tekmovala. Pisala sva šolske spise in učiteljica naju je pri tem spodbujala. Nadaljevala sva v srednji šoli, kjer sva sama tipkala in tiskala glasilo Izvir, za grafično podobo je poskrbel sošolec. Praktično smo trije pripravili celotno glasilo. Lani ste izdali že svoje tretje delo, Kristale soli, ki so sledili Darilu. Obe zbirki poezij ste predstavili tudi doma in sta bili izjmeno dobro sprejeti. Ste si zamišljali, da bo pisanje postalo vodilo skozi vaše življenje? Ne, seveda ne. Po gimnaziji me je zanimalo gledališče in sodeoval sem v gimnazijski skupini, kjer nas je spodbujala in učila profesorica Ivana Slamič. Takrat smo sodelovali tudi z novogoriškim gledališčem. A namesto gledališke akademije sem izbral študij primerjalne književnosti in sociologije. V tujino pa vas je pognal turizem... V življenju se pač stvari obrnejo po svoje. Po diplomi sem iskal službo, a konec osemdesetih je bilo skoraj nemogoče najti mesto v kulturi. Ker sem znal francosko in angleško, sem začel v turizmu. Čutil sem, da mi bo to pomagalo na poti »ven«. Vedno sem želel »ven«, kamorkoli. Naneslo je, da sem šel v London, kjer so mi ponudili službo. Slovence pravzaprav najdemo povsod po svetu. Kako živijo naši rojaki v Londonu? Priznati moram, da sem po naravi bolj samotarske vrste in v Londonu nisem nikoli namenoma iskal stikov s Slovenci iz nekih sentimentalnih razlogov. Vedno iščem pač stike z ljudmi, ki so mi iz kakršnegakoli razloga blizu. Zdi se mi, da se bolj trudim obdržati stike s prijatelji in znanci v Sloveniji. Stare prijatelje je sčasoma lahko izgubiti, veliko težje pa je najti nove. Za druženje Slovencev v Londonu skrbi zlasti slovenska ambasada, ki ob pomembnih dogodkih in datumih organizira sprejeme za Slovence, ki živijo tukaj, in prijatelje Slovenije iz Velike Britanije. Prav tako skrbi za druženje in organizira različne dogodke obeh skupnosti tudi British Slovene Society. Kakšna je slovenska populacija v prestolnici? Starejša generacija je prišla v London pred več kot tridesetimi, stiridesetimi leti, mlajša pa po osamosvojitvi Slovenije in - iz povsem praktičnih razlogov - še zlasti po vstopu Slovenije v Evropsko skupnost. Kje je mogoče Slovence v Londonu najpogosteje srečati? London je izredno privlačna destinacija. Kadar se pogovarjam z obiskovalci, mi veliko ljudi reče, da jim britanska prestolnica ni všeč ali pa so nad njo čisto navdušeni. London je nedvomno eden izmed svetovnih političnih, kulturnih in finančnih centrov, to je velemesto, ki živi 24 ur na dan. Je veliko manj “evropska” prestolnica, če jo primerjamo z drugimi, in zaradi ljudi z Stare prijatelje je sčasoma lahko izgubiti, veliko težje pa je najti nove. vsega sveta, ki živijo tukaj, je izredno kozmopolitska. Pravijo, da se v Londonu govori več kot 200 jezikov. Mislim, da to mesto privlači ljudi, ki si želijo svobode, širokih pogledov, odprtosti. Zakaj je London tako priljubljen med mladimi? Zaradi velike pisanosti, odprtosti, svobode. Kar London ponuja, je tako raznovrstno in obilno, da je vsemu nemogoče slediti. Raven ponudbe pa je na svetovni ravni. Poskrbljeno je za vse okuse. 14
KULTURA Juan Vasle Med opero in nogometom Juan Vasle, »pevec dveh domovin«, še s posebnim veseljem in naklonjenostjo zapoje Slovencem po svetu. Jože Galič Perujski časopis El Peruano je leta 2008 vpraševal svoje bralce: »Ste kdaj slišali narodno pesem iz Slovenije? Še ne? Nocoj imate za to priložnost na koncertu bas baritonista Juana Vasleta v Kulturnem središču Inca Garcilaso v Limi!« Na božični dan istega leta je slovenske božične pesmi v interpretaciji Juana Vasleta prvič predvajal tudi Radio Filarmonica v Limi. Toda to je le drobec iz kariere »pevca dveh domovin«… Juan Vasle, ki že dobri dve desetletji živi in dela v Ljubljani, se je rodil v argentinskem Buenos Airesu. Študij petja je končal z diplomo na Visokem inštitutu za umetnost v tamkajšnjem Teatru Colon; kasneje se je izpopolnjeval še v Münchnu pri Ernstu Haeflingerju, v Londonu pri Heather Harper in na Dunaju pri slovenskem rojaku Antonu Dermoti. Vseskozi je ob glasbi velika Vasletova ljubezen – nogomet Bogat ustvarjalni opus Od leta 1990 je član ansambla ljubljanske Opere, kjer je odpel vrsto pomembnih basovskih vlog. Gostoval je v Avstraliji, Braziliji, Paragvaju, Urugvaju, Peruju, Kanadi, Avstriji, Italiji, Nemčiji, na Hrvaškem, Češkem… Zdi se, da so Juanova zelo priljubljena glasbena zvrst slovenski samospevi in narodne pesmi, saj se je njihovih posnetkov nabralo že blizu sto! Leta 1992 je izšla njegova zgoščenka Slovenske pesmi, na kateri je bilo kar dva ducata narodnih in romantičnih pesmi. Leta 1994 ji je sledila dvojna zgoščenka Slovenski samospevi XX. stoletja, na kateri so bila prvič zbrana tovrstna glasbena dela vseh slovenskih skladateljev, ki so ustvarjali po svetu, 2009. pa še ena, posvečena slovenski glasbi, Ljuba si, pomlad zelena, s sedemnajstimi narodnimi pesmimi v priredbah znanih slovenskih skladateljev. Vmes je izdal še dve tematsko naravnani zgoščenki: Sudamerica s samospevi in narodnimi pesmimi iz vseh južnoameriških držav ter Raduj, človek moj z božičnimi pesmimi. Težko bi prešteli vse Juanove samostojne recitale in druge nastope po vsej Sloveniji. Kot operni solist se z veseljem spominja svojih nastopov v praizvedbah treh slovenskih oper: Krst pri Savici Matije Tomca na besedilo Zorka Simčiča (vloga Črtomirja), Krpanova kobila Janija Goloba (vloga Martina Krpana) in Brata Alojza Ajdiča (vloga Frana). Sodeloval je še v operah Marjana Kozine, Danila Švare, Pavla Šivica, Marija Kogoja… Slovensko glasbo ponesel v tujino Juan Vasle še s posebnim veseljem in naklonjenostjo zapoje tudi Slovencem po svetu, pa naj bo to v Slovenskem domu San Martin ali v Slovenski hiši v Buenos Airesu, pri Slovenskem društvu Lipa v predmestju Münchna, za Kanadski slovenski kongres v Torontu… Tujcem, ki ne poznajo prav veliko naše glasbene literature, je le-to začel predstavljati zelo zgodaj, že v času, ko je še živel v Argentini. Si lahko predstavljate Zlato dvorano Teatra Colon in drugi del Vasletovega recitala, v celoti posvečen slovenski narodni pesmi!? V posebnih oddajah je našo pesem predstavil tudi na argentinski televizijski postaji Cablevision in na Radiu Nacional. Po diplomi na Visoki novinarski šoli v Buenos Airesu je bil Vasle sicer pet let redno zaposlen pri tedniku Mercado, vodilnem časopisu na poslovnem in gospodarskem področju v Argentini, bil pa je tudi soustanovitelj in glavni urednik glasbene revije ProMusica. Kot strokovni komentator resne glasbe je sodeloval v oddaji Matutino 103, ki je v Barceloni prejela nagrado Ondas, najvišje odličje za oddaje v španskem jeziku. Leta 1993 je izdal knjigo Pevci so tudi ljudje, ki predstavlja 24 pogovorov z znamenitimi opernimi pevci svetovnega slovesa, kot so Jose Carreras, Placido Domingo, Luciano Pavarotti… Nogomet kot velika ljubezen Vseskozi pa je ob glasbi njegova velika ljubezen – nogomet! V svojem argentinskem obdobju je pisal nogometne komentarje za časopis Cronica, v slovenskem za Delo, Dnevnik in Ekipo. Za slovenske elektronske medije je »pokrival« več mednarodnih dogodkov, povečini južnoameriških prvenstev v nogometu. Tudi pravkar minulega. Na svojih nogometnih poteh je, podobno kot na glasbenih, srečal veliko pomembnih ljudi in spoznal toliko zanimivih zgodb, da je leta 2002 napisal knjigo še s tega področja. Fuzbal, tango in polka je njen naslov, že čez tri leta pa ji je dodal še knjigo Ustavite svet – mundial je tu! Gre za prvi popis zgodovine svetovnih nogometnih prvenstev v slovenskem jeziku. Ob vseh »velikih« temah Juan Vasle ni nikoli pozabil svojih argentinsko-slovenskih korenin. Kar deset let se je na primer kot dopisnik iz Ljubljane v živo oglašal v oddajo Okence v Slovenijo na Radiu Splendid v Buenos Airesu! Sin dveh domovin ter človek neštetih talentov in znanj, bi lahko rekli zanj. 15
Page 1 and 2: REVIJA ZA SLOVENCE ZUNAJ REPUBLIKE
Page 3 and 4: PRVA STRAN VSEBINA Panorama 4 Kardi
Page 5 and 6: PANORAMA Novinarska konferenca Medi
Page 7 and 8: V ŽARIŠČU Slovenski oktet ostaja
Page 9 and 10: POSLOVNE STRANI Gorenje v Berlinu Z
Page 11 and 12: POSLOVNE STRANI Slovenski podjetnik
Page 13: kultura Tone Skrjanec, Barbara Poga
Page 17 and 18: KNJIŽNA POLICA Mednarodni literarn
Page 19 and 20: Po priznanju sedaj za prepoznavnost
Page 21 and 22: SPOZNAJMO SE Grafiti kot kamen spot
Page 23 and 24: IZOBRAŽEVANJE in znanost Branka Gr
Page 25 and 26: MLADI Oktet 9 Celjski dijaki navdu
Page 27 and 28: MLADI Alenka Slavinec »Junija lani
Page 29 and 30: med nami Svetovni slovenski kongres
Page 31 and 32: MED NAMI Slovenija v svetu Fantje i
Page 33 and 34: ZAMEJSKI DNEVNIK Prva poroka pa sta
Page 35 and 36: ZAMEJSKI DNEVNIK Slovenci na avstri
Page 37 and 38: Doživimo Slovenijo Turistična ded
Page 39 and 40: Doživimo Slovenijo Ogled Postojnsk
Page 41 and 42: ŠPORT Prestopi Tim Matavž, najdra
Page 43 and 44: vaša pošta slovenščine z obisko
Page 45 and 46: RESÚMENES El Octeto Esloveno Los e
Page 47 and 48: 13-14 October 2011 Ljubljana, Slove

oktober 2011 - Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?