julijska številka revije za Slovence po svetu »Slovenija danes

20 let samostojne slovenijeSlovenci v KanadiAktivnosti jimne manjkaDržavni sekretar na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu dr.Boris Jesih je zadnje majske in prve junijske dni obiskal slovenskoskupnost v Kanadi, kjer se je seznanil z delovanjem tamkajšnjihslovenskih organizacij, srečal pa se je tudi z nekaterimi uspešnimislovenskimi podjetniki in učitelji slovenskega jezika.Blanka Markovič Kocen»Vtisi so zelo globoki in bomverjetno potreboval še nekajčasa, da jih bom popolnomauredil,« je po vrnitvi v domovinomed drugim dejal dr. Jesih, kije v Kanado odpotoval na povabilotamkajšnjih slovenskih društev inv organizaciji Veleposlaništva RepublikeSlovenije v Ottawi. Šlo jeza zelo intenziven obisk, saj se jev tednu dni srečal s skoraj vseminajpomembnejšimi društvi in organizacijamiSlovencev, ki živijo v Kanadi.Teh je po Jesihovih besedah vednoveč, njihovo število se je po zadnjempopisu prebivalstva povečalo kar za8.000 in znaša nekaj čez 36.000. Dr.Jesih se je kanadskim Slovencem zahvalilza podporo in prizadevanja včasu osamosvajanja Slovenije.Mnogi se nameravajovrniti»V Torontu smo bili v okviru tegaobiska dvakrat, obiskali pa smo šeSlovence v Winnipegu v provinciManitobo, v Calgaryju in Vancouvru,«je potek svojega obiska opisaldržavni sekretar. Poleg splošnihvprašanj, s katerimi se ubadajonaši rojaki, so se ga dotaknile, kotpravi, predvsem številne osebneusode ljudi, ki so iz različnih razlogovodšli v Kanado iskat novopriložnost, bodisi zaradi političnihrazlogov, številni pa »s trebuhomza kruhom«. »Odhajali so za leto,dve, ostali so celo življenje,« pripovedujedr. Jesih in dodaja, da somu številni Slovenci povedali, dabi se prvo leto vrnili, vendar za toniso imeli možnosti. Na njegovo velikopresenečenje pa je srečal nekajljudi, ki so izrazili namen, da se bodovrnili. Državni sekretar ob tem ugotavlja,da se Slovenci iz Kanade vsepogosteje vračajo v Slovenijo kotobiskovalci ali turisti, kar dokazuje,da so si z leti ustvarili standard, kijim to omogoča.Dr. Jesih se je Slovencem v Kanadi zahvalil za podporo in prizadevanja v časuosamosvajanja Slovenije.Lastni društveniprostori, kampi in celocerkevRaziskav o tem, od kod je največSlovencev v Kanadi, sicer ni, po Jesihovemprepričanju pa jih je največiz Prekmurja in Bele Krajine. »Grepredvsem za ekonomske migrante,ki v Kanadi tvorijo zelo aktivne skupnosti,«je med drugim povedalin dodal, da imajo zelo urejenodruštveno življenje. »Velika večinaima izredno lepe društvene prostorev svoji lasti. Prav tako imajo,kar je v Severni Ameriki zelo priljubljeno,tako imenovana letovišča,parke, poletne kampe, kjer sesrečujejo, si organizirajo piknike... Intudi ti kampi so v njihovi lasti.« Jesihob tem poudarja, da so večino denarjaza omenjene nakupe prispevaliSlovenci sami. V Winnipegu sosi celo kupili cerkev, v kateri imajovsako nedeljo bogoslužje v slovenskemjeziku, po tem pa druženje vkletnih prostorih, kot je to običaj vAmeriki in Kanadi.Prizadevni učiteljiKot najbolj aktualno in vsebinskovprašanje izpostavlja poučevanjeslovenščine, ki v Kanadi poteka vsobotnih šolah slovenskega jezika.»Slovenija vseskozi izobražuje tudiučitelje, ki poučujejo v teh šolah,običajno vezanih na cerkvene institucije,«pojasnjuje dr. Jesih, kije obiskal dve taki šoli, in sicer vTorontu in Hamiltonu. Pohvalil jeprizadevnost tamkajšnjih učiteljicin učiteljev, ki večinoma delujejona prostovoljni bazi in za svoje deloniso plačani.MožnostigospodarskegasodelovanjaV spremstvu veleposlanikaTomaža Kunstlja si je državni sekretarv Torontu in okolici ogledalštiri podjetja, katerih lastniki soslovenskega rodu, in pri tem predstavilmožnosti sodelovanja s podjetjiv Sloveniji. Obiskal je podjetjaWollWood, kjer izdelujejo notranjoopremo poslovnih prostorov inhotelov, Top Grade Molds Ltd. zaproizvodnjo komponent za brizganjeplastike, Kodarin Industries,kjer izdelujejo turbine, ter BlueSky Process Solutions za proizvodnjogibljivih zglobov za sončne elektrarne.Podjetja zaposlujejo med50 in 150 delavcev in so tako postrokovnosti kot po prepoznavnostina kanadskem trgu med vodilnimi.Državni sekretar Jesih je podjetnikommed drugim predstavilStrategijo sodelovanja med RepublikoSlovenijo in avtohtono slovenskonarodno skupnostjo v sosednjihdržavah na področju gospodarstvado leta 2020, ki bi jo želel urad zaSlovence v zamejstvu in po sveturazširiti tudi na druge države, kjerživijo Slovenci. »Prvi pomemben korakbi bil zbiranje podatkov o slovenskihpodjetnikih, ki živijo in delujejopo svetu,« je poudaril in dodal, da vKanadi močno primanjkuje delovnesile. Tako bi v podjetju WollWood,denimo, potrebovali mizarje iz Slovenije.»Priložnosti je torej precej.V Kanadi deluje tudi Kanadskoslovenskagospodarska zbornica inverjetno je žogica na obeh straneh,tudi na naši, da ugotovimo, kakšneso možnosti gospodarskega sodelovanjaprek Slovencev, ki so gospodarskouspešni v Kanadi in tudi drugod,«ugotavlja državni sekretar.V Winnipegu so si Slovenci kupilicerkev, v kateri imajo vsako nedeljobogoslužje v slovenskem jeziku.8

WWW.DVAJSET.SI

POSLOVNE STRANIFrance Arhar,najboljši finančnik leta 2010Državani krivaza vse!Nekdanji guverner BankeSlovenije, nekdanji kandidat zapredsednika države in zdajšnjipredsednik uprave Unicreditbanke, dr. France Arhar, je bilna finančnem sejmu Kapitalvnovič imenovan za slovenskegafinančnika leta. Dober finančnikmora po njegovem mnenju znatidržati besedo in jo izpolniti vceloti in ob času.Blanka Markovič Kocen»Človek pridobivaizkušnje s prakso, napodlagi empirike,lastne šole. Ta imapravzaprav največjovrednost in je dejanskonepozabljiva.«Kaj pomeni biti prvi mož tuje bankev primerjavi z vodenjem domačebanke?Resnici na ljubo težko naredimprimerjave, ker razen Banke Slovenijenimam izkušenj z vodenjemdomačih bank. Mislim pa, da je razlikav tem, da je uprava v tuji bankidejansko v celoti odgovorna nadzornimsvetom, medtem ko se vdomačih bankah ob znanih zgodbahdogajajo stvari, ki so tuje delniškimdružbam: na dnevno poslovanježelijo vplivati različni subjekti, kiuradno nimajo svojega mesta vbanki, nimajo tudi nobene odgovornosti,imajo pa seveda željo, da bis takim ali drugačnim vplivom prišlido določenih rešitev ali, če hočete,do določenih koristi. Pri marsikateriIzvedeli smoNekdanji guverner Banke Slovenije in zdajšnji prvi mož Unicredit bankesi je za svojo prvo plačo kupili mešalec za beton. Brez zadrege pove, daje bil pač vedno navajen delati. »Moj pokojni oče je bil zidar, zato semmed študijem ves čas delal, izpite opravljal junija, potem sem tri mesecepočitnic po 12, 13 ur zidal,« pojasnjuje. Arhar pravi, da ga fizično delosprošča. »To je lahko tudi delo na vrtu. Kakršnokoli delo z naravo ponujanajvečje zadovoljstvo, narava je največji dajalec in če človek lahko »odklopi«,si ob takem delu lahko napolniš baterije.«France Arhar je zapriseženi Notranjec. Tudi če se v službi v Ljubljani zadržido poznih nočnih ali zgodnjih jutranjih ur, se vselej vrača domov. Potempa zjutraj peš v 11. nadstropje stolpnice v BTC-ju, kjer ima pisarno.delniški družbi je še vedno vprašljivatudi celotna sestava nadzornegasveta z vidika profesionalnosti. Vtujih bankah so v nadzornem svetudejansko finančniki, bančniki izrazličnih držav. Razprava med upravoin nadzorniki je zato usmerjenah konkretnim vprašanjem.Z drugimi besedami, moč argumentaima odločilen vpliv. Korporativnoupravljanje je torej šibkatočka našega celotnega sistema. Nemorem se znebiti vtisa, da bi želelio nekaterih zadevah upravljanja vdelniških družbah odločati vsi. Takokot v bivšem sistemu družbenegasamoupravljanja…Letos ste bili imenovani zanajboljšega finančnika na sejmuKapital. Kakšne pa so odlike dobregafinančnika?Prepričan sem, da je prva zahtevazelo preprosta: držati besedo. Kodaš obljubo, prej večkrat premisli,kajti dano besedo moraš izpolnitiv celoti in ob času. Bančništvo, kimu pravimo finančno posredništvo,ima na eni strani nalogo vzpostavitizaupanje med tistimi, ki sesprašujejo, komu bi denar zaupali.Tukaj se banka pričenja, pri virih.In na drugi strani, bančna skrivnostali umetnost je v oceni tveganja zaprihodnost. Preteklost namreč nivprašanje, vedno je vprašanje prihodnostin daljše je to obdobje,težja je naloga. Sedanja kriza kažena to, da je bil vidik tovrstne analizetveganja v kipečem gospodarstvumarsikje potisnjen na stran, niso gajemali resno in posledično je danestoliko slabih kreditov v bankah, da jecelotni bančni sistem sklenil pretekloleto z izgubo.Kaj vas najbolj razočara, razžalosti?Najbolj me razočara človek, vkaterega stoodstotno verjamem,pa tega zaupanja ne upraviči.Če te razočara tak človek, se ti vtvoje prepričanje sesuje… To jerazočaranje. Zgodilo se mi je lani,vendar, glede na to, da v celotispoštujem standarde bančne zaupnosti,imen ne pripovedujem.Nekdo, ki ima velik ugled, je preprosto‘izginil v pesku’. Vedno največ povedodejanja. Teorija je sicer nujnopotrebna, človek pridobiva izkušnjes prakso, na podlagi empirike. Taempirika ali, kot temu pravimo,lastna šola ima pravzaprav največjovrednost in je dejansko nepozabljiva.Marsikaj iz teorije pozabimo….S katerimi ukrepi bi izboljšali stanjeslovenskega gospodarstva?10

POSLOVNE STRANIdrugih držav bo to okrevanje po mojemprepričanju vsaj srednjeročnoobdobje. To pomeni vsaj še pet let.Razlikovati moramo več dejavnikov.Samo del jih je na stranidržave kot oblasti. Država ni zavse kriva! Če iščemo krivdo samopri tretjem, sami pa nič ne naredimo,ravnamo nekorektno, neobjektivno.Drugi del dejavnikov je nastrani trga, če s tem izrazom poimenujempodjetja, posameznike…Kriza in sedanji dogodki dokazujejo,da bi družba kot celota morala bitibolj poštena, kajti cela vrsta dogodkovkaže, v kakšno tveganje, vkakšen hazard so šli posamezniki.Ti se seveda opravičujejo, češ daso pač pogoji na trgu tako ravnanjeomogočali. Na finančnem področjuto prav gotovo drži. Če vzamem kotizhodiščno leto 2007, ko so v Slovenijipadli vsi rekordi, kar zadevafinančno posredništvo, gospodarskorast, rast kreditov, pričakovanj,rast dobička itd. Doživeli smo nekokulminacijo, spremenili svoja vrednostnapričakovanja, menili smo,da si neuspešen, če je bila tvojarast, recimo, dolgoletno rastočepovprečje. To je bila vsekakor prelomnicain sam se sprašujem, kakobi se zgodba v Sloveniji končala,če 15. sept. 2008 ne bi propadlaameriška banka Lehman Brothers.Slovenija se je namreč šele takratsoočila s pravo krizo.Ali lahko napoveste, kdaj bo Slovenijaizšla iz krize?Na podlagi empirike nekaterihFoto: BOBOPred časom vas je zaneslo v politiko.Kakšni so bili motivi?Zelo preprosti. Leta 2002, naprvih predsedniških volitvah podveh Kučanovih mandatih, semimel po anketah višji delež pozitivnihglasov kot pokojni predsednikDrnovšek. Potem je prišla nadan znana zgodba s plačo, ki si jenisem vzel sam, pač pa mi jo jedoločil nadzorni svet. In s to zgodboso pač prepričali ljudi. Glede nadejstvo, da sem bil deset let guvernerin je imela centralna bankakot institucija takrat najvišje zaupanje,sem se nekako poistovetils tem pojmom. In preprosto povedano,če temu ne bi bilo tako, verjemitemi, se ne bi odločil. Desetlet sem imel namreč s politiki velikoopravka, tako z vlado in s parlamentom.Dobro sem vedel, kaj inkako se dogaja, kaj je slabo in kajdobro. Vedno sem imel namen nareditikaj več in boljše. In cela vrstaljudi mi je izrekla pozitivno mnenje.Vas politika še mika?Pošteno povedano, ob tistem,kar sem videl, doživel v volilni kampanji,se sprašujem, kaj pa je tegameni treba. Da sploh ne govorimo financah! Vse tisto, kar se prikazuje,v glavnem sploh ni res. Stroškiza to kampanjo…. Skratka, brez teizkušnje bi bil na tem področju zelovelik idealist.»Če iščemo krivdosamo pri tretjem, samipa nič ne naredimo,ravnamo nekorektno inneobjektivno.«»Nekako se ne moremoznebiti vtisa, da biželeli o nekaterihzadevah upravljanjav delniških družbahodločati vsi.«»Kriza in sedanjidogodki kažejo na to,da bi družba kot celotamorala biti v večji meripoštena.«France Arhar, predsednik uprave Unicredit banke: »Ko daš obljubo, prej večkrat premisli, kajti dano besedo moraš izpolniti vceloti in ob času.«11

kulturaPerpetuum JazzileVokalna poslastica izSlovenije na turnejiŠtevilo ustvarjalnih vrhuncev zbora Perpetuum Jazzile iz leta vleto narašča. Po poti znamenite priredbe Africe gresta tudi priredbiAvsenikovih del.Patricija VirtičFoto: Irena Herak UsenikPerpetuum Jazzile je edinidžez zbor v Sloveniji. Njihovaglasba je prepletenaz ritmično brazilsko bossonovo, swingom, posegajo pa tudipo gospelu, funku in popu. Zbor jedolgo časa deloval pod vodstvomMarka Tirana pod imenom Gaudeamus,leta 2001 je umetniškovodenje prevzel Tomaž Kozlevčar,sicer pevec znane slovenske vokalneskupine New Swing Quartet, kije zbor povedel v globlje in bolj prepoznavnevode džezovske in popularneglasbe. V začetku letošnjegaleta je taktirko prevzel Šved PederKarlsson.Zbor je preboj v svetovneglasbene vode dosegel s priredboskladbe Africa skupine Toto. Priredbaje navdušila tudi avtorja skladbe,zanjo so dobili Viktorja za posebnedosežke, posnetek pesmi na spletnemportalu Youtube si je ogledalože več deset milijonov ljudi. Popodobni poti gre tudi njihova priredbadveh Avsenikovih skladb.Zbor se trenutno mudi na turnejipo Severni Ameriki, pred tem souspešno zaključili evropsko turnejo,v sklopu katere so na povabiloslovenskih veleposlaništev v Berlinu,Pragi in Zagrebu zapeli napraznovanjih ob 20. obletnici samostojnostiSlovenije. O uspehih innačrtih zbora je tik pred odhodomna evropske in ameriške glasbeneodre spregovoril Jan Trost.Že več let zapored napolnite Gallussovodvorano, ki je s 1545 sedežinajvečja dvorana Cankarjevegadoma. Pravzaprav se je vaš koncertVokal Xtravaganzza »raztegnil« naveč dni, vstopnice za koncerte paso razprodane že več mesecev vnaprej.Nekoč je veljalo, da je VokalXtravaganzza vrhunec vašega vsakoletnegaustvarjanja – to še drži?Ob tolikšnem številu koncertov šeprinaša izzive?Izzivov nam v Perpetuum Jazzile(PJ) nikoli ne zmanjka! In res je,Vokal Xtravaganzza (VX) v Cankarjevemdomu nam še vedno predstavljaenega vrhuncev vsakoletnegaustvarjanja – razlika je le v tem,da je število teh vrhuncev iz leta vleto večje. Na VX vsako leto predstavimonov repertoar, ki ga pilimomesece pred jesenskim nastopom,obenem pa v goste premierno povabimosvetovno priznano vokalnozasedbo. Po dosedanjih The RealSixpack, Mansound, Bolyki Brothersin The Real Group bodo letos gostiprav tako Švedi – Vocal Six.Koliko koncertov in nastopov letnosploh imate?Lani 74. Letos smo že pri tridesetem.Čeprav smo Slovenci PerpetuumJazzile poznali pred uspehom sskladbo Africa, je bil prav posnetekpesmi iz Vokal Xtravaganzzetisti, s katerim ste osvojili svet. Stepričakovali takšen odziv? Ste staviliprav na to skladbo?Niti ne. Pričakovali smo nek prebojv tujino med ljubitelje tovrstneglasbe po svetu, niti v sanjah pa nismoupali na tak uspeh, kakršnegaAfrica še vedno žanje.Ste sploh pričakovali, da boste nata način (s pomočjo Youtuba) prodrlina svetovno glasbeno sceno?Youtube je krasno promocijskoorodje, ki omogoči marsikateremuglasbeniku brezplačen prodor donovih fanov in tržišč, do koder sklasičnimi prijemi ne bi mogli (oz.bi taka pot trajala zelo zelo dolgo).Nam je očitno uspelo.Vidite internet kot možnost samopromocije?Vaša spletna stran jevedno ažurna, vidimo vas lahko naMyspace-u, Youtubu, Facebooku,pišete svoj blog …Nedvomno je za glasbenike danesinternet ključno promocijsko orodje.Tega se v PJ zavedamo že nekajlet, odkar smo ažurno prisotni narazličnih web kanalih. Primarni stazagotovo pred kratkim prenovljenispletna in Facebook stran, na kateriimamo že preko 45.000 prijateljev zvsega sveta (približno 50 odstotkoviz tujine). Preko interneta se prodajajonosilci glasbe, naročajo koncerti,organizirajo turneje, sklepajoposli in poznanstva itd. Menim,da potencial interneta zelo dobroizkoriščamo, še vedno pa ga imamoogromno neizkoriščenega - in natem bomo delali tudi v prihodnje.Bliža se turneja čez lužo, ki pa nebo vaše prvo gostovanje – pred letiste že obiskali Latinsko Ameriko.Katere države, kraje boste obiskaliletos in kako dolgo bo turneja trajala?Prva severnoameriška turneja jeza vsakega glasbenika prelomna,saj vstop na tako ogromen glasbenitrg ni mačji kašelj. Letošnja, ki boprimarno promocijske narave, nasbo popeljala v New York, Nashville,12

kulturaCleveland, Pittsburg, Millwaukee inToronto, trajala pa bo 14 dni. Upamo,da se kmalu tja tudi vrnemo.Zbor še vedno deluje ljubiteljsko,kar pomeni, da vsi člani pojejo»prostovoljno«, brez plačila. Kakouspete usklajevati družine, službe,šolanje z vedno več nastopi in koncerti?Z ogromno predanosti, odrekanjain dobre volje. PJ ti hočeš-nočešmora postati prva postranska stvarv življenju, sicer je kakovostnosodelovanje skoraj nemogoče. Azaenkrat nas je takšnih glasbenihentuziastov očitno še dovolj.Razmišljate o profesionalizacijizbora?Razmišljanja obstajajo, a je vrealnosti žal tako velik korak šenedosegljiv. Finančno smo neodvisni– pomeni, da nimamo velikihsponzorjev, ki bi nas financirali, karsamo povečuje uspehe zadnjih nekajlet, obenem pa se zavedamo, daso večje finančne injekcije gonilorazvoja, ki bi nam lahko pomagalek še hitrejši rasti in dosegu še višjihciljev.Po mnogih letih sodelovanja stese razšli z dolgoletnim umetniškimvodjem Tomažem Kozlevčarjem.Vaše številne uspešnice so nastalepod njegovo taktirko. Je bil razhodsporazumen? Boste ohranili sodelovanje?S Tomažem smo prišli do točke,ko sodelovanje ni več prinašalododane vrednosti, ki bi si je PJ želel.Razhajanja so se pojavila predvsemv načinih dela, zato smo moralisoočiti pričakovanja obeh strani insi priznati, da je razhod najboljšarešitev.Vajeti zbora je prevzel švedski virtuozPeder Karlsson. Šestindvajsetlet je bil član a cappella skupineThe Real Group, ene najvplivnejšihPJ ti hočeš-nočeš mora postati prva postranska stvar v življenju,sicer je kakovostno sodelovanje skoraj nemogoče.a cappella zasedb vseh časov. Kakoje prišlo do sodelovanja?S Pedrom smo stopili v stik, kosmo s Tomažem začeli pogovore ozaključevanju sodelovanja. Vedelismo, da je Peder lani zaključil svojoveč kot bogato pevsko pot s TRGin da se je posvetil poučevanju terširjenju svojih izkušenj in znanja.Po začetnem poslovnem »otipavanju«so sledili konkretni dogovori,obojestransko navdušenje pa je kajhitro preraslo v konkretno sodelovanje– in moramo priznati, da jeres vrhunsko!!!Karlsson ostaja na Švedskem,obiskal vas bo le na nekaj vajahmesečno. Pomembno vlogo privodenju zbora je tako prevzela altistkain solistka ansambla SandraFeketija (letos je kot spremljevalnapevka zastopala tudi Slovenijo natekmovanju za pesem Evrovizije).Ta nova ureditev predvideva ševečjo disciplino pevcev …Res je. Če bi se dalo, bi Pedrauvozili in ga imeli na vsaki vaji, a žalto ni realistično. Sandra deluje kotnjegova desna roka, tako da namna vajah predaja njegova navodilain napotke. Sistema smo se neverjetnohitro navadili in nam ne predstavljaniti najmanjšega problema.Uvedli smo tudi posebno spletnoučilnico, kjer lahko pevci najdemoves potreben učni material, forumeza diskusije, analiziranje ...Glasbeni poznavalci so nad velikimmetom, ki vam je uspel s pridobitvijonovega umetniškega vodje,navdušeni, drugi so začudeni, daprimernega vodje niste našli naslovenskih tleh. Ste načrtno izbiralinekoga iz tujine?Da, vedeli smo, da želimo svetovnopriznanega umetnika, ki bo znalv nas prepoznati in iz nas potegnitinajboljše, to primerjati na svetovnemtržišču popularne a cappellaglasbe, ki ga mora seveda odličnoFoto: Irena Herak Usenikpoznati, in nas tja tudi ustreznopozicionirati – torej, izpostaviti tistelastnosti, v katerih smo vrhunski,in izboljšati tiste, kjer so izboljšavenujno potrebne. Na slovenskih tlehtakšnega strokovnjaka žal nismoprepoznali.Zborovodja takšnega kova zagotovoodpira vrata na svetovneglasbene odre. So na vidiku šekakšni odmevnejši nastopi, mordasodelovanja s tujimi glasbeniki?Foto: Irena Herak UsenikZaenkrat imamo zelo veliko dela»sami s seboj« - veliko delamo narazličnih tehnikah petja, na intenzivnosti,na medsebojnem zavedanjuin poslušanju, barvanju glasov... Skratka na področjih, kjer jebilo do sedaj nekoliko manj pozornosti.Svetovni odri in sodelovanjabodo prišla sama od sebe. No, prvotakšno bo že letos poleti s hrvaškimzvezdnikom Tonyjem Cetinskim vpuljski Areni.Kljub temu, da je Slovenija deželazborov, ste edini džez zbor v Sloveniji.Bi si želeli še kakšnega?Konkurenca je eno od gonil razvoja,ki bi jo z veseljem pozdravili.Trenutno je ni na vidiku, saj s svojimnačinom večglasnega petja,tehnično izjemno naprednegaozvočevanja in atraktivnega celostneganastopa utiramo novo pot vglasbenem šovbiznisu.Je v Sloveniji dovolj dobrih pevcev,da bi lahko ustanovili še en takšenzbor, kot je Perpetuum Jazzile?Absolutno! Slovenija imaogromno odličnih pevcev. A našekonkurenčne prednosti se skrivajov neprecenljivih izkušnjah pevcev,vse bolj atraktivnih in kompleksniharanžmajih, večletnem razvoju tonskeekipe in nastopa PJ nasploh,načinih in organizaciji sistema itd.Kako pa je z iskanjem novih članov?Zbor je kar številčen, vaše avdicijepa vsako leto zbudijo veliko zanimanja.Še sprejemate nove pevce?Kakšne lastnosti iščete pri novihkandidatih?Vedno bomo veseli novih kakovostnihpevskih moči. Letno se namna avdicije prijavi nekaj sto novihKonkurenca je eno od gonil razvoja, ki bi jo z veseljem pozdravili.pevcev, a v svoje vrste res spustimole najboljše. Raven zahtevnostismo v zadnjih letih morali dvigniti,saj je bil naval prevelik. Lastnosti, kijih iščemo in zahtevamo, so predvsemodlična harmonska predstava,ritem, intonančna točnost,zmožnost glasovnega barvanja inprilagajanja.Osvojili ste Slovenijo, svet – posnetkevaših koncertov si je ogledalomilijone ljudi. Kakšni so načrti?Kakšni so izzivi, s katerimi bi seželeli spopasti? Kakšne so smernicezbora v prihodnje?Nekako se bomo trudili prenesti»virtualni« uspeh v realnost. Trenutnoskupaj z novim umetniškim vodjoin novimi idejami s polno paro pripravljamokoncept za bližnjo in daljnoprihodnost. Načrti nikakor nisoskromni, nanašajo pa se predvsemna tujino. Seveda turneje preko mejaprinašajo določene omejitve, predvsemv obliki dopustov oz. počitnic,ki jih člani zbora v ta namen potrebujemo.Usklajevanje zasebnih in zborovskihobveznosti bo gotovo edenvečjih izzivov. Nikakor pa ne bomopozabili domačega občinstva, saj zaletošnjo jesen pripravljamo tudi koncertnoturnejo po Sloveniji.13

kulturaMiro ZupančičNew York odkrilslovenskega slikarjaSlovenski umetniki v New Yorku - 2. delIvan CimermanV New Yorku živeči slikar Miro Zupančičse 2010. v Celju prvič sreča z delirojaka Karla Mehleta (na portretuBožidarja Jakca) in Mehletovo hčerkoVirginijo Mehle MajeričTujina me je privlačilazaradi osebnegaumetniškega razvoja invplivov na osebno rast.Potem ko smo v prejšnjištevilki popisali žalostnonewyorško usodo inpredstavili neizpetoumetniško dušo Karla Mehleta,tokrat predstavljamo spodbudnoameriško zgodbo njegovega rojakaMira Zupančiča, ki se je v New Yorkusočasno prebijal iz anonimnosti.Miro Zupančič se v New York, kjerustvarja še danes, priseli 1963., aSlovenca, ožja rojaka v srcu velemesta,nikoli nista vedela drug zadrugega! Mira Zupančiča, ki si je priSveti Emi pri Rogaški Slatini z ženoMarinko kupil staro hišo, sem (avtor)pripeljal na dom Mehletove hčerkeVirginije v Celju. Ves začuden nadkakovostjo del Karla Mehleta in njegovimgenialnim talentom ter izvirnoumetniško močjo je občudovalminiature v olju, gvašu in akvarelihter pokojnemu soustvarjalcu izrekelvisoko, laskavo strokovno priznanje.Miro Zupančič nam je opisal svojoumetniško pot.Postal bom umetnik!»Rojen sem bil 5. maja 1937 vvasi Turje pri Rimskih Toplicah namanjši kmetiji z mlinom in žago.Že kot majhen deček sem s starimižeblji, barvic nisem imel, izpraskalv staro omaro prve podobe. Očeme je pošteno premikastil! Natosem začel z ogljem iz peči risatipo stenah, največ v našem mlinu,kjer sem bil najraje. Na podstrešjusem našel škatle od čevljev, na kateresem risal. Z velikimi žeblji semna steno pribijal svoje prve umetnine.Ko sem bil star tri, štiri leta,sem se odločil: postal bom umetnik!Navdih sem iskal v naravi, shriba Turjeka občudoval Karavankein Savinjske Alpe in se spraševal:kakšen neki je svet tam onkraj, zavisokimi gorami?Moja prva velika slika prikazujenašo hišo, mlin in žago. Narisal semportrete bližnjih in veliko sličic v spominskeknjige sošolcev v Šmarjeti.Učitelj Lojze Kozelj me je začel spodbujati.Kot dijak celjske obrtniškešole sem se vključil v Umetniškodruštvo F. Prešerna in Umetniškodruštvo v Mariboru. Duhovnik dr.Ferdinand Kolednik me je spodbujalna umetniški poti, naročil ilustracijeza nekaj knjig in me podpiral pri mojemakademskem študiju v Avstriji.Leta 1957 sem se vpisal na Kunstschuleder Stadt Linz in diplomiral izslikarstva, delno iz grafike.Služil sem si svoj kruh, bili so težkičasi, takrat ni bilo mogoče študirativ Sloveniji, saj povojne oblasti nisoimele posluha za umetnost..Bil je časindustrializacije dežele, ki se je (žal!)otresala kmetijstva in se podrejalaBeogradu. Tujina me je privlačilazaradi osebnega umetniškega razvojain vplivov na osebno rast. Odpiralaso se mi široka obzorja, bogatilsem se z novimi znanji z vsega sveta.Realistične motive sem obogatilz naravo, ožjim okoljem, z oljem naplatno, perorisbo, gvašem. Zelo velikosem obnavljal, restavriral in uporabljalnaravne barve za freske.«Linz je Zupančič zapustil pri petindvajsetih,z diplomo v žepu. Pot gaje vodila na Dunaj, od tod v Rim inmesta velikih italijanskih umetnikov.V Firencah in Padovi so mu ponudilicelo mesto učitelja, a ga je vleklodalje, v širši svet. V Evropi je bil točas ruskega vpliva, ameriške delitvena bloke, čas berlinskega zidu,hladne vojne. Avgusta 1968 so Rusiokupirali Češkoslovaško. Zupančičpravi, da so tudi na akademiji vLinzu odmevali dogodki, revolucijana Madžarskem. Avstrijci so se tujcevotepali, češ da imajo dovolj svojihštudentov. »Šele tretje leto, koso Avstrijci spoznali, kaj znam, pa some že zaprosili, če hočem ostati,«pripoveduje umetnik.»Pozneje, leta 1963, v New Yorkuni bilo dosti drugače. Atentatorji so14

Vokalna skupina PlamenKULTURAMarijine »nitkeživljenja«Lepo in mirno je teklo življenje Ahačičevih v predvojnem Tržiču,potem pa je prišla svetovna vihra in glasbeno družino za štiri letaodnesla v Valjevo v Srbiji. Po vrnitvi se je hči Marija posvetila šoli innato študiju na ljubljanski glasbeni akademiji, dokler…Jože GaličPevke v državnem zboru s predsednikom RS dr. Danilom TürkomZa mlado pevko je bilo prelomnoleto 1956, ko so jona avdiciji izbrali Avseniki.Še danes ostaja nepozabnanjena interpretacija znameniteuspešnice Tam, kjer murke cveto,Marija pa je približno v tem času uspelatudi kot pevska solistka v radijskemorkestru Bojana Adamiča.Naslednja prelomnica mladeTržičanke je bilo leto 1960, ko se je potreh letih zakona podala za možemv Kanado. Študirala je na univerziMc Gill v Montrealu in diplomiralana njenem likovno-pedagoškemoddelku, obenem pa na kanadskiteleviziji predstavljala slovensko pesem.Z njo in s privlačnimi diapozitivije ničkolikokrat nastopila napredstavitvah slovenske kulturein glasbene tradicije po dobršnemdelu Kanade.Po selitvi v Toronto je ustanovilater več let pripravljala in vodilaradijsko oddajo Glas kanadskihSlovencev, vmes pa veliko pela intudi snemala. Rada se spominjakoncerta v ameriški Minnesoti, kjerjo je poslušalo dvanajst tisoč ljudi,ponosna je na leta 1980 izdanoploščo njenih avtorskih in 1986.slovenskih narodnih pesmi.Plamen v Kanadi sslovensko pesmijoin besedoTisto, kar jo še danes – tako sezdi – najbolj osrečuje pri njenemsobivanju z glasbo, pa se je rodilopred dvajsetimi leti ob praznovanjukanadskega priznanja samostojneSlovenije: delo in nastopi zDekliškim zborom oziroma (danesso skoraj vsa dekleta že mlademamice) Vokalno skupino Plamen!Rosemary Fotivec Stadulski setakole spominja začetkov delovanjazbora: »Štiri mlada dekleta smopod Marijinim vodstvom začelauresničevati svoje sanje – petjepesmi iz slovenskega izročila. Prvihsedem let je imel sestav, ki se jesčasoma razširil na dvanajst članic,vaje kar pri Mariji doma. Čas zadelo z zborom smo vseskozi usklajevales študijem, službo in v zadnjihletih tudi z življenjem našihmladih družin. A nam še zdaj nitežko prihajati vsako sredo iz precejoddaljenih krajev, saj neizmernouživamo pri petju slovenskih pesmi!Marija Ahačič je ženska z neverjetnokarizmo, nadarjena osebnost, kinas resnično zna voditi. Pod njenimumetniškim vodstvom se je našprogram s slovenskih in kanadskihljudskih pesmi razširil še na duhovnoglasbo in sodobnejše popularneskladbe. Nekatere od njih popestrimos klavirsko spremljavo, številnecelo s koreografijo.«Dekletom iz skupine Plamen še zdaj ni težko prihajati vsako sredo iz precejoddaljenih krajev, saj neizmerno uživajo pri petju slovenskih pesmi!Plamen se lahko pohvali z zares zavidanjavredno koncertno kariero,katere prvi vrhunec je bil leta 1997zelo odmeven nastop na kanadskinacionalni televiziji in stoječeovacije številnih poslušalcev naKonvenciji Torontske ženske lige vprestolnici Ontaria. Leta 2000 je bilzbor izbran izmed 126 glasbenimiskupinami za nastop v kanadskemparlamentu v Ottawi, kjer so gana tako imenovanem BreakfastPrayer Meetingu poslušali kanadskiposlanci in tuji diplomati. Prvič vzgodovini kanadskega hrama demokracijesta se v uradnem delukakšnega kulturnega programaslišali slovenska beseda in slovenskapesem!Letos vnovič nagostovanje v SlovenijiVokalna skupina Plamen je gostovalatudi že pri Slovencih v Avstralijiter doslej kar trikrat v Sloveniji.Da, doslej, kajti letos avgustaprihajajo dekleta na obisk domovinesvojih staršev in starih starševže četrtič! 18. avgusta bo zbor koncertiralna ptujskem gradu, danpozneje na gradu v Sevnici, miniturnejo pa bo zaključil 20. avgustav Marijinem Tržiču.»Brez pomoči urada za Slovencev zamejstvu in po svetu ter pokroviteljeviz Kanade bi bilo takšno turnejoseveda nemogoče izvesti,« praviMarija Ahačič Pollak, ki je za svojedolgoletno delo na področju kulturepred leti prejela tudi visoko državnopriznanje v domovini.Marija polovico leta običajnopreživi v Kanadi, drugo polovico pav Sloveniji, kjer se srečuje s starimiznanci in prijatelji, poje v zanimiviskupini Dame domače glasbe in –piše knjige o nitkah življenja zanimivihosebnosti. »Dolge naj bodo tenitke veselja, kratke pa nitke gorja,«ji z verzi njene pesmi želimo rojaki ste in one strani oceana!16

KULTURAFilmBeneškiSlovenci v EPPovezovanje Slovencev prek Evropskegaparlamenta (EP) se je nadaljevalo, ko sobili na povabilo evropskih poslancev izSlovenije, Italije in Avstrije na obisku vBruslju predstavniki Slovencev avstrijskeKoroške, Beneške Slovenije in Belgije.Blanka Markovič KocenFestival v Novi GoriciNagrada teatruŠentjanžFestival mladinskih gledaliških skupin Slovenijeje letos v Novi Gorici postregel s klasičnimiteksti in avtorskimi projekti, ki zajemajoproblematiko odraščajočega človeka in odražajočas, v katerem živimo. Ustvarjalci so takopreko del razmišljali o identiteti, o virtualnemsvetu, o umeščenosti in ustrojenosti v svetu ternenazadnje o svoji intimi.Nagrada za najboljšo predstavo v celoti je šlaletos v roke gledališki skupini onstran Slovenije,Teatru Šentjanž iz Šentjanža v Rožu, medtem koso preostale nagrade so ostale v Sloveniji.S to nagrado so Šentjanžani v konkurenci zgledališkimi skupinami iz Slovenije dokazali,da se lahko z njimi kosajo na isti ravni in pokakovosti za njimi ne zaostajajo. Predstava »Jackali skodelica kave« je lep dokaz, da je z dobroizbranim, s strokovno usposobljenim kadrom,s podporo staršev, učiteljev in domačegakulturnega društva mogoče doseči zavidanjavredne uspehe. Uveljaviti se na dobri slovenskigledališki sceni niso mačje solze. Dosežek paje še toliko večjega pomena, saj je v Slovenijigledališka vzgoja v šoli in zunaj nje precej boljrazvita kot na avstrijskem Koroškem. (B.M.K.)Več kot sto Slovencev in Italijanov si napovabilo evropskega poslanca LojzetaPeterleta in evropske poslankeiz Furlanije-Julijske krajine v ItalijiDebore Serracchiani ogledalo film z naslovom“San sanju da pride an dan...’’ Predvajanja se jeudeležila tudi evropska poslanka iz Slovenije dr.Romana Jordan Cizelj.»Pozdravljam Benečane, Rezijane, Koroškein belgijske Slovence. Takega obiska Evropskiparlament še ni doživel!« je zbrane nagovorilLojze Peterle, evropski poslanec Evropskeljudske stranke - krščanskih demokratov izSlovenije in dodal: »Beneški Slovenci so moralipo drugi svetovni vojni v tisočih zapustitidomove. Vesel sem, da bomo danes lahkospoznali njihovo izseljensko zgodbo. Vem, daso kot rudarji v Belgiji ohranili svojo beneškoslovensko zavest in ostali povezani s svojodomovino.«Dokumentarec z naslovom »Sen sanjuda pride an dan« opisuje sanje vsakegaemigranta, ki želi, da bi se enkrat vrnil inponovno služil kruh v svojem domačemkraju. »Film prikazuje življenjske zgodbe 12Benečanov, ki so po drugi svetovni vojniemigrirali v Belgijo na delo v rudnikih.Pomembno je ohraniti spomin, saj so ti ljudjetakrat na začetku gradili Evropo,« je še dodalaRepinčeva. Predvajanja dokumentarca se jeudeležilo osem Beneških Slovenk in Slovencevnastopajočih v filmu. (B.M.K.)Festival LentMaribor bližeobiskovalcemTrilok GurtuLetošnji festival Lent bo med 24. junijem in9. julijem ponudil okoli 450 prireditev, ki sojih po besedah direktorja Narodnega domaMaribor Vladimirja Rukavine skušali še boljkot doslej približati obiskovalcem, pozornejepa so poskrbeli tudi za boljšo koordinacijofestivalskih prireditev. Organizator je namrečspremenil urnike dogodkov na posameznihodrih, tako da si je v enem večeru moč ogledativeč prireditev. Med novostmi, ki jih prinašaletošnji, že 19. Lent po vrsti, je festival uličneprehrane Sladolent. Šest vrhunskih slovenskihkuharjev v »dobrojedskih predstavah« ustvarjain ponuja nove slovenske jedi, pripravljene pravza festival, in prehrano na ulici v okviru Evropskeprestolnice kulture 2012. Lent, ki ni le največjislovenski festival, ampak sodi med največjepoletne festivale v Evropi, je lani obiskalo večkot pol milijona obiskovalcev, podoben obisk pasi organizator obeta tudi letos (B. M. K.)17

kulturaKulturni kažipot (P.V.)KoncertMePZ Tone Tomšič Ljubljana1. 7. ob 20.30, Koncert Grad, Slovenska BistricaAkademski pevski zbor Tone Tomšič je slovenskimešani pevski zbor, ki deluje vse od leta 1946.Sedež zbora je v Ljubljani, njegovi člani pa sopovečini študentje Univerze v Ljubljani. Vseh 80let, kolikor deluje, sodi med najpomembnejšeusmerjevalce slovenskega zborovskega petja.FestivalRock OtočecOd 1.7. do 3. 7. , Jasa na Otočcu, Grajska cesta,OtočecTudi letošnja izvedba festivala Rock Otočecbo potekala na idilični lokaciji ob reki Krki.Organizatorji so za dogodek zagotovili program,ki se ponaša z najpomembnejšimi glasbenimiskupinami glede na vse dosedanje Rock Otočce.Nastopilo bo pet tujih in prek 30 slovenskih skupin.Festival16. mednarodni glasbeni festivalOd 1. 7. do 31. 7., BledKoncerti klasične, jazz in cross over glasbe.FestivalMarezijazz in Zgrabi zvok1. in 2. 7., MarezigeMarezijazz, največji srednjeevropski festival bigbandov, ki vsako leto ponese na obalo najboljšeizvajalce orkestralnega jazza pri nas. Na odru sebodo v dveh dneh predstavili vrhunski slovenskiizvajalci, med katerimi izstopa zlasti Big bandRadiotelevizije Slovenije, Big band Dom, Bigband Krško ter številni drugi. Vzporedno sfestivalom bo potekal jazz seminar Zgrabizvok, na katerem bodo predavali vrhunskimednarodno priznani Slovenski jazz glasbeniki.Festival3. Mednarodni festival pihalnihorkestrov “Loka jo piha”2. 7. ob 18.00, Mestni trg in okolica, Škofja LokaMednarodni festival pihalnih orkestrov “Lokajo piha” poteka že tretje leto zapored. Orkestri,ki prihajajo iz različnih koncev Evrope, sebodo predstavili s koračnicami ter koncertnimprogramom.PredstavaKnezi Celja: Skrivnost graduOjstrica - Legenda o Friderikuin Veroniki2. 7. 2011, 21.00, Stari grad CeljeZgodovinska drama o eni najprepoznavnejšihplemiških rodbin na slovenskih tleh v srednjemveku, Celjskih knezih, uprizorjena na Celjskemgradu.PlesUlični plesni dogodek “Plesnefuzije ob Dravi” na festivaluLent4. 7., ob 21. 30, Mariborska tržnicaNastopajo skupine in društva z idejno zanimivimprogramom v raznovrstnih ustvarjalnih pristopihin slogovnih prepletanjih. Priložnost za večjoplesno-glasbeno prepoznavnost in kreativnadruženja.KoncertSimfonični orkester RTVSlovenija5. 7. ob 20.00, Slovenska filharmonija,LjubljanaAnja Bukovec in Terrafolk7. 7., ob 20.30, Stari grad CeljeFestivalMetal Camp 2011Od 11. do 16. 7., TolminSlovenski Metal Camp festival danes uživaunikaten status med uveljavljenimi tovrstnimifestivali po svetu. S povsem svojo energijoin karizmo ponuja edine prave “all inclusive”metal počitnice: koktejli na plaži, plavanjev turkizni Soči, brezplačno kampiranje medmogočnimi gorami, nastope izbranih metalskupin svetovnega kova in neskončne možnostiza raziskovanje ene najlepših festivalskih lokacijna planetu!GledališčeTomaž Pandur: Somrak bogov /La Caida de los Dioses12. 7., Križanke, Trg francoske revolucije 1,LjubljanaSomrak bogov je zgodba o padcu in propadunemške aristokratske družine, ki ima v lastimogočno jeklarno. Dogaja se na začetku Tretjegarajha, v času zgodovinskih dogodkov, kot je bilpožig Reichstaga. Essenbeckovi po eni stranipodpirajo, po drugi pa prezirajo Hitlerjevostranko, zato se po umoru glave družinespustijo v krvavo bitko za moč. Ta nedvomnoeden najboljših filmov v filmski zgodovini je delViscontijeve Nemške trilogije, skupaj s Smrtjov Benetkah in Ludvikom. Tomaž Pandur senavdušuje nad filmom, gledališčem in tudi opero.Zato si je zadal, da v svoji šesti predstavi v Španijiuprizori projekt, ki ga je imel vedno v mislih.Popelje nas še dlje od filma, saj nam želi pokazati,da je Viscontijev diskurz po 40 letih z vsem, karse pravkar dogaja, s krizo na gospodarskem,političnem in socialnem področju.RazstavaOsamosvojitev Slovenije infilatelistično zbiranjedo 28. 8., Narodni muzej Slovenije, Prešernova20, LjubljanaNarodni muzej Slovenije ob 20. obletniciosamosvojitve Republike Slovenije sfilatelističnim in drugim gradivom predstavljaprelomne dogodke v zgodovini slovenskeganaroda, s katerimi so se uresničile stoletnesanje naših prednikov. Z nastankom neodvisnein samostojne Slovenije, ki ga zaznamuje izidprve slovenske znamke z motivom Plečnikovegaparlamenta z dne 26. junija 1991, se je začeloobdobje samostojne slovenske poštne infilatelistične zgodovine.Razstavljeno gradivo iz slovenskih muzejev,arhivov in zasebnih zbirk predstavljazaokroženo zgodbo slovenske osamosvojitvena filatelističnem oziroma poštnem področju:od leta 1990, ko so se začeli nepovrnljiviosamosvojitveni procesi, pa vse do prveobletnice sprejema Republike Slovenije vOrganizacijo združenih narodov maja 1993.18

mladiLaura FekonjaPoučevanjeslovenščine v tujini -neprecenljiva izkušnjaLaura Fekonja, 29-letna Slovenka, že štiri leta in pol poučujeslovenščino na Masarykovi univerzi v Brnu na Češkem, kjer polegpoučevanja skrbi za prepoznavnost Slovenije in slovenščine.Ana MrzlikarMasarykova univerza vBrnu je druga največjauniverza na Češkem invodilna visokošolskainstitucija na Moravskem. Trenutnojo sestavlja devet fakultetz več kot 200 oddelki, inštituti inklinikami. Priznana je kot ena odnajpomembnejših izobraževalnih inraziskovalnih institucij na Češkemin se med srednjeevropskimi univerzamiponaša z visokim ugledom.Leta 1919 ustanovljena univerzaigra pomembno vlogo tudi vdružbenem in kulturnem življenjuJužnomoravske regije na Češkem.Slovensko-češko sodelovanjemed univerzami je že tradicionalnozelo dobro in trdno, pripovedujeLaura Fekonja, 29-letna Slovenka,ki že štiri leta in pol poučujeslovenščino na Masarykovi univerziv Brnu na Češkem, kar se odraža naveč načinov. »Na Češkem, predvsemv Pragi, je veliko rednih študentov izSlovenije, ki se odločajo predvsemza smeri, ki jih v Sloveniji ni, kot jena primer lutkarstvo, ali pa za smeri,ki so tukaj preverjeno izjemno dobre– film in gledališče. Potem greza medfakultetne projekte, raznekonference, slovarje, skupno raziskovanje… Za dobro sodelovanjeskrbijo tudi redne izmenjave profesorjev,saj veliko slovenskih profesorjevs fakultet prihaja na gostovanjana Češko in obratno.Predstojnik oddelka za slavistikov Brnu, prof. Ivo Pospišil, na primer,redno sodeluje z Inštitutomza slovensko literaturo in literarnevede ZRC SAZU, izjemno dobrosodelujejo tudi ljubljanski in brnskidialektologi itd. In nenazadnje,vsi lektorati slovenščine po svetu,vključno z brnskim (trenutno jih ježe 58), so pravzaprav rezultat dobregameduniverzitetnega sodelovanja,na kar sem kot slovenistkain kot Slovenka izjemno ponosna.Upam ter želim si, da bo lektoratovslovenščine in tovrstnega sodelovanjav prihodnje še več,« poveLaura.Ugotavlja tudi, da sta si univerzitetnasistema na Češkem in v Slovenijiprecej podobna. Kljub temupa se ji zdi zanimivo, kako hitro sona Češkem v primerjavi z nami uvedlibolonjsko reformo: »Na filozofskifakulteti Masarykove univerzeimajo že ves čas, odkar semtukaj, bolonjski sistem – torej trileta bakalarskega študija in dve letimagistrskega, in imeli so ga že karnekaj časa pred mojim prihodom!Masarykova univerza pa je zelo naprednatudi s svojim odličnim informacijskimsistemom, preko kateregasmo vsi povezani in v kateremlahko tako učitelji kot tudi študentjeizvemo čisto vse relevantne informacijeo študiju, študijskih predmetih,dogodkih na univerzi …«Na Masarykovi univerzi študiraveliko število tujih študentov, takorednih kot tistih, ki pridejo v Brno naštudijsko izmenjavo. »Med slovenskimištudenti številčno prevladujejoti drugi,« pravi Laura, »sicer pav Brnu veliko tujih študentov rednoštudira na primer medicino, in siceriz dveh razlogov: prvi je, da je celotenštudij mogoč v angleščini, drugipa, da je brnska medicinska fakultetapriznana in velja za dobro.«Zakaj ravno Brno?Laura je odraščala v neokrnjeninaravi, v prelepih SlovenskihGoricah, v kraju Negova. Srednjošolo je obiskovala v Mariboru, pozaključeni maturi pa se je vpisala nafilozofsko fakulteto v Ljubljani, kjerje uspešno doštudirala slovenskijezik in književnost.20

mladiTo, da je šla delat v tujino, jebilo naključje. »Ker sem se že včasu študija učila češko in sem biladvakrat tudi na študijski izmenjavi vPragi, sem si rekla, da bi šla, če bise kdaj ponudila priložnost, delat naČeško, in sicer v Brno. Glede na to,da sem bila prej dvakrat na izmenjaviv Pragi, je to sicer nenavadno, aBrno me je enostavno bolj prevzeloin navdahnilo, tako da sem si rekla,tukaj pa bi z veseljem delala inživela.« In ker je priložnost prišla obpravem času, jo je z navdušenjem inhvaležnostjo sprejela.Ker je Češka razmeroma blizuSlovenije, se ji vzdrževanje stikovz družino ni zdelo težavno. Domovse Laura vrača poleti, na daljšepočitnice, pozimi za praznike invmes, če je priložnost. »Trenutki,ko čutiš domotožje, se seveda pojavijo,a pravzaprav jih ni bilo velikoin nikoli nisem razmišljala o tem, dabi vse skupaj pustila. Ko se za nekajodločim, za tem stojim in vztrajam,«pravi. Stike z domačimi pa ji je v časubivanja v tujini nedvomno olajšalain poenostavila tudi sodobna tehnika:splet, skype, e-pošta …»Sicer pa poznam samo dvaSlovenca, ki živita v Brnu. Eden jestarejši gospod, ki je poročen sČehinjo in občasno pride na našeliterarne večere, drugi pa je mlajšifant, ki je v Brnu šele dve leti in delaza mednarodno podjetje – tudi onvečkrat obišče naše kulturne dogodke.«Laura in njenih 30študentovLaura poučuje prvi, tretji in četrtiletnik slovenistov. Do sedaj se jenamreč slovenščina odpirala vsakidve leti, od jeseni pa se bo vsako leto.Slovenščino študirajo študentje, kiso večinoma Čehi, nekaj pa jih jetudi iz sosednje Slovaške. Študentovslovenščine je okrog 30. Laura pravi,da češki študentje hitro osvojijoslovenščino do te mere, da jo obvladajona komunikacijski ravni, karpomeni, da se lahko precej hitropogovarjajo o vsakdanjih temah inse, če pridejo v Slovenijo, znajdejo.Težje in veliko več truda pa je trebavložiti, če si želijo znati slovenskoodlično. »To pravzaprav uspe leredkim, tisti, ki pa jim, postanejo navadnoodlični prevajalci. V Brnu sotrenutno kar trije vidnejši: dr. PetrMainuš, Libor Doležan in ZdenĕkRejda, ki predstavljajo pomembenmost med obema kulturama.«Tudi sama se je v tem času zadovoljivonaučila češčine. Češko je sicerznala, še preden je prišla delat vBrno, tako da je svoje znanje jezikapotem le izboljševala in »pilila«.Tudi s češkimi prijatelji, seveda!Ker je Laura zelo mlada profesorica,pravi, da jo je čisto na začetkumalce skrbelo, ali ji bo uspelo imeti sštudenti prijateljski, a vendar profesionalenin ustrezen odnos. »Kmaluse je izkazalo, da je bil strah odveč,saj smo vzpostavili izjemno lep in doberodnos. In ker sem tako navajenaže iz svojih študentskih let, vikanjepa obstaja tudi v češčini, se ga tudimi obojestransko poslužujemo. Kopa študentje zaključijo s študijem,se seveda začnemo tikati.«In kako se počutiSlovenka v tujini?»To, da sem Slovenka v tujini, semi ne zdi nič posebnega. Počutimse dobro, verjetno ravno zato, kerdelam to, kar me resnično veseli inzanima in delo pa mi daje možnosttako za profesionalno kot tudi zaosebnostno rast. Zame je tudi zelopomembno, da sem zaposlena vVečina študentov slovenščine na Masarykovi univerzi v Brnu na Češkem v časuštudija večkrat obišče Slovenijo. Prihajajo na študijske izmenjave, skupinsko v okvirustrokovnih ekskurzij in zelo pogosto tudi poleti (s prijatelji, z družino) na daljšepočitnice. »Nad Sloveniji so večinoma navdušeni, najbolj pa jih navadno prevzamejogore in čudovita narava, ki je imamo v Sloveniji resnično v izobilju,« pravi Laura.Sloveniji, kar olajša marsikaj. Zaposlenasem na Filozofski fakultetiUniverze v Ljubljani, na Centru zaslovenščino kot drugi/tuji jezik,program Slovenščina na tujih univerzah– sodelavci na Centru in naprogramu STU odlično skrbijo zanas – zato moje delo tukaj potekadobro. Kot učiteljica slovenščine natuji univerzi pa poleg poučevanjapočnem še marsikaj. Pogosto organiziramliterarne večere - v Brnusmo tako med drugim gostili DragaJančarja, Gorana Vojnovića, GregorjaPodlogarja, Primoža Čučnika,koncerte - tukaj so bili Katalena inVlado Kreslin, strokovne ekskurzijev Slovenijo, kulinarične večere ipd.V okviru teh dogodkov imam velikočast in privilegij, da spoznavamizjemne Slovence,« pove.Učitelji slovenščine na tujih univerzahse namreč v veliki meri polegsvoje osnovne dejavnosti (tj.poučevanja slovenščine) ukvarjajoz marsičim. »Če rečem posplošeno,skrbimo za čim večjo prepoznavnostSlovenije in slovenščine. Menim, dasmo pri tem zelo uspešni, za kar smohvaležni naši slovenski alma materi,torej filozofski fakulteti, sodelavcemprograma Slovenščina na tujih univerzahter seveda univerzam gostiteljicam,ki nam pri uspešni izvedbiteh dejavnosti – vsaka pač glede nasvoje zmožnosti – pomagajo«.Laura življenje jemlje tako, kotse ponuja in nima kakih načrtov žeza deset let naprej. Zato tega, kakodolgo namerava ostati v tujini, nemore napovedati in predvideti.Kriza se pozna, a živise vseeno lepo“Na Češkem živijo ljudje po mojioceni precej dobro. Življenje jesproščeno in je precej stvari, ki namolajšajo življenje tukaj: izjemno dobroje organiziran na primer javniprevoz, saj povsod po Češkem lahkobrez težav in poceni prideš kamorkoliFoto: osebni arhiv, Masarykova univerza (muni.cz)– tudi v najbolj oddaljeno vas. Javniprevoz je organiziran tako, da so vozniredi vlakov in avtobusov usklajeni.Če torej nekam pripotuješ z vlakom,imaš gotovo več kot deset minut navoljo za povezavo z avtobusom.Tudi na Češkem se kriza pozna, ana splošno se še vedno živi dobro.Ljudje so zelo navajeni hoditi venjest, kaj spit in se družit. Pogostose zgodi, da med tednom v kakšnigostilni ali lokalu ni mogoče dobitimesta, kamor bi se usedel”.Še enkrat bi seodločila enako»Poučevanje slovenščine v tujinije neprecenljiva izkušnja, sajmi je dala možnost, da bolje spoznamsebe, svojo kulturo, svoj prvijezik in da to znanje, ki ga imam kotdiplomirana slovenistka in obenemrojena govorka slovenščine, predamnaprej. Na sploh je čudovito,ko začnemo sebe opazovati skoziprizmo drugega – tudi s tem, koosvajamo drugi jezik, spoznamo,kakšno je drugo dojemanje svetain lažje razumemo tudi svoje. Takaizkušnja je zelo dobra in koristnatudi zato, ker te izjemno okrepi –sama sem postala veliko močnejša,samozavestnejša in kar se mi zdiše najbolj dragoceno – bolj odprtain dojemljiva tudi za druge soljudi.Spoznala sem tudi, da je moč – neglede na to, kje smo – povsod najtidobre in zanimive ljudi«.Na vprašanje, ali bi se še enkratodločila enako, odgovarja: nedvomno.Laura jeseni za eno leto odhaja vZagreb, kjer bo na tamkajšnji filozofskifakulteti poučevala slovenščino.Prepričana je, da se nam, doklersmo mladi, ni treba pretirano vezatina kraje, ker nas to zgolj omejuje.“Novega okolja in delovnih izzivovse zelo veselim in če se bom tampočutila pol tako dobro kot v Brnu,bom povsem zadovoljna (smeh)”.21

ne prezriteKozolci kot simbol slovenstvaMuzej kozolcev dobivakončno podoboV Šentrupertu na Dolenjskem rase edinstven muzej kozolcev naprostem. Projekt naj bi bil zaključen septembra 2012.Blanka Markovič Kocen»Z muzejem na prostem - kozolciželimo na eni stranirešiti kulturnozgodovinskodediščino, kot jo predstavljajokozolci v Sloveniji, na drugistrani pa gre za projekt, ki ima tudituristični, gospodarski in strokovnipomen,« pravi direktor projekta PeterGeršič. “Za nami je pomembnafaza izbora kozolcev, ki bodo preseljeniv muzej na prostem. Strokovnaskupina je izbrala objekte,ki so po različnih kriterijih primerniza selitev in bodo v muzeju predstavljalitako zgodovinski razvoj kozolcav naših krajih ter tudi različnenačine njihove tradicionalne uporabe.Zdaj nas čaka še temeljitaanaliza izbranih kozolcev, pripravadokumentacije, ki bo omogočalafazo njihove prestavitve v muzej.Kozolce bodo mojstri v tem delurazstavili, sledila bo premestitev,nato znova sestavljanje na mestumuzeja v Šentrupertu, pri čemerpričakujemo tudi precej obnovitvenihdel, restavracije kozolcev.”650 kozolcevpresenetilo celostrokovnjakeKozolci so brez dvoma slovenskaposebnost. Samo na območjuTopler, velik kozolec z več okni, je imel precej različnih, tudi družabno funkcijo.Mirnske doline so našteli nekaj večkot 650 kozolcev različnih tipov,med katerimi po številu prednjačijotoplarji. Odkritje je preseglopričakovanja strokovnjakov, ki sov popisu sodelovali. Po besedahdirektorja projekta je prav na temobmočju največja koncentracija kozolcevv Sloveniji, kar je tudi edenod razlogov za postavitev tegamuzeja na prostem.»V Sloveniji seje kozolec zelo razvijal skozi čas.Vsak pa je imel svojo zgodbo,« poveGeršič in poudarja, da želijo v muzejuna prostem z 19 kozolci prikazatirazvojno pot tega za Slovenijo takoznačilnega objekta. »Najprej sobili kozolci zelo preproste sušilnenaprave, potem se je razvoj nadaljevals tako imenovanim enojnimkozolcem in enojnim kozolcems plaščem, na koncu pa pridemo doljudem najbolj znanega toplerja, velikegakozolca z več okni, ki je imelže precej različnih funkcij. Pod njimse je dogajalo tudi družabno, socialnoživljenje, ki je skoraj vsakemukozolcu vdahnilo svojo zgodbo,«razlaga sogovornik. Projekt Muzejna prostem – kozolci sofinancirataobčina Šentrupert in Služba VladeRS za lokalno samoupravo in regionalnirazvoj. Po Geršičevih besedahje odziv javnosti na prve informacijeo projektu zelo dober, celopresenetljiv. »Sprejeli smo velikotelefonskih klicev, povpraševanj oprojektu in dodatnih informacijah,kako se kozolec gradi, če je mogočekakšen kozolec dobiti…. Ljudje sosporočali, da se jim kozolec podirain spraševali, ali jim lahko pomagamooziroma, če nas zanima.« Projektpa ne ohranja samo slovenskekulturnozgodovinske dediščine,temveč odpira zelo široke in zanimiveteme, tudi povezane z lesom,ki v zadnjem času vnovič pridobivana vrednosti. »Tudi ko govorimo oekologiji, zelo hitro pomislimo nales,« dodaja Geršič in opozarja nazelo dolgo zgodovino predelave lesav Sloveniji.Mojstri za kozolceV projektu sodelujejo tudi mojstri,ki še znajo razstaviti in tudi ustreznosestaviti kozolec, pri čemer je trebapoudariti, da gre za zelo zahtevneoperacije. Stari, pravilno sestavljenikozolci, namreč nimajo nobenegaželeznega spojnega dela. Vse konstrukcijskepovezave so narejeneizključno iz lesa. Končna različica videzamuzeja je sicer že pripravljena,a jo sproti prilagajajo zaradi ugotovitevstroke in izbranih kozolcev.Snovalci muzeja si namreč želijo, dabi imel čim bolj naravno obliko, da bikozolci dajali, kolikor je to mogoče,vtis, da so umeščeni v okolje v svojipravi funkciji in niso nekakšni spomeniki,zgolj postavljeni na kupu. Vokviru muzeja na prostem bodo sicerstekle tudi aktivnosti, ki bodo usmerjenev ohranjanje objektov na mestunjihovega nastanka.Bralci, ljubitelji in zbiralci kozolcevlahko k projektu prispevajoz informacijami, ali pa le-te odsnovalcev muzeja pridobijo.K boljšemu razvoju projektalahko prispevajo tudi z različnimizgodbami o kozolcih, ki bodoobjektom vdahnile življenje.Informacije lahko sporočite alipridobite na spodnjem naslovu:Občina ŠentrupertŠentrupert 33, 8232 Šentrupertinfo@sentrupert.si23

IZOBRAŽEVANJE in znanostSlovenščina na daljavoDo znanja slovenščinekar iz naslanjačaS programom Slovenščina na daljavo se lahko naučite slovenskegajezika, ne da bi obiskali Slovenijo ali kakšen jezikovni tečajslovenščine. Za učenje potrebujete le računalnik s povezavo dosvetovnega spleta, uporaba programa pa je brezplačna.Patricija VirtičNa spletu brezplačnodostopen že odleta 2006Slovenščina na daljavo jebrezplačno dostopen internetnitečaj, ki je nastal v sodelovanjuCentra za slovenščino, Fakulteteza elektrotehniko Univerze v Ljubljani,ministrstva za visoko šolstvo,znanost in tehnologijo ter urada zaSlovence v zamejstvu in po svetu.Tečaj je namenjen samostojnemuučenju slovenščine kot tujega jezika,zaživel je leta 2006. Nastal je kotrezultat ciljnega raziskovalnega projekta,katerega nosilec je bil Centerza slovenščino kot drugi/tuji jezikFilozofske fakultete Univerze v Ljubljani.Primeren za začetnikein izpopolnjevalceJezikovni tečaj je razdeljen natri težavnostne stopnje (začetniki,nadaljevalci, izpopolnjevalci), razvijapa različne jezikovne spretnosti(poslušanje, branje, pisanje).Sestavljen je iz šestih vsebinskihsklopov: osebna identiteta; osebnarazmerja; hrana, pijača, nakupovanje;zdravje in higiena; promet in potovanja;delo in poklic. Vsaka temavključuje avdio in video posnetke,branje različnih besedil ter pisanje,vsako od teh dejavnosti pa dopolnjujejovaje, ki so mediju didaktičnoin estetsko prilagojene in na podlagikaterih uporabnik lahko sprotipreverja svoje znanje. »To je edenizmed modernejših pripomočkovza učenje slovenščine, dostopen jevsakomur, njegova posebna vrednostpa je, da je veliko gradiva tudiv avdio-video obliki, kar je tečajnikupri učenju izgovorjave v velikopomoč,« je pojasnila Tanja Jermaniz Centra za slovenščino.Za mlade po letih inmlade po srcuTečaj je namenjen tujim govorcemv Sloveniji in na tujem, slo-venskim izseljencem in njihovim potomcem,študentom na študijskihizmenjavah, prevajalcem … Predstavljapriložnost za vse, ki jimslovenščina ni prvi jezik, da sena preprost, široko dostopen inprijeten način začnejo učiti aliposkušajo svoje znanje izpopolniti.»Tečaj je komunikacijsko naravnan,v ospredju so dialogi in besedišče,ne vsebuje pa slovnice. Namenjenje predvsem vsakodnevnemusporazumevanju,« doda Jermanova.Tečajnik iz tujine, ki bi predelalvse teme na vseh stopnjah, bi se lahkobrez težav sporazumeval s slovenskogovorečimi, je še prepričana.Otrokom je namenjen posebenkotiček, kjer se lahko ti naučijo slovenskihbesed za številke, barve,živali in pisarniške pripomočke.Tečajnik si svoj učninačrt izdela samInternetni tečaj Slovenščina nadaljavo je prosto dostopen na spletnemnaslovu www.e-slovenscina.si.Pred prvo uporabo je potrebna registracija.Po prejemu gesla se lahkovaše učenje začne. Tanja Jerman izCentra za slovenščino priporoča, danajprej rešite uvrstitveni test, s katerimboste lažje določili raven znanjaslovenščine. Rezultat testa vas bouvrstil med začetnike, nadaljevalceali izpopolnjevalce. V posameznihenotah si lahko s pomočjo Študijskihorodij izberete katerokoli študijskopot, priporočena pa je tista, ki ustrezavašemu predznanju. »Tečajnima obveznega zaporedja učenja,tečajnik se sam odloči, katero temona kateri stopnji bo preučeval. Obstajasicer priporočen vrstni red, ana koncu je tečajnik tisti, ki si začrtasvojo učno pot,« pojasni Jermanova.Prijava omogoča, da ima tečajnikpregled nad že preučenimi temami.Ob naslednji prijavi lahko nadaljujetam, kjer je končal.Poleg jezikovnegatečaja tudi poznavanjeSlovenijeSpletno mesto je aktivno že vrstolet, obisk strani pa je, kljub padcupo prvotnem navdušenju, še vednozadovoljiv. »Še vedno nam kateriizmed tečajnikov na naših preostalihtečajih in šolah slovenskega jezikapove, da se je slovenščine začelučiti prav prek tega programa,«poudari Jermanova, ki priznava,da je program potreben prenove:»Program bi želeli nadgraditi indopolniti, to je potrebno in tega seseveda zavedamo, a za takšen projektpotrebujemo finančna sredstva,ki pa jih trenutno nimamo.«Celoten sistem Slovenščina nadaljavo poleg jezikovnega tečajaponuja tudi informacije o Slovenijiin slovenščini, na voljo pa so tudivzorčni testi za preverjanje znanjaslovenščine po veljavnem sistemutestiranja v Sloveniji.25

IZOBRAŽEVANJE IN ZNANOSTZmago PrelecZnanost ne sme bitisama sebi namen»Povezava znanosti in prakse je zelo učinkovita in v življenju nujna.«Ana MrzlikarZmago Prelec je slovenskistrokovnjak in znanstveniks področja energetike,ki živi in dela na Reki naHrvaškem. »Tehnika me je zanimalaže od otroških dni, tako da vpisna srednjo strojno šolo sploh ni bilvprašanje. Pomembno pa se mi jezdelo tudi dejstvo, da je takrat naReki že obstajala tudi fakulteta zastrojništvo.« Po končanemu dodiplomskemštudiju se je polegredne službe v INA Rafineriji Rijeka,kjer je bil zaposlen dobrih 29 let,odločil tudi za znanstveno kariero.Potem ko je leta 1984 doktoriraliz strojništva, je postal tudi redniprofesor na tehnični fakulteti. »Lahkorečem, da sem imel vzporednopriložnost, če ne celo privilegij, dasvoje osvojeno znanje in izkušnjeprenašam na obe strani: izkušnjeiz gospodarstva na študente,teoretično znanje pa na sodelavcev praksi. Mislim, da je bila takšnapovezava znanosti in prakse zeloučinkovita in je v življenju nujna. Toje pravzaprav tisto, česar dandanesv naših okoliščinah precej primanjkuje.Kritike, da so znanstveniki ingospodarstvo premalo povezani,so resnične in upravičene, kar pa zanobeno stran ni dobro. Na takšennačin gospodarstvo počasi izgubljazaupanje v domači znanstvenipotencial in se zato raje odločiza povzemanje oziroma nakup žedokončanih zunanjih rešitev inproizvodov, znanstveniki pa se vsemanj ukvarjajo z realnimi problemi,ki bi jih lahko reševali v gospodarstvu.S tem pa izgubita obe strani,«je prepričan Zmago Prelec.Življenje na RekiKo je po drugi svetovni vojni Jugoslavijaspodbujala selitve - v tovarnahv povojni obnovi so namrečpotrebovali precej novih delovnihmoči - sta se tudi mama Marija inoče Jože odločila, da si boljše pogojeza življenje najdeta v mestu, ki jenudilo več možnosti za delo. Takratštiriletni Zmago se je iz osrčjaBrkinov, iz vasi Barke, z družino preselilna Reko.V tem mestu je že pred drugosvetovno vojno živelo precej slovenskihdružin, po vojni pa se jenjihovo število še povečalo. Poukv osnovnih šolah je vse do letaZmago Prelec o varovanju okolja in ceni energije v prihodnosti: »Zanobeno vrsto energije ne moremo več trditi, da je poceni in še posebnone, da je poleg tega še neškodljiva za okolje. Obdobja nizke ceneenergije je bilo konec pred več kot 38 leti, od prve svetovne energetskekrize leta 1973 v takratni politični krizi na Bližnjem vzhodu. Od takratnaprej razne politične krize ali podobni svetovni dogodki od časa dočasa skozi skokovite spremembe cene energije poudarjajo resnico, daso njene razpoložljive količine vse manjše, da energija ni neizčrpna, dazadostne in trajne alternative za konvencionalne vire še niso na vidikuin da se moramo naučiti živeti s spoznanjem, da bo cena energije vprihodnje še naprej rasla«.Zmago Prelec, strokovnjak in znanstvenik s področja energetike in varstva okolja, kiživi na Reki: »Znanost, ki ne išče in ne najde svoje potrditve in uporabe v praksi, niprava znanost, ker takšna postane sama sebi namen«.Foto: osebni arhiv1954 potekal v slovenščini, kasnejepa je bila na žalost slovenska šolana Reki ukinjena zaradi premajhnegavpisa slovenskih otrok. ZmagoPrelec zato ne govori popolneslovenščine: »V krogu družine, privsakdanjem pogovoru s starši smopopolnoma obdržali slovenski jezik,in to čisto »brkinsko« narečje, pravtako slovensko govorim s sorodnikiiz Slovenije. S svojo ženo, dokler jebila še živa, in s svojimi otroki pasem se oziroma se pogovarjam vhrvaščini.«Že od leta 1947 je na Reki obstajaloin uspešno delovalo Kulturnoprosvetnodruštvo Bazovica, kjer sose zbirali reški Slovenci in v kateremje bil tudi Zmago Prelec v svojemmladinskem in študentskem obdobjuaktiven član. Kasneje pa je,kot pravi, zaradi mnogih obveznostipostal bolj pasiven. »Seveda pa ševedno obiščem kakšno lepo prireditevin se udeležim kakšnegadrugega dogodka,« dodaja.Znanstveno deloZmago Prelec je od leta 2000dalje redni profesor in znanstvenisvetovalec na Tehnični in Pomorskifakulteti na Reki. Osem let je bil tudiprodekan za področje poslovnihodnosov, danes pa vodi katedro zaprocesno in energetsko strojništvo,energetiko in zaščito okolja.V okviru dodiplomskega študijapredava predmete energetski sistemi,generatorji pare, inženirstvovarstva okolja, na doktorskemštudiju pa predmeta optimizacijaenergetskih procesov in varstvookolja v procesni industriji.Je tudi aktiven član mednarodnihorganizacij, ki se ukvarjajo zzaščito okolja in energetiko. V devetdesetihletih prejšnjega stoletjaje sodeloval v delovni skupini znotrajEvropske ekonomske komisijepri Združenih narodih, ki je pripravljalaKonvencijo o prekomernemonesnaževanju zraka. Medleti 1995 in 2000 je bil predsednikZveze inovatorjev INA – Rafinerijenafte Rijeka. Sodeloval jena mnogih kongresih in simpozijih,tako doma kot v tujini, predavalštudentom v Italiji, na Nizozemskem,je mentor mnogih diplomskihin magistrskih del, avtor knjig,učbenikov, strokovnih člankov.Dolga leta je bil tudi urednik strokovnegaglasila Energetičar.Za svoje znanstvene raziskave inizsledke je prejel mnogo nagrad. Zagotovolahko izpostavimo nagradomesta Reke, ki jo je leta 1995prejelza znanstveni in strokovni razvojtehnične veje energetike: za rezultateznanstvenih raziskav in za avtorskodelo Energetika u procesnojindustriji iz leta 1994. Na mednarodnikonferenci POWER-GEN 1998.v Milanu pa je prejel nagrado zanajbolje ocenjeno izumiteljskoin znanstveno delo. »Nagrade inpriznanja za dosežke pri delu soprijetna doživetja, posebno če smojih deležni po dolgotrajnem deluin marsikaterem odrekanju. Pridejonekako sami od sebe - človekne razmišlja o njih, dokler jih neprejme. Takrat pa postanejo velikaspodbuda in obenem obveza za šeintenzivnejše delo.«26

med namiSvetovni slovenski kongresSlovenski zdravnikipred novimi izziviV organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa je med 9. In 11.junijem v Ljubljani potekala tradicionalna, po vrsti že 7. konferencaslovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije, ki je v dvanajstihletih, odkar se zdravniki na njej srečujejo, pridobila velik ugled vzdravniških krogih.Blanka Markovič KocenOsrednji namen srečanja,katerega častni pokroviteljje bil predsednikVlade Republike SlovenijeBorut Pahor, glavni pokroviteljpa Zdravniška zbornica Slovenije,je krepitev sodelovanjamed slovenskimi zdravniki domain po svetu, medsebojna izmenjavaizkušenj in utrjevanje stikov. Dejstvoje namreč, da je med Slovenciv tujini veliko uveljavljenih strokovnjakov,tudi zdravnikov, medicinskastroka pa nikoli ni poznala meja.Udeleženci tridnevne konferenceso razmišljali o aktualnih temah,med drugim o obvladovanju infekcijskihbolezni v Sloveniji in po svetuter infektologiji in medicini v izrednihrazmerah. Izbrane teme so bilesplošne, saj se pojavljajo na vsehbolniških oddelkih in po vsem svetu.Strokovni odbor pri Svetovnemslovenskem kongresu je v sodelovanjus Slovenskim zdravniškimdruštvom in Zdravniško zbornicoSlovenije že pred leti oblikoval predlogza tovrstna srečanja z namenom,da bi čim širšemu krogu slovenskihzdravnikov omogočili seznanitev znajnovejšimi dosežki na področjurazličnih vej medicine in prek slovenskihvrhunskih strokovnjakov terznanstvenikov, ki delujejo v tujini,zagotovili čim hitrejši pretok znanjav slovenski prostor. Dejstvo je torej,da ima srečanje ne le nacionalni,temveč tudi širši družbeni pomen.Od občudovanjado preganjanja»Povezovanje in odprtost pomenitaza majhno državo priložnostDejstvo je, da ima srečanje ne le nacionalni,temveč tudi širši družbeni pomen.Osrednji namen srečanja je krepitev sodelovanja med slovenskimi zdravniki doma in po svetu, medsebojna izmenjava izkušenjin utrjevanje stikov.za primerjave in spodbudo za napredek,«je ob odprtju konferencemed drugim dejala prof. dr. BojanaBeović, predsednica organizacijskegaodbora in dodala: »V razburljivihčasih s številnimi zgodovinskimispremembami se spreminja tudiodnos do našega poklica, ki niha od(pre)velikega občudovanja do nezaupanjain preganjanja.«»V času od prve konference pred12 leti je slovensko zdravništvoprehodilo vijugasto pot, tako kotso skoraj vse poti v naši deželi,med hribi in dolinami, po planotahin grapah,« se je slikovito izrazilaBeovićeva.Znanje naj krožiDobrodošlico je udeležencemkonference zdravnikov, ki je hkrati23. srečanje slovenskih strokovnjakoviz sveta in domovine v organizacijiSvetovnega slovenskegakongresa, je zaželel tudi predsednikSSK dr. Boris Pleskovič, ki je meddrugim izpostavil pomen vračanjamladih, ki študirajo v tujini, da znanjekroži in se spletejo vezi.»V Sloveniji primanjkujezdravnikov in upam, da jih bomotudi s pomočjo tega dogodka čimveč pripeljali nazaj,« je med drugimdejal dr. Pleskovič, predsednik Svetovnegaslovenskega kongresa. Ponjegovih besedah so ta prizadevanjaže obrodila nekaj sadov. Opozorilpa je na to, da je na svetu mnogoSlovencev, ki nimajo slovenskegadržavljanstva, zato bi bilo prav, daimajo tudi ti v primeru enakih kvalifikacijprednost zaposlovanja prinas. Vse pristojne institucije je zatopozval, naj temu namenijo posebnopozornost in pomagajo pri vračanjuin vključevanju naših rojakov vdomovino.Težavni začetki srečanjV svojem nagovoru je predsednikSSK med drugim orisal tudi zgodosenadaljuje na strani 2827

MED NAMIse nadaljuje s strani 27vino teh srečanj. »Ko se je leta 1997rodila zamisel, da bi v Slovenijo povabiliugledne slovenske strokovnjake,ki so se uveljavili v tujini,je bilo v začetku precej težav,« jedejal dr. Pleskovič. Uradne državnein akademske institucije namrečpo njegovih besedah niso imele nepravega posluha ne popolnih podatkovoziroma naslovov naših strokovnjakovv tujini. »Večina pristojnihse je obnašala tako, kot da slovenskistrokovnjaki v tujini niso del našeganaroda, čeprav v tujini živi več kotpol milijona Slovencev.« Kljub zeloskromnim finančnim sredstvom zaorganizacijo svetovnih konferenc sov Svetovnem slovenskem kongresuostali optimisti, pravi dr. Pleskovič.Povsem upravičeno! Ugledni Slovencinamreč niso samo z veseljem prišlina srečanje v domovino, ampak sosi, razen redkih izjem, plačali tudinajvečji strošek, to so letalske karteiz daljnih krajev.Med udeleženci smo pred samootvoritvijo konference poklepetaliz dr. Silvom Lipovškom, uglednimslovenskim zdravnikom, ki se jepo dolgih letih iz Argentine vrnildomov. »Malo za šalo, malo zares,v Sloveniji sem bil “naročen”, v Argentinipa rojen, saj so me tja “pretihotapili”v trebuhu moje matere,«Dr. Patricija Ečimović: »Na Irskem je tradicijaohranjanja stikov s tistimi, ki so odšli po svetu,zelo velika in je veliko pripomogla k državi. TudiSlovenija mora to izkoristiti.«Dr. Boris Pleskovič, predsednik SSK: »V Sloveniji primanjkuje zdravnikov in upam, dajih bomo tudi s pomočjo tega dogodka čim več pripeljali nazaj.«smeje pove dr. Lipovšek, ki je nakonferenci predaval o infektologijina otroški kirurgiji. S ponosompove, da je prej govoril slovenskokot špansko, v znanju maternegajezika pa se je izpopolnjeval v sobotnihšolah slovenščine.Dr. Lipovšek je bil prvič v Slovenijileta 1998. »Takrat me je prešinilo,kam sodim,« pravi in doda, da se jeob vrnitvi na letališču v Buenos Airesuprvič v življenju počutil kot tujecv Argentini. »Takrat sem si rekel,dovolj je, uredil vse papirje, prodalimetje in se marca 2002 vrnil zastalno.«Eden izmed dejavnejših uveljavljenihudeležencev konference jebil dr. Jože Rožanec, prav tako izBuenos Airesa, ki je prvi dan govorilo inovativnosti in kreativnostiznanstvene kirurgije, predstavil paje tudi raziskovalno delo s področjapove sogovornik, ki je doktoriral spodročja zdravljenja raka ledvic inpredava po vsem svetu. Sicer je profesorurologije na katoliški univerziv Buenos Airesu. Zaradi številnihobveznosti je v Sloveniji tokrat ostalle nekaj dni.»Na letošnji kongres sem prišelz najboljšimi pričakovanji, ker semprepričan, da je stik med zdravniki izSlovenije in sveta zelo pomemben,«je dejal. »Čeprav se novosti v medicinibolj ali manj povsod enako alivsaj podobno izvajajo, so sistemi, pokaterih delamo, različni. Srečanja,kot je konferenca v Ljubljani, pa nasobojestransko obogatijo.«Dr. Rožanec se v zadnjih letih poglabljav manjše posege v urologijiin ne more napovedati, ali bo v prihodnjedelal tudi v Sloveniji.Dr. PatricijaEčimović: očarana nadčlovečnostjo irskihzdravnikovPosebno življenjsko zgodbo imatudi dr. Patricija Ečimović, anesteziologinja,ki je doktorirala iz epidemiologijeraka in trenutno dela naIrskem.»Ko sem se leta 2008 odločilaza življenje in delo na Irskem, sembila odlično sprejeta,« pravi dr.Ečimovićeva, ki pri Ircih ceni predvsemtoplino. »Ta se pozna tudi inpredvsem pri delu z bolniki, kar jebil eden izmed glavnih motivovza to, da sem ostala na Irskem.«Po njenih besedah je na Irskemtradicija ohranjanja stikov s tistimi,ki so odšli po svetu, zelo velika in jeveliko pripomogla k državi. Tudi Slovenijamora to izkoristi. Sama skušaves čas razmišljati, kaj lahko stori zadomovino.Dr. Bojana Beović: »V razburljivih časih sštevilnimi zgodovinskimi spremembami sespreminja tudi odnos do našega poklica, ki nihaod (pre)velikega občudovanja do nezaupanjain preganjanja.«Dr. Jože Rožanec: »Srečanja, kot je konferenca v Ljubljani, pa nas obojestranskoobogatijo.«kirurških posegov pri majhnih tumorjihledvic.Dr. Rožanec je predstavnik drugegeneracije argentinskih Slovencev.Za zdravniški poklic se je odločilže v mladih letih, saj je medicinoštudiral tudi njegov oče, in sicerv Sloveniji, za razliko od sina, ki jeznanje s tega področja pridobivalv Argentini. Kako je povezan s Slovenijo,priča tudi dejstvo, da je hčislovenskih staršev tudi njegovažena in v družini govorijo slovensko.»Ko prestopimo domači prag, govorimosamo v maternem jeziku,«V Ljubljani se, kot pravi, še vednopočuti kot doma, na Irsko pa vsakoleto popelje študente medicine izSlovenije.Na konferenci je predavala oizkušnjah z misij Zdravnikov brezmeja. Kot anesteziologinja je sodelovalav sedmih misijah po vsemsvetu in vsaka posebej se jo je, pravi,močno dotaknila.Ob začetku konference je izšeltudi zbornik s prispevki sodelujočihv programu, ki je na voljo tudi vpisarni Svetovnega slovenskegakongresa.28

MED nAMISlovenija v svetuSlovenci posvetu v časuosamosvajanjaSlovenijeIzseljensko društvo Slovenija v svetuje v počastitev 20. obletnice slovenskesamostojnosti pripravilo tri zanimiverazstave. Slovenci po svetu v časuosamosvajanja Slovenije je naslov velikerazstave fotografij in dokumentov, ki pričajoo delovanju Slovencev po svetu v časuosamosvajanja Slovenije. Razstava je do 7.julija na ogled v preddverju velike dvoranev Državnem zboru Republike Slovenije, do16. julija pa pred veliko čitalnico Narodne inuniverzitetne knjižnice v Ljubljani. (BoštjanKocmur)Bara RemecV NUK-u je na ogled tudi razstava akademskeslikarke Bare Remec, velike umetnice inilustratorke številnih knjižnih del. Razstavaobeležuje 20-letnico smrti slikarke in enakoobletnico njene prve razstave v samostojniSloveniji. Bara Remec je svojo pot začrtalain se uveljavila že pred drugo svetovnovojno, zgodaj za tiste čase za zelo nenavadnoodločitev, da postane slikarka. Po letu1948 je svojo življenjsko in umetniško potnadaljevala v Argentini. Ob odprtju razstaveso predstavili tudi v Argentini pravkar izdanomonografijo taboriščnih skic Bara Remec:njena begunska pot v risbah.Izseljensko društvo Slovenija v svetuvabi na 18. Tabor Slovencev po svetu, vnedeljo, 3. junija, v Šmarjeških Toplicah.V cerkvi sv. Marjete v Šmarjeti bo ob10.00 sveta maša, ob 12. uri pa bo vTermah Šmarješke Toplice potekalaokrogla miza na temo Slovenci poosamosvojitvi Slovenije – Sodobnemednarodne selitve.V kulturnem programu bodo nastopilidijaki RAST 40 iz Argentine, MPZ Mismo mi iz Clevelanda, Kvartet Slomšek izMaasmechelna in Tamburjaši iz Vipave.Opoldanski čas bo namenjen druženjuin kopanju, poskrbljeno bo za avtobusniprevoz iz Ljubljane, skupno kosilo inkopanje. Odhod bo s parkirišča Tivoli ob8. uri.Slovenija v svetuBritanskopriznanjeRazstava Slovenci v Londonu 1991-1994Ana MrzlikarOb dvajsetletnici razglasitveslovenske državnosti jeZnanstveno raziskovalni centerSAZU skupaj z Arhivom RSv svojem atriju odprl razstavo Slovenci vLondonu 1991-1994. Kronika delovanjacivilne družbe v času osamosvajanja: Slovenskikrizni center in glasilo The SlovenianNewsletter.Gre za najobsežnejši urejeni dokumentakcij, s katerimi je civilna družba v Londonuodgovorila ob napadu jugoslovanskearmade na Slovenijo leta 1991. PublikacijaJane Valenčič in Mihe Dobrina jezbir skoraj vsega pisnega in fotografskegagradiva iz arhivov Slovenskega kriznegacentra in glasila The Slovenian Newsletter.Slovenski krizni center je ustanovilaskupina mladih intelektualcev, Slovencev,ki so takrat živeli v Londonu, njegovi vodilničlani so bili: Jana Valenčič, dr. ZvezdanPirtošek, dr. Marko Hawlina, MihaDobrin, Polona Truden Dobrin, Nadja RojnikStone, Nataša Kormanič, Evald Flisar in drugi.Slovenski krizni center ni bil organizacija, temvečakcijska skupina posameznikov, Slovencev in Britancev,brez vnaprej določenega programa, formalnegačlanstva in vodje. »Slike jugoslovanskihtankov, ki se valijo skozi slovensko pokrajino,so med Slovenci različnih prepričanj prebudileobčutek nacionalne identitete in povezanosti.Odločeni, da pomagamo ohraniti in negovatinove občutke, smo 1991. vpeljali redna mesečnasrečanja v gostilni Maddox’s Arms sredi Londonain tako je krizni center nastal. Ta srečanja so bilapredhodnik Britansko-slovenskega društva,« stav razstavnem katalogu zapisala avtorja razstave.Britanska javnost ni bilanaklonjena osamosvojitviSlovenije»Britanski Slovenci smo se od vsega začetkazavedali, da britanska javnost in večji del vplivnihosebnosti nasprotujeta razpadu Jugoslavije. Edenod razlogov, kot ga je navajala premierka MargaretThatcher, je bilo tudi vprašanje odplačevanjajugoslovanskih dolgov v tujini. Poleg tega je imelaJugoslavija auro dežele, ki se je uprla Hitlerju inStalinu, ljudje so tja hodili na počitnice, bila je karpriljubljena in spoštovana država. In potem sepojavi Slovenija, ki se želi odcepiti, pride do vojne… Celotno britansko mnenje je bilo nenaklonjenoosamosvojitvi Slovenije in mi smo mnenje britanskejavnosti pomagali zasukati skozi različne akcije:šli smo pred kamere, na cesto, lobirali smoRazstava dokumentira odgovor skupine posameznikov na vojnov Sloveniji leta 1991 in dogodke po njej. Nastala je iz arhivskegagradiva Slovenskega kriznega centra in glasila The SlovenianNewsletter, ki sta takrat delovala v LondonuNa fotografiji sta avtorja razstave Jana Valenčič in Miha Dobrin.v parlamentu … Ljudi smo ozaveščali, kakšna jev resnici situacija in zakaj je odcepitev Slovenijenjena legitimna pravica.Ne trdimo, da so akcije civilne družbe pospešilebritansko priznanje Slovenije, mislimo pa, da soga olajšale,« pripoveduje Jana Valenčič.Razstava naj gre med Slovencepo svetu»Moja velika želja je, da bi ta razstava šla posvetu – Arhiv RS je razstavo predelal v potovalniformat, kar pomeni, da se lahko prenaša v nekajpotovalkah. Rada bi jo poslala med Slovencev Cleveland, Argentino, Avstralijo … Kajti to, karsmo doživljali mi, so doživljali v tistem času tudidrugi Slovenci po svetu. Nadgradnja se začne, kosmo to gradivo in dokumentacijo zbrali in organizirali.Moja druga želja pa je, da bi katalog, razstavooz. sporočilo te razstave umestili na internet alikako drugo primerno obliko, ki bi se približalaslovenskim srednješolcem. Mladim bi namrečrada dala sporočilo, da Slovenija ni nastala naGregorčičevi oz. v parlamentu, ampak predvsemna cesti, med ljudmi. Ta razstava je resnično primarnivir informacij, saj je nastala nekaj let podogodkih, takrat, ko smo vse to še močno čutili,«pravi Jana Valenčič. »Vsak »papir« je zgodovinskidokument. Velika vrednota te razstave je, dakaže, kako pomembni so dokumenti, kaj dejanskopiše zgodovino. Kajti če vse to ne bi bilo zbrano, biostalo v škatlah,« dodaja Miha Dobrina.29

med namiPo tem ko so bili izbrani izseljenci za študij v Ljubljani, so najprej pridobili znanjeslovenskega jezika, Na sliki učenje slovenščine z lektorico, Molek Amalija,Argentina, Tsallou Aleksander, Grčija, Oskar Molek, Argentina, NachbauerThomas, Avstrija.ime in priimek država predmet študijašolsko letood - doMilena Franceus Švedska ang. /slov 1984 – 1990Eva Žigon Avstralija ang. /nem. 1984 - 1990Marko Lavriša Kanadazim. semest. NaFAAG1985Cristoper Bennet VBslov. zimskisemester1985Diego ArmandoGomezArgentina AGRFT – režija 1985 – 1990Ingrid Poredoš VB slov. 1985Lidija Avsenik Kanada slov. 1985 – 1986Irena Bremšak Kanada FNT kemija 1985 – 1986Branko Gašperlin Kanada pravo 1985 – 1986Tanja Golob ZRN slovenščina FF 1985 – 1986Silvija Ivanuša ZRN slov. / rušč. FF 1985 – 1986ChristianeLeskovecZRN nem./ ang. FF 1985 – 1986F. Kelly Neill Kanada slov. FF 1985 - 1986AleksandraTsallouGrčija etnolog. /slov. 1985 – 1986Anthony Hiti ZDA arhitektura FAAG 1985 – 1986Drobnič MarionLindaAvstralija tečaj slov. 1986 - 1987Čebokli Sonja Francija FF 1986 - 1987Vira Helve Justina Francija tečaj slov. 1986 - 1987Nataša Devlin VB ALU, dizajn 1986 – 1989Frances Milene Argentina FF 1986 – 1987Walter Škrielec Argentina 1986 - 1987Aleksandra J. Iglič Argentina špan./ ang. 1986 – 1987Teresa I. Kores Argentina špan./umetn. zg. 1986 – 1990Ivancic NolimalMonicaZDA ALU 1986 – 1987ime in priimek država predmet študijašolsko letood - doAntolin Margaret ZDA FF 1986 – 1987Jelševar Ema ZDA FF 1986 – 1987Andrej Ržišnik ZRN Faag . arh. 1986 – 1990Elektra Tsigarida Grčija etnol./ slov. 1986 – 1990Pavlina Tsigarida Grčija arhitektura 1986 – 1989Sonja Čebokli Francija franc./ španšč. 1986 – 1987Ema Jelševar ZDA ang. /nem 1986 – 1987Louise Magdič Avstralija tečaj. slov. 1986 – 1987Thomas Nachbaur Avstrija FF 1986 – 1988Angelique Van DeLaakAvstralija tečaj slov. 1986 – 1988Vesna Hatežič Avstralija 1987 - 1988Sandra RoxanaStoccaArgentina rušč. /angl 1987 – 1991Anna MargaretaKramar – Balazsin,Švedska angl. /slov 1987 – 1990Barbara Tsonaki Grčija tečaj slov. 1987 – 1990John Turk Kanada 1987 – 1988Vilma Rojic Argentina ang./ fran. 1987 - 1988Kristina Kores Argentina ang./ fran. 1987 - 1990Nancy Skovran ZDA angl.,/nem. 1987 – 1988Alexis Okreti Argentina 1987 – 1988Maria ClasudiaMassironiArgentina 1987 – 1988Manuel MirkoCapitanichArgentina 1987 – 1988Robert Turk ZDA 1987 – 1988Linda CimpermanPestotnikZDA 1987 – 1988Margaret Antolin ZDA 1987 – 1988Milena Križman Avstralija 1988 - 1989Katarina Schober Avstrija FF 1988 - 1990Ionida Leonidakis Grčija FNT 1989 – 1990Karolina Koglot Venezuela ALU 1989 – 1990Tomšič BeatrizGabrielaArgentina ALU 1989 – 1990Marcela Okretič Argentina tečaj 1989 – 1990Juliete Kubik Argentina tečaj 1989 – 1990Pavlinka TaniaKorošecArgentina 1989 – 1990Graciela Mravlje Argentina ALU 1989 – 1990Sara Sežun ZDA tečaj tečajO’kicki Joseph ZDA pravna f. 1989 – 1990O’kicki Sylvia ZDA FDV 1989 – 1990Miović Rachel ZDA FF 1989 – 1990Michele Matkins ZDA tečaj 1989 – 1990Alan Marko Sodja Avstrija 1989 – 1990Irena Birsa Avstralija 1989 – 1990BogdanBogdanovičČile 1989 – 1990Vladimir Dim Kanada tečaj 1989 – 1990Avgustin Budja Švedska FF 1989 - 199031

med namiRafaelova družba: 21. Draga mladih»Čutim Slovenijo?«»Slovenija pred 20 leti, Slovenija danes in Slovenija čez 20 let«Draga mladih je tradicionalni intelektualni forummladih iz Slovenije, zamejstva in zdomstva. Greza mladinsko različico tradicionalnih študijskihdnevov Draga, ki že desetletja potekajo naOpčinah pri Trstu. Tema letošnje Drage mladihbo »Slovenija pred 20 leti, Slovenija danes in Slovenijačez 20 let«.Rafaelova družbaVišarski dnevimladihDraga mladih bo potekala od 8. do 10. julija 2011v prostorih Socialne akademije (Ulica Janeza PavlaII. 13, Ljubljana).INFORMACIJE/PRIJAVESocialna akademijaTel: 00386 1 439 9795E-pošta: info@socialna-akademija.siwww.dragamladih.orgCena: 50 €. V ceno je všteto bivanje, prehrana instroški programa.Organizatorji: Socialna akademija, Ljubljana,Amos – Akademsko katoliško združenje Maribor,Središče Rotunda, Koper, Svetovni slovenskikongres, Rafaelova družba, Mladi v odkrivanjuskupnih poti, Trst, Dom Sv. Jožef, CeljeSofinancerji: Urad RS za Mladino, Mestna občinaLjubljana, Urad RS za Slovence v zamejstvu in posvetuRafaelova družba vabi Mlade Slovence izdomovine, zamejstva in tujine na POLETNEVIŠARSKE DNEVE MLADIH, ki bodo odčetrtka, 4., do nedelje, 7. avgusta 2011.Dobimo se v četrtek zvečer na Ligu (župnijaRočinj), v petek bomo šli na Staro goroin po Terski dolini, v soboto pa v Špeterin Kanalsko dolino ter se povzpeli na Sv.Višarje. 7. avgusta jih bomo zaključili stradicionalnim romanjem Treh Slovenij, kjerbomo sodelovali pri pripravi in programu.Program:- druženje s Slovenci iz različnih držav,- srečanja z gosti in domačini,- duhovnost in petje,- pohodništvo.Starostna omejitev: od 20 do 35 let. Ker ještevilo udeležencev omejeno na 15, pohiti sprijavo! Več informacij na tel. 01 438 30 50,rafaelova.druzba@siol.net. Akontacija obprijavi je 10€.PETEK, 08. julij 201111:00 Tiskovna konferenca15:00 Prihod, prijava(Socialna akademija)in nastanitev (Duhovnosredišče sveti Jožef)18:00 Pozdravi in nagovorigostitelja in gostov18:15 Popoldan z častnimgostom (Boris Pahor)20:00 Spoznavni večerSOBOTA, 09. julij 201110:00 OKROGLA MIZA –Čutim Slovenijo?dr. Andrej Fink (politolog)dr. Igor Škamperle (sociolog)dr. Igor Grdina (zgodovinar)dr. Brane Senegačnik(pesnik)13:00 Odmor/kosilo15:00 Delavnice*20:00 Večerja21:00 Družabni večerNEDELJA, 10. julij 201110:30 OKROGLA MIZA –Slovenija jutri?dr. Bernard Nežmah(publicist)dr. Matej Avbelj (pravnik)mag. Klemen Žumer(strokovnjak za mednarodneodnose)13:00 Kosilo14:00 Zaključek*DELAVNICE: novinarska, stop motion, športna, glasbena, debatna32

ZAMEJSKI DNEVNIKSlovenci na MadžarskemBralna značkaV pol stoletja se je Bralna značka razširilain uveljavila v Sloveniji in dokaj hitro medSlovenci v sosednjih državah in po svetu. Česo najprej brali za Prežihovo bralno značko,berejo zdaj, ob 50-letnici, za 50 različnihbralnih značk.Ernest RužičMonošterOdhaja tretjigeneralnikonzulNovembra 1998 sta tedanja predsednikaMadžarske in Slovenije dr. Árpad Göncz inMilan Kučan v Monoštru odprla slovenskigeneralni konzulat, nato pa Slovenskikulturni in informativni center – eno največjihpridobitev porabskih Slovencev in mestaMonošter nasploh.Rezultat presega pričakovanjapobudnikov, kars ponosom spremlja tudiSuhodolčanov sin Primož,eden najbolj branih mladinskih pisateljevna Slovenskem. Poznejeso se odločali še za Cankarjevo,Jurčičevo, Levstikovo, Prešernovo,Kranjčevo in druge bralne značke, zakatere bere blizu 120 tisoč šolarjevdoma, v sosednjih državah in po svetu.Bralno značko imajo na 99 odstotkihslovenskih osnovnih šol. Dolgoletnipredsednik bralne značke je bilpisatelj Tone Partljič, za njim SlavkoPregl, zdaj dr. Igor Saksida, medtemko je Manca Perko generalna sekretarkaDruštva bralna značka.Na pobudo pisateljice KarolineKolmanič so leta 1986 začeli zaKranjčeve bralne značke prebiratitudi učenci v Porabju, na GornjemSeniku, v Števanovcih in Monoštru. „Najprej jebilo kar precej težav, ker smo se morali za vsedogovarjati z Budimpešto. Na prvo srečanje vMonoštru je prišel pesnik Tone Pavček, o kateremso bili učenci seznanjeni, naučili so se nekajnjegovih pesmi. Pokazalo se je, da so učencilepo deklamirali, kasneje pa smo spoznali, dapovedanega niso razumeli,“ se spominja pisateljicaKarolina Kolmanič in ocenjuje, da jezdaj drugače: „Že takoj ko pridemo slovenskipisatelji na šolo, čutimo prijetnejše ozračje,slišimo več slovenske besede. Poznajo se rezultatipostopnega uvajanja dvojezičnega pouka,vloga višje svetovalke mag. Valerije Perger, zelokoristni so tudi stiki med porabskimi in prekmurskimišolami, ko otroci spoznavajo jezikmed druženjem in igro, kar je tudi temeljni namenpisateljskih obiskov v porabskih šolah.“Enake želje in cilje kot v Porabju goji bralnaznačka tudi med Slovenci v Avstriji in Italiji:približati, seznaniti mlade s slovensko mladinskoknjiževnostjo in tudi na ta način prispevatik učenju slovenskega jezika. Dragica Lupincje že leta 1983 pisala, kako so jo navdušilizačetki bralne značke na Tržaškem. Sklenila je,„da moramo nadaljevati in priti do tega, karimajo v Sloveniji že skoraj dvajset let.“ Njenaprizadevanja niso bila zaman: „Število bralnihznačkarjev raste iz leta v leto. V zadnjemšolskem letu se jim je pridružilo več kot desetnovih šol. Mentorji se zanimajo, sodelujejo,Pred Kulturnim in informativnim centrom v Monoštru: KarolinaKolmanič, pobudnica Kranjčeve bralne značke v Porabju, BarbaraHanuš, ki je bila med učenci v Števanovcih, višja svetovalka mag.Valerija Perger, Manca Perko, generalna sekretarka Društvabralna značka, Aksinja Kermauner, ki je obiskala monoštrskosrednjo strokovno šolo, in Biserka Bajzek, strokovna sodelavkaZveze Slovencev na Madžarskem.navdušujejo...“ Zelo lepe rezultate so imeli žepred desetletji na Goriškem: „Ta plemenita akcijaza širjenje dobre knjige, ki že več kot dvedesetletji povezuje v veliko družino slovenskešolarje, je navdušila tudi zdomce in zamejce,“je zapisala Vida Blažko. „Pisatelj LeopoldSuhodolčan nima le velikih zaslug za razvojbralnih značk v Sloveniji, ampak je bil tudi njihovpobudnik na Koroškem,“ poudarja v MarijaMalle leta 1985.Po tem, kar je napisal sedanji predsednik dr.Igor Saksida v zborniku Branje je potovanje, bobralna značka tudi v naslednjih letih opravljalasvoje plemenito poslanstvo med mladimi v Slovenijiin tudi med Slovenci v sosednjih državah.Karolina Kolmanič, ki je leta 1986 „prinesla“Kranjčevo bralno značko v Porabje, se je letospogovarjala z učenci na Gornjem Seniku.Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr.Boštjan Žekš, predsednik Zveze Slovencev naMadžarskem Jože Hirnök in slovenski generalni konzulv Monoštru mag. Drago Šiftar.Za prvega generalnega konzula je bil imenovanekonomist dr. Zlatko Muršec, ki je v svojemmandatu mestnemu svetu predlagal, najsprejme sklep, da dobi porabsko središčedvojezični topografski napis. Brez glasu protije mestni svet pobudo sprejel in od tedaj pišena začetku mesta Szentgotthárd-Monošter.Madžarska zakonodaja namreč omogoča dvoalicelo trijezične topografske napise prednaselji, v katerih živi ena ali celo dve manjšini,kot je primer porabskega Dolnjega Senika, kjersta slovenska in nemška narodnost v odličnemsožitju z Madžari. Drugi generalni konzul jebil Marko Sotlar, ki si je zlasti prizadeval zakakovostnejši narodnostni pouk. Med njegovimmandatom je bil uveden dvojezični pouk naGornjem Seniku, zatem pa še v Števanovcih.Mag. Drago Šiftar, tretji in odhajajoči generalnikonzul, je vložil veliko truda v gospodarskiin siceršnji razvoj Porabja. Ustanovljena jebila Razvojna agencija Slovenska krajina, ki jouspešno vodi sodelavka konzulata, porabskaSlovenka Andreja Kovač; kot prvega so odprliobnovljen vaški kulturni dom na Verici, ta časje zaživelo več čezmejnih projektov, 9. julijapa bodo v Andovcih, v okviru Porabskega dneodprli obnovljeno Porabsko domačijo. Obdrugem obisku v Porabju je slovenski kmetijskiminister mag. Dejan Židan napovedal ureditevvzorčne kmetije na Gornjem Seniku, po katerinaj bi se zgledovali tako v Porabju kot naGoričkem v Prekmurju. Tudi v tem projektu jesodeloval slovenski generalni konzul.Kdo bo četrti generalni konzul, uradno ni znano,med kandidati pa so omenjali Dušana Snoja,nekdanjega slovenskega veleposlanika v Moskvi.(E.R.)33

Zamejski dnevnikSlovenci na avstrijskem ŠtajerskemZa zdaj brezdvojezične topografijePri dvojezični topografiji Avstrija ravna različno pri izpolnjevanjuobveznosti iz 7. člena ADP, ki zagotavlja enake pravice Slovencem naKoroškem in Štajerskem ter Hrvatom na Gradiščanskem.Ernest RužičSicheldorf je prva vas naavstrijskem Štajerskemob prekmurskih Gederovcih,naprej je Laafeld,potem Bad Radkersburg, daljeproti Klochu/Kleku tudi Goritz beiRadkersburg. Natančno napisano,vendar terja pojasnilo, in sicer zato,ker v teh in še drugih krajih v takoimenovanem „radgonskem kotu“in dalje proti Leibnitzu in Arnfelsuživijo Slovenci ali po tukajšnji terminologijiin po zadnjih uradnihpodatkih dobrih dva tisoč slovenskogovorečih Avstrijcev, medtemko je strokovna ocena, da je naavstrijskem Štajerskem okrog pettisoč slovensko govorečih prebivalcev.Toda za razliko od Koroškein Gradiščanske tu ni niti enegadvojezičnega topografskega napisa,le kažipot h kulturnemudomu štajerskih Slovencev, Pavlovihiši v Laafeldu/Potrni je odlanskega leta v dveh jezikih. In kakorima vas, kjer že dvaindvajsetlet uspešno deluje Pavlova hiša,vsem znano tudi slovensko ime,velja enako za Sicheldorf, ki jeŽetinci, Laafeld, torej Potrna, BadRadkersburg je bila nekoč skupnaPrva vas, ko stopimo na ozemlje avstrijske Štajerske, so Sicheldorf – Žetinci. In v tem delu, tako imenovanem „radgonskemkotu“, so pri zadnjem popisu našteli nekaj čez dva tisoč slovensko govorečih Avstrijcev vseh generacij.Radgona, Goritz je Górica, Leibnitzseveda pred desetletji kupcem izSlovenije priljubljena Lipnica, Arnfelspa Arnež, kjer se v avstrijski,ne narodnostni osnovni šoli, kerle-teh na Štajerskem ni, uspešnoFoto: Ernest RužičFoto: Ernest Ružičučijo slovenščino kot jezik sosedov.Pri dvojezični topografiji, a žal nesamo tu, je očitno, kako različnoAvstrija ravna pri izpolnjevanju obveznostiiz 7. člena Avstrijske državnepogodbe, ki zagotavlja enake praviceSlovencem na Koroškem in Štajerskemter Hrvatom na Gradiščanskem. Zadevoje za štajerske Slovence, ocenjujepredsednica Kulturnega društvačlen 7 mag. Suzanne Weitlaner,zapletel kompromis z dvojezičnimitopografskimi napisi na Koroškem.„Ustavni zakon, ki bo sprejet kmalu,ne bo vključeval topografskih napisovin slovenščine kot uradnegajezika v okraju Bad Radkersburg/Radgona. Torej tisto, kar smo imelipo ADP, ne bo več veljalo, na kar soopozorili tudi v Centru avstrijskihmanjšin na Dunaju. Nihče se ni pozanimalza razmere med nami, Hrvatiin Madžari, ampak so se ozirali zgoljna Koroško. Teh deset odstotkov nebomo dobili tudi zato, ker so narodnostnevasi združili v občino Radkersburg/Radgona – okolica. Če bi vzelieno ali drugo vas posebej, bi nammogoče celo uspelo, čeprav menim,da bi morali za nas cenzus znižati napet odstotkov. Če država ne spoštujeADP, potem z dežele Štajerske nepričakujemo pomoči, razen mordaod stranke zelenih. Ne glede na vsebinoustavnega zakona bo društvokorak za korakom nadaljevalo posvoji poti, in prepričana sem, dabomo na svoj način prišli do vidnedvojezičnosti.“Po tem, ko je Slovenija postalasamostojna država, zlasti po njenemvstopu v šengensko območje,se je marsikaj spremenilo tudi v temdelu Štajerske, kjer desetletja povojni niso hoteli slišati za slovenskomanjšino in so odklanjali kakršnokolisodelovanje z Jugoslavijo. Vednoveč je stikov med državama, vendarbi bilo v prid majhni, krhki manjšiniz zelo malo pravicami, če bi tudi slovenskastran nanjo spomnila, recimo,ko se naša Radgona z avstrijskodogovarja o sodelovanju.34

ZAMEJSKI DNEVNIKSlovenci na KoroškemNegotova usodaRadia dvaZaradi zapletov v Celovcu se lahko zgodi, da bo manjšinski Radio 2ostal brez licence in se umaknil z radijske scene.Ernest RužičKljub velikemu napredkutiskanih, predvsempa raznolikih elektronskihmedijev, sodi radiotudi zdaj med zelo pomembnespremljevalce, čeprav včasih resbolj mimogrede, našega vsakdanjika.Če gre za radijski program,namenjen manjšini ali tudio manjšini, je njegov pomen tolikovečji in večplasten. Zato morainformacija z avstrijske Koroškeo položaju manjšinskega radia obtako imenovanih vélikih temah, kotje dvojezična topografija, zbuditinašo pozornost. Tako tudi vesti izCelovca o zapletih, ko se lahko zgodi,da bo Radio 2 ostal brez licencein se umaknil z radijske scene.V Avstriji je dalj časa kot marsikjev Evropi imela Radiotelevizija ORFvodilno vlogo oziroma monopol.Dosti pozneje kot v Sloveniji, denimo,so se začele oglašati regionalne,lokalne in manjšinske radijskepostaje oziroma programi.Tako se je pred desetimi leti začelosodelovanje med novoustanovljenimaRadiem 2 in Radiem Agoraz avstrijsko radiotelevizijo ORF.Teh prvih deset let sta imela licencoza oddajanje slovenskih radijskihsporedov Radio Agora in Radio2. Pa ne samo licenco, marvečtudi svoje zveste poslušalke inposlušalce, kot je pokazala nedavnaanketa v celovškem narodnostnemtedniku Novice. Ena mlajšihposlušalk je povedala, da so zanjoslovenski radio ORF, Radio 2 inAgora nujni dnevni spremljevalcizaradi slovenske govorice in povezanostiz dogajanji v Sloveniji.Zaplet je nastal, tako za Slovenijodanes Marjan Pipp, ko se je 19.junija iztekla radijska licenca, ki jebila v skupni lasti Radia 2 in RadiaAgora. Za novo desetletno obdobjesta se Radio 2 in Radio Agora potegovalaločeno. Radio 2 je za licencokandidiral s konceptom zabavno– informativnega programa v slovenskemjeziku. Licenca je bila prisojenaRadiu Agora, ki je kandidirals predlogom odprtega radia, pri kateremje slovenska manjšina edenod elementov radijskega sporeda.Radijska licenca je bila razpisanaza „naselitveno ozemlje slovenskemanjšine na Koroškem.“ Pričakovatije bilo, da bo licenca dodeljena slovenskimanjšini za oddajanje slovenskegaradijskega programa. Zgodilose je drugače, dodelili so jo RadiuAgora s konceptom odprtega radia.Na odločitev se je Radio 2 pritožil inčaka na odgovor Zveznega komunikacijskegasenata. Tudi če ta zavrnepritožbo, je mogoče nadaljevanjepostopka na upravnem sodišču, karlahko traja več let.Zelo verjetna opcija je, da bo ORF,kot pravi Marijan Velik, vodja slovenskihsporedov ORF, oddajal slovenskiprogram od šeste ure zjutrajdo štirinajste, naprej pa bi programpripravljal Radio Agora. Če se bo tozares zgodilo, se bodo sodelavci Radia2 ukvarjali z drugimi nalogami,in sicer s projektom Sosed/Nachbar,v katerem skupaj z Gorenjskimglasom izdajajo čezmejni mesečničasopis, in sodelovali pri skupnispletni strani za promocijo Koroškein Gorenjske.Kako se bo razpletla celovška radijskazgodba, zanima tudi štajerskeSlovence, eno redkih manjšin v Evropi,ki nima svojih tiskanih ne elektronskihmedijev. Štajerski Slovenciimajo dogovor z ORF-om, da boo dogodkih med njimi poročal slovenskiprogram iz Celovca, kakor tože dela uredništvo TV oddaje Doberdan, Koroška, ki je od lanskegaleta tudi Dober dan, Štajerska! ORFje zagotovil tudi TV signal, ki zagotavljagledanje oddaj iz Celovca, karbo potrebno tudi za radio, ko se booglašal o dogodkih s Štajerske. ZaTV oddaje pripravljajo prispevketako iz Pavlove hiše v Potrni/Laafeldukot o drugih, s Slovenci povezanihdogodkih in prireditvah. Predvidenoje, da bi v Gradcu delovalomanjše uredništvo za radijske in TVprispevke, vendar ORF uresničitevprelaga že več kot eno leto.Marjan Pipp, poslovodja Radia 2: „Radijska frekvenca je bila razpisana zanaselitveno ozemlje slovenske manjšine na Koroškem. Pričakovati je bilo, da bododeljena slovenski manjšini za oddajanje slovenskega radijskega programa.“Dolgoletni predsednik Kulturnega društva člen VII. za avstrijsko Štajersko in ugledniumetniški fotograf Branko Lenart si ogleduje razstavo, o kateri so poročali v TVoddaji Dober dan, Koroška! Dober dan, Štajerska!, medtem ko koroški slovenskiprogram ORF še ne uresničuje dogovora o spremljanju dogajanja med Slovenci naŠtajerskem.35

zamejski dnevnikLikovna umetnostKrogla -popolno teloSlovenci na HrvaškemRadi pojejože 81 letPomurje se lahko pohvali z velikimštevilom akademsko izobraženihslikarjev in z nekoliko manjakademskimi kiparji. Temu sledijotudi razstavišča in galerije, kjer jenajveč slikarskih razstav, medtem koso kiparske nekoliko redkejše, zato padeležne toliko večje pozornosti.Ernest RužičMEŠANI PEVSKI ZBOR SLOVENSKI DOM IZZAGREBA S SVOJO PRVO ZGOŠČENKO.Goran Ivanovič, dopisnik STA iz ZagrebaBili bi pristranski, če neomenimo evropskegatrienala male plastike vMurski Soboti za koneclanskega in začetek letošnjegaleta in vsega, kar je uspelo Galeriji- Muzeju Lendava, zlasti po zaslugiakademskega kiparja FerencaKirálya, toda dejstva v bistvu ostanejo:ob množici slikarskih razstavna vseh koncih Pomurja soobčasno na ogled tudi kiparskadela. Od domačih avtorjev sta toIrena Brunec Tebi, obenem akademskakiparka in slikarka, in MirkoBratuša, ki s svojimi Grelci za vročačustva letos zastopa Slovenijo na54. mednarodnem beneškem likovnembienalu, ki se ga udeležuje 89držav in predstavlja neke vrstelikovne olimpijske igre.Galerija v Murski Soboti, ki jovodi Robert Inhof, občasno ljubiteljelikovne umetnosti preseneti,ob že omenjenem evropskem trienalumale plastike, s kakovostnimirazstavami kiparskih del. Ena takihje tudi razstava del pred desetimileti umrlega akademskega kiparjaFranca Rotarja, postavljena podimenom Povratek k jedru.Franc Rotar je kipar, ki je bistvenoprispeval k razvoju slovenskemodernistične skulpture.Foto: Ernest RužičPogled na del razstave Franca Rotarja:Krogle – najbolj popolno geometrijskotelo.Foto: Ernest RužičAkademska kiparka in slikarka IrenaBrunec Tebi ob svojih delih na razstaviv soboški Galeriji.Navdih je najpogosteje črpal iznarave, tako v njegovem opusuvseskozi opazimo meditacijo, takoo življenju kot o smrti kot pogojunovega življenja. Avtor razstavev soboški Galeriji Robert Inhof izpostavlja,da „njegove krogle nosijov sebi vso tisto življenjsko silo,kakršno najdemo v naravi, le da sosedaj te krhke in minljive naravnemetamorfoze utelešene v bronu,varjenem jeklu ali betonu, torej materialih,ki kažejo izrazite tendencepo obstoju v večnosti.“ Francu Rotarjuje krogla najljubše in najboljpopolno geometrijsko telo. „Kroglaje hkrati tudi edino geometrijskotelo, ki nam na posreden način govorio kiparstvu. Nobenega drugegatelesa ni mogoče ustvariti z enostavnimsklepom dveh dlani, kotlahko to vidimo v primeru snežnihali glinenih kep.“Naslednji cikel Rotarjevih delso Bloki, po letu 1994 pa se je lotiltudi enega primarnih naravnihmaterialov – lesa. Tu se pri velikihlesenih skulpturah referenčno sklicujena tradicionalno krščanskopodobo križa, katerega pa doslednoizpričuje odsotnost križanegatelesa.Ves Rotarjev opus, ki je bil doslejpredstavljen zgolj v Ljubljani, jev bistvu povratek k jedru oziromanatančneje, k prajedru, iz kateregavse izhaja in v katerega se vse vrača.Franc Kene, dolgoletni zborovodja MPZ Slovenski dom: „Velik uspeh je, da zbordeluje več kot 80 let in ohranja slovensko pesem in pripadnost slovenskemunarodu v mestu, kot je Zagreb, v katerem se ljudje hitro zgubijo v veliki množici.“Svojo dolgo zgodovino jeMešani pevski zbor Slovenskidom zaznamovaltudi s prvo zgoščenko„Zato, ker radi pojemo“, ki so je predstaviliv začetku junija na koncertu vsvojih prostorih v Zagrebu. Pred polnodvorano doma so odpeli večinoizmed 16 narodnih in tradicionalnihslovenskih pesmi, ki so na albumu.Pesmi imajo vzvišen ton, obenempa tudi domotožni značaj. Posebnoganljive so bile zahvale zborovodjiFrancu Keneju, ki se je po dolgihletih vodenja zbora v Zagrebu poslovilod svojih zvestih pevk in pevcev.„Pred davnimi leti nam je pokojnizborovodja in skladatelj RadovanGobec dejal, da se mora borovodjapo petih, največ desetih letih poslovitiod zbora, ker je v tem časudal najboljše, kar je imel, in zborveč ne bo napredoval.“ Zbor vodimod leta 1998 in nisem več takomlad, pa tudi zdravje mi nagaja,“ jedejal Kene, ki je sicer 13 let enkrattedensko prihajal na vaje v Zagrebiz Globokega pri Brežicah.„Velik uspeh je, da zbor delujeveč kot 80 let in ohranja slovenskopesem in pripadnost slovenskemunarodu v mestu, kot je Zagreb, vkaterem se ljudje hitro zgubijo vveliki množici,“ je izpostavil Kene,ki bo tudi kot upokojenec vodilnekaj zborov v Brežicah. Izrazil jeupanje, da bo zbor Slovenski domkmalu prevzel novi zborovodja terda bodo tudi v prihodnje sledili bogatipevski zgodovini.Med drugimi glasbenimi uspehimešanega pevskega zbora Slovenskidom je vsekakor lanski samostojnikoncert v prestižni zagrebškikoncertni dvorani Vatroslav Lisinski.Lani so se predstavili tudi svojimrojakom, ki so v Sarajevu zbrani okrogdruštva Ivan Cankar. Sicer pa paimajo vsako leto več uspešnih nastopovv različnih mestih. V zboruje 35 pevk in pevcev, vendar sesoočajo s težavami, ko gre za podmladek,saj ima najmlajša pevkaokrog 40 let in je vnukinja enegaizmed nekdanjih pevcev. V zboruniso le Slovenci iz Zagreba, Samoborjaali Velike Gorice, temveč sotudi člani Slovenskega doma, ki soprijatelji Slovencev s Hrvaške.Mlajši člani Slovenskega doma sozbrani v skupini tolkalcev, v kateriso večinoma študentje glasbeneakademije v Zagrebu. V Domu ženekaj let uspešno delujeta tudikreativna delavnica Šopek in literarnaskupina, od leta 1993 paredno poteka pouk slovenskegajezika. Slovenski dom redno prirejarazlične kulturne dogodke,med njimi razstave amaterskihslikarjev iz vrst slovenske manjšinena Hrvaškem. Pogosto pa se članiSlovenskega doma tudi neobveznodružijo in klepetajo v svojih prostorihv središču mesta. Tudi takratodmeva pesem, ki ne pozna ne letne meja, ker pač radi pojejo.36

Slovenci in Italijani za čezmejno sodelovanjeZAMEJSKI DNEVNIKSkupna primorskaprihodnostVerjeli smo, da bodo z vstopomSlovenije v Evropsko unijo in sschengensko širitvijo izginilitudi zidovi v človeških glavahin se bodo ljudje vzdolž fizičnemeje zbližali. Pa je danes restako? Kakšne so izkušnje vvsakodnevnem življenju inkakšne napovedi za prihodnost?Mirjam Muženič, RTV SlovenijaTo je le nekaj vprašanj,na katera so odgovarjaliudeleženci okrogle mizeslovenskega časopisaDelo konec maja, ki so jo pripravili vGoriškem Kulturnem domu. Svojarazmišljanja so obogatili z dosedanjoprakso in izkušnjami, s predlogiza povezovanje in čezmejni razvojter sklenili z obetavnimi napovedmiza prihodnost.V goriški finančnidružbi KB 1909optimističnoDa je Primorska na slovenskiin italijanski strani vse bolj skupenprostor, že nekaj let dokazujegoriška finančna družba KB 1909,ki je nastala na pogorišču nekdanjeKmečke banke v mestu ob Soči in jev večinski lasti slovenske narodneskupnosti. Družba posluje v italijanskemin slovenskem prostoruvse do madžarske meje in je kar 40milijonov prometa od skupnih 110ustvarila na slovenskem trgu. Z obveznicamije prisotna na Ljubljanskiborzi, kar pomeni, da deluje tudi naslovenskem finančnem trgu. Petinanjenih delničarjev je iz Slovenije,delničarji pa so tudi Italijani, torejljudje, ki ne govorijo slovensko.»Naš projekt ni edini«, dodajapredsednik družbe KB 1909 BorisPeric. »Veliko jih je, od tega,na primer, da slovenski občani vsodobnem času kupujejo izdelkeitalijanske visoke mode v Vidmu,italijanski vozniki pa polnijo svojeavtomobile z bencinom v Sloveniji,vse do tega, da Goričani odhajajo vnovogoriški trgovski center le dvakilometra čez mejo.« PredsednikPeric je tudi prepričani, da bodona Primorskem ljudje živeli skupajne glede na narodno pripadnost inse bodo normalno premikali v prostoru,ki je že zdaj s skupnim denarjemdel evropskega trga.Beneška vrataodpirajo mladiMedtem ko sta bila goriški intržaški prostor dežele Furlanije Julijskekrajine doslej že odprta čezmejo k vzhodnim sosedom, pabeneška vrata v Posočje in obratnona novo odpirajo predvsem mladi,je za goriško okroglo mizo povedalaravnateljica dvojezične šole v Špetruprof. Živa Gruden. » Mladi odhajajok sosedom na zabave, v gledališče,knjižnice in na taborjenja. In mladivelikokrat k takim stikom spodbujajoše svoje starše, ki se morda težjepremikajo tudi zaradi starih miselnihvzorcev in predsodkov. Našašola pa že ima nekaj stikov s šolo vKobaridu v skupnih projektih.«»Veliko obeta delovna izmenjavadijakov in študentov, ki bodo spoznavanjem dveh jezikov in kulturbogatejši od drugih,« je opozoril dr.Boštjan Žekš, minister za Slovence vzamejstvu in po svetu Vlade RepublikeSlovenije. Zato si prizadevajo,da bi šolske in druge ustanove terpodjetja tako v Sloveniji kot v Italijizačela sprejemati mlade na delovnoprakso. Tega doslej ni bilo. MinisterŽekš je dodal tudi prepričanje,da bodo ljudje v primorskemdvojezičnem prostoru čez leta vsaj»Veliko obeta delovna izmenjava dijakov inštudentov, ki bodo s poznavanjem dveh jezikov inkultur bogatejši od drugih,« je opozoril dr. BoštjanŽekš, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu.malo razumeli oba jezika, slovenskegain italijanskega in bodo zaradipoznavanja obeh strani v prednostipred drugimi.Iz vrst slovenske narodne skupnostiv Italiji so tematsko razpra-vo sooblikovali še Bojan Brezigar,predsednik paritetnega odbora zauresničevanje zaščitnega zakonater slovenska poslanca v parlamentuFurlanije Julijske krajine IgorKocjančič in Igor Gabrovec, medgosti iz Slovenije pa še DanijelBožič, župan občine Komen. Vsemsodelujočim z obeh strani je bilaskupna napoved, da bo v prihodnjevsakdo še naprej plačeval davkematični državi in imel svoj potni list,hkrati pa bodo lahko vsi še bolj poslovalina skupnem trgu, najverjetnejebrali enake časopise in obiskovaliista gledališča.Med zaključke zanimivegasrečanja pa so zapisali: »Odpravitipredsodke in zastarele miselnevzorce ter razmišljati o razvojučezmejnega prostora s ciljem, dapostanemo akterji pri oblikovanjunjegove bodoče podobe.«37

doživimo slovenijoPosestvo PuleElegancabrezčasnostiNepozabno prestižno doživetjeavtentičnega slovenskega podeželjaBlanka Markovič KocenPule kot dolenjsko polje.Nebeški mir, ki ga zmotile ptičje petje. Občutekdomačnosti. To je le delobčutij, ki sem jih bila deležna obprihodu na Posestvo Pule, luksuznopodeželsko hotelsko naselje,v obnovo katerega je lastnik, JožeAnderlič, investiral devet milijonovevrov, saj ga je, čeprav v izvirni,zapuščeni podobi, prevzelo na prvipogled. Tako kot najbrž vsakegaobiskovalca.Ko najdete pot do Mokronogana Dolenjskem, ste praktično žerešili nalogo, kako priti na Pule,romantično planoto med vinorodnimigriči. Označbe so namrečnaravnost vzorne, vsak smerokazkrasi cvetlični lonček, zadnje predposestvom celo simbolični kozolčki,vendar je to samo napoved posebnostidoživetja.Začetki posestva segajo v 17.stoletje, ko je na tem mestu stalamogočna kmetija v lasti družineAnderlič. Njeno ime je bilo v zgodovinskihknjigah prvič omenjenoleta 1627. Takrat je kmetija merila38

Doživimo SlovenijoLjubljanaLjubljena,“the beloved”...Je mesto z imenom ljubezni. Je reka, ki jo ovija inplemeniti njen utrip življenja. Je Ljubljana in jeLjubljanica, sredi Slovenije... Mesto z dediščinoRimljanov in podobo Plečnika. Belo mesto v zeleniobleki narave; prav takšni, kot jo nakazujejouradne barve mesta in jo opeva pesem Prelepa si,bela Ljubljana... Prijazna življenju in prebivalcemter zapeljiva za turizem in obiskovalce. Poletikot milni mehurček še posebej mikavna v barvahkulture, zabave in dogodkov...Renata PicejMesto je vzcvetelo srediEvrope, na stičiščumed mističnimkraškim svetom insamozadostno lepoto Alp in 26.junija 1991 postalo glavno mestodržave Slovenije, ki samozavestnolovi korak s sodobno Evropo in svetomter hkrati ohranja svojo naravnodeviškost, predvsem zaradizaledja, zelene oaze narave, ki sekomaj 40 kilometrov od Ljubljaneprelevi v pravi pragozd, z neprehodnimigozdovi in medvedi, ki jh drugesvetovne prestolnice postavljajo naogled zgolj v svojih živalskih vrtovih.Ljubljana; ljubljenaLjubljana je mesto, kot jih jemed prestolnicami sveta le malo.Nepozabna je zaradi panorame, kijo vzvišeno določa grajski hrib inumirjeno dopolnjuje sanjava in vasezaverovana temnozelena reka podnjim. In enkratna, ker ima Ljubljana,ljubljena, »the beloved« ali »die liebliche«,kot jo turistični vodnikipredstavljajo tujcem, že v svojemimenu vtkan karakter prijaznegamesta, ki ga preprosto vsrkaš vase,ko pohajkuješ po njem, loviš njensodobni ritem ali se oplajaš s sledminjene preteklosti. Poletje jo razvajas soncem, da so hiše še bolj bele,ulice in trgi pa svetli in zračni, takoda je njen obisk pravi poljub poletja.LjubljanicaDanes se reka kot krotka in sanjavalepotica vije skozi LjubljanoFoto: Dunja Wedamin komaj verjetno se zdi, da je vpreteklosti s poplavljenimi bregovipovzročala prebivalcem ob svojistrugi zelo velike skrbi. Vse do regulacijemed obema vojnama, koje zeleno lepotico vzel v svoje rokePlečnik, je prestopala bregove insilila Ljubljančane, da so se medhišami prevažali s čolni.Včasih so po njej pluli tudi do 26metrov dolgi parniki in njeni valoviso nosili slavnostno opravljenečolne, ki so se v znak praznikovin praznovanj podajali na vodnopovršino, da je bil dogodek še boljslovesen.Te idile je bilo konec, ko je vladaleta 1828 prepovedala vse zabavena Ljubljanici. Kmalu zatem je presahniltudi promet, ki ni vzdržalkonkurence z železnico, ki je prišlav mesto leta 1848.Zdaj je drugače. Ljubljanica jeznova vitalni del življenja v mestu inpo njej veselo vozijo barke in čolni vveselje turistov, ki se prevažajo z njimina »rečni ogled mesta«, in tistih,ki ob obrežju berejo knjige, kolesarijo,se sprehajajo ali malo višje, v sencidreves sede v prijetnih lokalčkih.Ljubljanica s svojimi nabrežji in trgi jecentralna zgodba mestnega dogajanja,vezanega na kulturo, zabavo inturistično atrakcijo.Mostovi LjubljaneLjubljano od Barja do izliva v Savokrasi 35 mostov, v ožjem delu mestapa jih je 16. Poleg Zmajskega jenajbolj znan med njimi Čevljarski(ime so mu nadele čevljarskedelavnice na njem) in seveda Tromostovje.Pravi diamant med njimi.Plečnik je s smerjo mostov poudarilbistveno značilnost Prešernovegatrga – tloris lijaka, v katerega sestekajo ulice iz različnih smeri inse z njega zlivajo čez most skozimestna vrata, simbolično ponazorjenas Filipovim dvorcem in Kresijo.Srednji most so zgradili leta 1842 intako nadomestili lesenega, v letih1929 in 1930 pa je Plečnik pri urejanjunabrežja Ljubljanice osrednjemudodal še dva mostova. Pritem je stari most namenil voznemuprometu, razprta kraka pa je prepustilpešcem. Danes, ko je središčemesta prepuščeno pešcem in kolesarjem,je Tromostovje večkrat vpetov scensko zasnovo dogodkov, kise vrste pod Prešernovim spome-Ljubljanica - reka s sedmimi imeni, ki se najprej, tam, kjer podSnežnikom privre na plano, imenuje Trbuhovica, potem pa zaradi svojegaznačaja ponikalnice postane Obrh, Stržen, Rak, Pivka, Unica, vsedokler v Močilniku pri Vrhniki po dolgi poti po kraškem podzemlju neprivre na dan kot Ljubljanica. Potem se po dobrih štiridesetih kilometrihrahlega spusta, z manj kot metrom padca čez Ljubljansko barje priPodgradu pri Zalogu pridruži Savi.40

Doživimo Slovenijonikom, in nočni sprehajalci v objemunoči lahko občudujejo osvetlenerečne valove pod njim.Še posebej vabljive za sprehod pomestu in uživanje rečnega ambientaso številne brvi, namenjene zgoljpešcem in kolesarjem: Brv na Špici,Streliška, Ribja, Žitna in Poljanskabrv ter Hradeckega most, ki so gapotem, ko je bil skozi čas že na dvehdrugih lokacijah, letos restavriranegapostavili med Krakovski nasip inGrudnovo nabrežje.Sprehod ob rekiMedtem ko je pravi svetilnikturističnega utripa LjubljaneNebotičnik ob Slovenski cesti, izkaterega Kavarne se lepo vidi gradin hiše starega mesta z reko podnjim, mora obiskovalec svoj koraknujno zastaviti k obrežju Ljubljanicena odkrivanje diamantov ter pokukativ katero stranskih ulic ali na trgFoto: B.Jakse, S.Jersic Foto: D. MladenovićFoto: K. Kunaver»Torek poprejšnjega tedna so musikanti Lublanskiga mesta se z’ muzikogori po Lublanici na čolnu pelali, inu zvečer ob deseti uri nazaj peršli.Čolnovi so bili z’lučmi inu baklami raz-svitleni. Eden je pustil eno razveselenjez’ognam naredit, to je rakete z’pulfram napolnene peržigat; tiso šli visoko na kvišku, se razpočili, inu podobe od kač ali pak od zvezdimeli. Iz mesta je vse gledat vrelo, kakor bi bil poln sod odmašil«.Zapis Valentina Vodnika v Novicah, leta 1797.ob njej, zaiti na skrita dvorišča inpohajkujoč poiskati nekaj tipičnegavzdušja, doživetja, kulinaričnihužitkov, trgovske ponudbe...Zajeti nekaj zgodovinske in kulturnedediščine, se razveselitistojnic s ponudbo umetelno ustvarjenihobrtnih, ročnih izdelkov vsenci dreves ob Novem trgu, prisluhnitibližnji fontani tik ob spomenikuIvana Hribarja, edinega pravegažupana Ljubljane, ki je mestogledal z očetovskimi očmi in zanjskrbel kot da bi bilo njegova hči...Vabi Zlata ladjica in bližnjiČevljarski most te zapelje na desnibreg in postreže z Mestnim trgom(vreden obiska Zlatar Malalan, patrgovinica Piranske soline, VinotekaMovia). In še preden sedeš v starogostilno Sokol, je obvezen pogledv trgovinico nenavadnega imena:Porcelan CATRIYUR; v njej Katja inJure Bricman izdelujeta in prodajataunikatne porcelanaste izdelke,ki jih lahko zaradi prefinjenegaporcelana z izjemnimi tančinami inprepoznavne po dekorativni čipki,imenujemo za višek tehnološke inobrtniške oblikovalske drznosti; kotnalašč za darilo ali spominek – zasebniali protokolarni! V bližini jekompleks Plečnikove tržnice, ki jomorate doživeti dopoldne, ko pisana,glasna in dišeča Plečnikova kulisapulzira srčni utrip mesta, tako dragocenturistični atribut... In potem jetu izbira: Zmajski ali Mesarski most(nov in okrašen s ključavnicami, kitako kot tiste na Kitajskem zidu alimarsikje drugje po svetu »zagotavljajo«večno povezanost zaljubljenihparov), za prečenje... In znovapozdravljajo lokali, slaščičarne, paPrešernov spomenik, Filharmonija...In toliko drugih ogleda in doživetjavrednih posebnosti!Pisano poletjeLjubljana poleti živi svoje lahkotno,pisano in z dogodki ter doživetjipolno življenje.Staroljubljansko društvo v sodelovanjuz Imago Sloveniae letos žetriindvajsetič zapovrstjo prirejaMednarodni festival Poletje v StariLjubljani, niz klasičnih in jazzovskihkoncertov. Muziciranje, prepletenoz očarljivim ambientom Stare Ljubljane,privablja obiskovalce iz Slovenijein tujine, etabliran in zelo dobroobiskan festival pa se odvija nanajlepših lokacijah stavbne kulturnedediščine in ima pomembno vlogopri oživljanju starega mestnega je-dra. V okviru festivala je tudi ciklusjazz koncertov »Jazz na Gornjemtrgu«, vsak petek v prijetni intimiGornjega trga.Poletni Festival Ljubljana s svojodolgoletno tradicijo in sporedomvrhunskih umetniških dogodkovizrazito zaznamuje kulturno dogajanjemesta. V bogatem koncertnem,opernem in baletnem programuvsako leto nastopa vrstapriznanih umetnikov, med njimi tudinajuglednejša svetovna imena.Danes je Ljubljana moderno, turizmunaklonjeno mesto. Je političnoin kulturno srce slovenskega naroda,ki ne skriva, da sta se v njej prebujalaTrubarjev reformatorski zanosin Prešernova pesniška beseda.Da so se tukaj rojevale Plečnikovearhitekturne in urbanistične zamisli,Cankarjeva razbolelost, Groharjevaiskanja ali trpkost Kogojevih Črnihmask. Vse to je identiteta mesta, kiga danes, v luči novega časa, krasijoiskrive ideje mladih ustvarjalcev.Umetnikov, ki na ulici razstavljajosvoje instalacije. Glasbenikov, ki spetjem in igranjem dopolnjujejo vedutomesta. Kolesarjev, ki so vzdolžreke poleg pešcev pravi kralji mesta...ne zaman belega in ljubljenega!»Prelepa si bela Ljubljana,u gnezdu zelenih bregov,in vedno s tujine kot mama,popotnika kličeš domov«.Stane Mancini: Prelepa si belaLjubljana41

Doživimo SlovenijoBela krajina, dežela, ki se vidi z GorjancevKaj so »hisi zadeco delat«?Povabite nekoga v Belo krajino in zlepa ne bo uplahnilo njegovonavdušenjem nad odkritjem. Dežela ob Kolpi na meji s Hrvaško, zelenivrt vinogradov, gozdički belih brez, tipični steljniki, orlova praprot,Zeleni Jurij, tamburice, pisanice, hisi in tako zelo prijazni ljudje...Prepoznavate? Pridite! Spoznajte!Renata PicejTam, kjer ena najtoplejšihrek z juga objema Slovenijo,leži kot majski popeksveža in skrivnostnadežela. Ima vse, kar človek potrebuje.Rodovitna polja, mehke cvetočetravnike, čudovito posebnost –steljnike (kombinacije brezovih gajevz orlovo praprotjo), ogrlice vinogradov,obešene po hribih, ki so za mejoproti severu zloženi pod Gorjance.Imajo torej kruh (ej, poskusiti veljanjihovo pogačo) in vino (Belokranjecin Metliška črnina sta zakon). Inimajo veliko turističnih zgodb.MestaMetlika je danes prepoznavnapredvsem po prvi čitalnici, prvi hranilniciin posojilnici na območju Dolenjskein Bele krajine ter po prvipožarni brambi na Slovenskem. ZeleniJurij Črnomlju vsako leto znovanadene videz prešernega mesta in vobliki jurjevanja, najstarejšega folklornegafestivala v Sloveniji. In vabiSemič, Šokarija, kot ga imenujejoBelokranjci, z najlepšim razgledomna Semiško goro, mozaikom vinskihhramov in klopotcev ter veselimibrači na jesen, iskreno zavezanimitradiciji prepevanja in gostoljubja.VodaImajo dediščino, ki jo s ponosomlahko v častivredni spomin zavežejov turistično popotno malho. Naravase bohoti na vsakem koraku in skrivasvoje briljante v kar dveh krajinskihparkih: Kolpi in Lahinji. Reka Kolpaje »najdaljša slovenska riviera« inreka, ki Slovenijo ločuje od Hrvaške.Poleti doseže zelo visoke temperature(tudi do 30oC) in je primerna zakopanje, vožnjo s kanujem, raftomali kajakom. Bogata z ribami ter drugimiživalskimi vrstami kot so prikupnevidre, bobri, želva sklednica,in množico ptic, skriva v sebiveliko in malo znano posebnost -endemično črno človeško ribico.Posebnost stavbnekulturne dediščine je»his«Stavbna dediščina postrežes posebnim presenečenjem –kmečkimi hišami in še posebej – hisi.Ja, danes komaj še kdo ve, kaj bi tosploh bilo, zato je prav, da obiščeteMali Nerajec in pri Veri Vardjan, kise sicer ukvarja z domačo obrtjo (vsvoji galeriji vam bo pokazala izdelke,ki jih oblikuje iz gline: različneživali, kolo sreče, vrče, poliče, gudala...),povprašate po njih.Hisi so majhne lesene hiše in sobili v Beli krajini pomemben delstavbne dediščine. Medtem, ko sofantje ponavadi pozimi spali v hlevihin poleti na skednjih, so v hisih, ki sojih imeli na nekoliko premožnejšihkmetijah, spali mladoporočenci.Zato so jim rekli tudi »hisi za decodelat«. Praviloma so imeli hisi zgoljen prostor za spanje, le izjemomasta bila v hisu dva prostora, ki stabila že pravo razkošje. Tako je bil enprostor namenjen umivanju, drugipa spanju.Ne spreglejte:Tri fareZnamenita božja pot Tri fare blizunaselja Rosalnice pri Metliki je romarskikompleks treh gotskih cerkva:severna je posvečena ŽalostniMateri božji, srednja nosi patrocinijGlej človeka (Ecce homo), južna paLurške Matere božje.Mitrej nad RožancemMitrov tempelj, svetišče rimskegasončnega boga, spada mednajbolj privlačne arheološke spomenikev Sloveniji. Najdemo ga odmaknjenegain skritega v gozdičuJudovje nad vasjo Rožanec, ob regionalnicesti Semič – Črnomelj. Relief,posvečen bogu Mitri, je vklesanv steno opuščenega antičnega kamnolomaob koncu 2. stoletja.Soseska zidanica DrašičiSosesko zidanica najdemo v kletnihprostorih stare hiše sredi Drašičev.Pod tem imenom jo poznajo že 250let, v njej pa se zbirajo vaščani, ki setam družijo in pijejo svoje vino. Obiskovalcise lahko pohvalijo, da so pilivino 65 gospodarjev iz enega kozarca.Pijete pa lahko tudi na rovaš, toje stara naprava iz lesa, na kateri seje beležil dolg pitja oziroma porabavina vsakega posameznika.Pisanice iz AdlešičevNada Cvitkovič iz Adlešičev z velikovnemo ohranja kulturno dediščinotega območja, zato z veseljempokaže razstavo pisanic in tehnikeizdelovanja le teh okraskov jajčnihlupin. Poleg tega pa se ukvarja spridelavo in predelavo lanu.Domačija domačih obrti RaztresenKako se pletejo cekarji ali izdelujejodrsanice in pisanice, kako seobdeluje lan, vse to vam pokažejona domačiji Raztresen v zaselkuRim blizu Alešičev, kjer so v galeriji,med drugim, razstavljeni tudi izdelkidomačih obrti belokranjskih obrtnikov.Ogledate si lahko objekte zakmetijsko dejavnost, senik, kozolec,stanovanjsko hišo, prvo belokranjskožganjeteko, skedenj, v katerem jemožno prenočevanje, vozove, sani,zapravljivčke, lesene brane in plugeza oranje z živino, slamoreznico,mlatilnico, preseko za vožnjo gnojnicein še kaj.42

FEEL THE REAL SLOVENIADOLENJSKA DRUGAČNA DOŽIVETJAS KOMPASOM NOVO MESTOKOMPAS NOVO MESTO – najbolj inovativnaturistična agencija v Sloveniji (priznanje Slovensketuristične organizacije leta 2010). Z našimi programiboste resnično začutili pravo Slovenijo, kakršnaje bila nekdaj in kakršna je danes. Poleg bogatenaravne in kulturne dediščine boste z nami doživelitudi utrip podeželja in stik z gostoljubnim lokalnimprebivalstvom, ki se vedno iskreno razveseli vsakegagosta. Nudimo zelo ugodno nastanitev v hotelu 4****ali v pristnih dolenjskih zidanicah. Organiziramo turepo celi Sloveniji.Naši nagrajeni turistični produkti:PO POTEH DEDIŠČINEŠtevilne cerkve, samostani, gradovi,galerije, muzeji, stara mestna jedra, bogatavaška arhitektura: kozolci, podi…AKTIVNE POČITNICEVeč kot 3000 km pohodnih, kolesarskih,vodnih in jahalnih poti po najlepšihpredelih Dolenjske, Bele krajine inKočevsko-ribniške.MATJAŽEVA DOMAČIJAZgodba O evropskem vinskem posebnežu– cvičku in zgodba o življenju naslovenskem podeželju nekoč in danes,degustacija vin, domače dobrote…RUDOLFOV SPLAVSplavarjenje z Rudolfovim splavom okolienega najlepših mest v Sloveniji z bogatimanimacijskim programom je izjemnodoživetje.TURIZEM V ZIDANICAHNastanitev v objektih, kakršnih ne najdetenikjer na svetu – v prekrasnih dolenjskihzidanicah, sredi vinskih goric.VESELI JANEZPrvi panoramski avtobus v Sloveniji, ki vaspopelje na ogled slovenske prestolniceali v vinske gorice na 500 m nadmorskevišine.Informacije in rezervacije: Kompas Novo mesto, Novi trg 10, 8000 Novo mestotel. + 386 7 393 15 20, E-mail: kompas.nm@siol.net.Oglejte si najlepše izlete po Sloveniji na: www.kompas-nm.si

ŠPORTNogometLegendarniBrane OblakBrane Oblak, ki je v nogometnem svetu navduševal v sedemdesetihletih prejšnjega stoletja, ostaja najboljši slovenski nogometaš vsehčasovFranci BožičFoto: BOBOtrmoglav. Tak sem bil skozi vso karieroin sem še danes. Nič mi ni bilopodarjeno, vse sem dosegel s trdimdelom, z odpovedovanjem, izjemnovoljo in s trmo. Ni mi bilo težko, kersem imel jasne cilje, v katere sempovsem verjel. Cilja sicer ni težkoizbrati, veliko težje pa je izbrati potdo uresničitve. Marsikdo omaga alipa kljub izjemnemu talentu zaradinapačnega vodenja in usmerjanjaobstane v povprečju. Meni nikoli niprišlo na misel, da bi odnehal ali dabi drugi krojili mojo usodo. Vsakaovira me je le še bolj motivirala ingnala naprej.kom osvojil naslov jugoslovanskegaprvaka, nato pa se je preselil vNemčijo. Schalke 04 je pod njegovotaktirko in ob asistenci Abramczyka,Fischerja, Kremersa, Marićadosegel enega vrhuncev, Bayern pasi je z njim povrnil naslov nemškegaprvaka. Münchenski navijači so gaoboževali, nekoliko manj pa trenerji,tako da se v navezi s slovitim Breitnerjemni mogel razmahniti takokot v vseh drugih klubih. K Bayernuga je pripeljal Franz Beckenbauer, kiga je za prestop nagovoril kar medtekmo Schalke - Bayern v Gelsenkirchnu.Slovenski nogometaši sov dvajsetih letih samostojneSlovenije doseglifantastične uspehe in sesenzacionalno kar trikrat uvrstilina velika tekmovanja (EP 2000, SP2002 in 2010). Uveljavili so se predvsemkot homogeno in bojevitomoštvo, za prebliske najboljšihposameznikov - Srečka Katanca,Zlatka Zahoviča, Aleša Čeha, DžonijaNovaka, Roberta Korena, MilivojaNovakoviča, Valterja Birse in drugihslovenskih vitezov - pa je bilo nekajmanj možnosti. Zato ni naključje,da Brane Oblak, ki je v nogometnemsvetu navduševal v sedemdesetihletih prejšnjega stoletja, ostajanajboljši slovenski nogometaš vsehčasov. Brane Oblak je pred leti tudiv uradni anketi postal najboljši slovenskinogometaš (pred SrečkomKatancem in Zlatkom Zahovičem),pred kratkim pa je o njegovi sijajnimednarodni karieri izšla knjiga avtorjaIva Gajiča, ki je v slovenskihšportni javnosti vzbudila izjemnozanimanje.Brane Oblak o sebiŽe v mojih časih je bila zunanjapodoba igralca zelo pomembna,vendar pa jaz - za razliko na primerod mojega vrstnika Danila Popivode- temu idealu nikakor nisemustrezal. Nisem bil ne skromen, netih in ne miren.Bil sem sicer delaven in ambiciozen,ne pa tudi vzoren član mladinskeorganizacije ali Partije. Bilsem zelo samosvoj, ubogal nisemnikogar, nikomur se nisem klanjal,imel pa sem ves čas odprteoči in ušesa. Znal sem opazovati inposlušati, a ne nepotrebnih umotvorov.Sestankov nikoli nisemmaral. Ko so mi najbolj razlagali,kaj moram storiti na igrišču in zunajnjega, sem to storil po svoje - takokot sem mislil, da je prav, in kot mije narekovala intuicija. Zavedal semse svojih sposobnosti in bil izrednoKonec mita oSlovencih smučarjihDo leta 1970, ko je Brane Oblakkot član jugoslovanske nogometnereprezentance v družbi Džajića,Holcerja, Petkovića, Bajevića in drugihasov v Bukarešti začel svetovnokariero, so »Janezi« v Beogradu indrugod na jugu države veljali le zasmučarje, ki nimajo veliko pojma onogometu.Pred njim so Toplak, Hočevar,Mihelčič in Tavčar v reprezentanciigrali zelo obrobne vloge,Brane Oblak pa je bil po nekajletih staža kar kapetan močnegajugoslovanskega moštva. Do kapetanskegatraku, s katerim je obmnožici slovenskih politikov postalnajpomembnejši Slovenec v Beogradu,je prišel zaradi prepoznavnebojevite igre, na kateri so konceptegradili uveljavljeni selektorji MiljanMiljanić, Vujadin Boškov in AnteMladinić, vsi Slovencem zelo naklonjenitrenerji. Svetovno prvenstvov Nemčiji leta 1974 je bil njegovvrhunec, postal je član svetovneelite, v kateri so bili Cruyff, Beckenbauer,Neeskens, Breitner, Deyna...Tudi njegova klubska kariera je bilaveličastna. Po uveljavitvi z Olimpijo,katere vrhunec je bilo dihanje zaovratnik Crveni zvezdi v finalu pokalaleta 1971, je s splitskim Hajdu-Boljši igralec kottrenerBrane Oblak je bil igralecdomišljije in improvizacije, »fantazista«,kot jim pravijo danes, tako dani veljal za velikega upa med trenerji,h katerim se je preselil po igralskikarieri. Tako je tudi obveljalo, BraneOblak do 64. leta, ki ga je slavilpred kratkim, kot trener še zdalečni dosegel igralske slave. Z Olimpijoje sicer osvojil naslov slovenskegaprvaka, začuda pa nikoli ni bilo povabilav kak veliki evropski klub. Tuin tam so ga omenjali kot morebitnegatrenerja pri Hajduku ali vAvstriji, toda za njegov vrhunec bo,kot vse kaže, obveljalo krmilo slovenskenogometne reprezentanceod leta 2004 do 2006. Z izborommlajših igralcev, ki jih je pred temvodil v mladi reprezentanci, je postaviltemelje moštvu, ki ga je MatjažKek popeljal na SP v Južno Afriko. Stem je za slovenski nogomet opravilveliko delo, njegov vrhunec pa jebila zmaga nad Italijo v Celju z 1:0.Če Brane Oblak sredi prejšnjegaleta ne bi utrl reprezentančne potiSamirja Handanoviča, Miša Brečka,Valterja Birse, Milivoja Novakoviča,Branka Jokiča, Roberta Korena,Boštjana Cesarja in drugih upov,potem Slovenija danes ne bi bila tikpod evropskih vrhom.44

ŠPORTKošarkar Primož Brezec bo stiskal pesti za naše fante v LitviTo poletje imaprednost družinaPrimož Brezec je pravi slovenski športni legionar.Že pri 21 letih ga je kot nadvse obetavnegakošarkarja pot zanesla na tuje. Iz domače Sežaneje sicer najprej prišel k ljubljanski Olimpiji, odtam pa skočil prek luže, kjer je v ligi NBA igral zakar šest moštev, zatem pa odšel v Italijo in nato vRusijo, kjer si je nazadnje kruh služil pri moštvu izSamare.Peter ZalokarSezono je končal predčasnozaradi poškodbe gležnja. Vtem tudi tiči eden izmedrazlogov, zakaj se jeodpovedal nastopu na bližajočemse evropskem prvenstvu v Litvi,kjer bi izbrana vrsta pod vodstvomlegendarnega Božidarja Maljkovićakrvavo potrebovala izkušenega 216cm visokega centra. A Brezec nočetvegati. Poleg popolne regeneracijepa je glavni razlog za tekmovalnipremor družina, s katero zaradi svojegapoklica preživi premalo časa.Dolga ruska sezona»Sezona v Rusiji je bila zaresdolga in se je zavlekla v junij. Če bibila končana konec aprila ali maja,bi vsekakor igral za reprezentanco.Nisem več star 20 let in telopotrebuje več počitka, gleženj jezelo obremenjen, zvil sem si ga kardvakrat v treh tednih in to je bilopravo opozorilo. Hkrati se želim topoletje bolj kot v preteklih letih posvetitidružini. To sem tudi povedalvodstvu Košarkarske zveze Slovenije,ki je mojo odločitev razumelo.Zagotovil sem, da sem še vednopravi borec in da bom v prihodnjevselej na razpolago reprezentanci,če me bo potrebovala, seveda,« jepojasnil Brezec, ki bo julija z ženoNado in šestletno hčerko Niko za tritedne odpotoval v Grčijo, avgust pabo družina preživela skupaj na svojemposestvu v Miamiju. Brezec sebo nato vrnil na parket, najverjetnejev Rusiji.Od Šolskekošarkarskelige do NBABrezec je bilčudežni dečekslovenske košarke,ko je v Šolskikošarkarski ligi (ŠKL) blestel v dresusrednje šole Srečka Kosovela vSežani in bil leta 1998 z njo prvak.Opazili so ga pri Olimpiji, kjer je odigraltri sezone, nakar se je preselilk Indiana Pacers, ki ga je leta 2000izbrala kot 27. igralca na naboru. VNBA je med letoma 2001 in 2009nastopal še za Charlotte, Toronto,Detroit, Philadelphio in Milwaukee,skupaj je zbral kar 342 tekem.Daleč najboljši sezoni sta bili priCharlotte Bobcats (2004-2006),kjer je imel povprečje 13 točk natekmo. Ko je njegov rejting v ZDAzačel padati, se je odločil vrniti nastaro celino in dve sezoni preživelv Rimu pri Lottomatici, kjer staigrala skupaj z velikim prijateljemSanijem Bečirovičem. Oba sta senato podala v Rusijo, Bečirovič vmoskovski CSKA, Brezec v KrasnijeKrilja Samara.Foto: BOBOOstaja na tujemV Samari je Primoževo življenjebistveno drugačno kot v Ameriki aliKanadi. »V ZDA se veliko potuje. Vsezoni je kar 82 tekem. V Rusiji jetega manj, v ligi je deset klubov, kiniso tako zelo oddaljeni. Samara jeveliko mesto, čeprav se ne moreprimerjati z Moskvo. Zime so zaresmrzle, poletja pa so prijetna. Ko semodšel, je bilo 30 stopinj,« je z novimokoljem zadovoljen Brezec, ki sta gav mestu avtomobilov večkrat obiskaližena in hčerka. Zdaj so v Ljubljani,kjer si je Brezec ogledal finaleslovenskega državnega prvenstva, vkaterem je Krka v peti odločilni tekmipremagala Olimpijo in ubranilanaslov prvaka: »To je bilo zame doneke mere presenečenje, vendar jebila zmaga Krke povsem zaslužena.Privoščim ji. Imela je veliko smole,proti Olimpiji je nekajkrat zapravilavisoko prednost. Tudi v finalu pokala.Če bi tam zmagala, bi lahkoosvojila celo trojno krono, potemko je slavila v pokalu challenge.Olimpija? Imela je odlično sezono vevroligi, nakar se je začel padec, kiga je še stopnjeval odhod trenerjaJureta Zdovca,« je povedal Brezec,ki možnosti, da bi še kdaj oblekelzeleno-beli Olimpijin dres, ocenjujeza zelo majhne: »Poglejte, še tri alištiri sezone bom igral na tujem inpotem dvomim, da bo še kdo hotelnajeti 35-letnega ‘kozla’.««Če ne bo nobene odpovedi več,bo imela slovenska reprezentancana EP v Litvi najmočnejšo ekipodoslej. Vsaj na papirju. Vendar jeturnirski sistem zelo krut, en porazlahko pokvari vse načrte. Vsekakorbom držal pesti za naše fante,«je zatrdil Brezec, za katerega bibil najlepši konec reprezentančnezgodbe nastop na domačem evropskemprvenstvu leta 2013. Tam pabi zares veljalo osvojiti še ta vrh.45

ŠPORTKolesarstvoRekordnimaratonFranja»Našteli smo 6.750 udeležencev, kar je novrekord. To je veliko število, ki se ob takšniobletnici spodobi,« je bil po 30. izvedbikolesarskega maratona Franja zadovoljenGorazd Penko, direktor vse bolj odmevneprireditve. Ljubitelji vrtenja pedal so popremaganih 156 oziroma 97 kilometrih ssimbolično medaljo navdušeno iskali svoje imena dolgem seznamu udeležencev in se veselilidoseženega cilja – znova so premagali samisebe. V disciplinirani množici, med katero jekolesaril tudi gost iz Italije, športno upokojeniGilberto Simoni, dvakratni zmagovalec Girad’Italia, so se znašla še nekatera druga znanaimena. Med politiki in gospodarstveniki jebilo mogoče opaziti športnike drugih panog,nekdanjega selektorja slovenske nogometnereprezentance Srečka Katanca in smukačaAndreja Jermana, ki sta premagovala krajšorazdaljo, Petra Majdič pa je spodbujalamladino na družinsko-šolskem maratonu.Zmagovalca velikega maratona sta postalaItalijan Alessandro Dandrea (156 kilometrovje premagal v treh urah in 21 minutah) inŠpela Škrajnar (za isti podvig je potrebovala 22minut več).RokometMoški uspešni,ženske neMoška rokometna reprezentanca Slovenijeje uspešno končala kvalifikacije za nastopna evropskem prvenstvu, ki ga bo januarjagostila Srbija. Na zadnji tekmi so Slovenci pred4.000 navijači v dvorani Stožice kar s 43:32premagali Ukrajino in zasedli drugo mesto vskupini 3. Boljša je bila samo Poljska, zaostalipa sta Portugalska in omenjena Ukrajina.Slovenski rokometaši so se tako desetič uvrstilina zaključni turnir Stare celine. Največji uspehso dosegli leta 2004, ko so na domačemevropskem prvenstvu osvojili srebrno kolajno.V zdajšnji vrsti selektorja Borisa Deniča sobili proti Ukrajini najbolj razpoloženi strelciDragan Gajič (9 golov), Matjaž Brumen (7)in Jure Dolenec (6). Pred tem so v Stožicahnastopile Slovenke, ki pa pod vodstvomToneta Tislja niso bile uspešne v kvalifikacijahza decembrsko svetovno prvenstvo v Braziliji.Najprej so proti Francozinjam v mestu Pauizgubile z 19:28, podoben izid pa iztržile tudina domačem parketu – 20:28. Ana Gros je bilanajboljša strelka s šestimi goli.OdbojkaOdbojkarjiostajajoneporaženiSlovenska moška odbojkarska reprezentancaje tudi v drugi tekmi evropske lige proti VelikiBritaniji v Sheffieldu zabeležila zmago. Potemko je na prvi tekmi zaradi padca zbranostiizgubila niz, se v drugo to ni ponovilo, tako daje kljub nekoliko bolj enakovredni igri zmagalas 3:0 (23, 21, 18). Izbranci selektorja VeselinaVukovića so tako prvo polovico evropske ligepreživeli brez poraza, oddali so samo enotočko, in sicer Hrvaški. Proti Veliki Britaniji,najbrž najslabši reprezentanci v skupini A, sobili dovolj previdni in zbrani, da niso ponovilinapak reprezentanc Hrvaške in Belgije, ki staz Britanci izgubili po eno tekmo. Čeprav tekmiz Veliko Britanijo nista bili najboljši pokazateljrealnih moči, pa sta Vukoviću prišli zelo prav,prepričal se je lahko, da ima širok kader inda lahko mladi in neizkušeni igralci vsaj nanekoliko lažjih tekmah nadomestijo odsotnezaradi poškodb oziroma bolezni.VeslanjeČop in Špikspet skupajNajboljša slovenska veslača Iztok Čop in LukaŠpik sta potrdila, da bosta v letošnji sezonizdružila moči in na avgustovskem svetovnemprvenstvu na Bledu napadla zmagovalni oder.Čop in Špik sta v dvojnem dvojcu osvojila zlatoolimpijsko odličje (Sydney 2000), trikrat pa stase zavihtela tudi na svetovni prestol, nazadnjeleta 2007 v Münchnu. Večletno sodelovanjesta vnovič prekinila po šestem mestu naolimpijskih igrah v Pekingu leta 2008.V Berlinu slovesno obslovenskem praznikuOb 20. obletnici samostojnosti RepublikeSlovenije je berlinsko veleposlaništvo vprostorih predstavništva dežele Baden-Württemberg pripravilo slavnostni sprejem, nakaterem je povabljene nagovoril tudi predsednikDržavnega zbora RS dr. Pavle Gantar. Zahvalilse je Nemčiji za podporo in njena prizadevanjav času nastajanja nove države, na katero smolahko ponosni, je dejal Gantar. Presenečenjevečera pa je bil poseben gost,Hans DietrichGenscher, nekdanji nemški zunanji minister, kisi je takrat prav posebej prizadeval za slovenskosamostojnost. Zbrane je navdušil še pevski zborPerpetuum Jazzile; v Berlinu so s promocijskimnastopom začeli svojo (prvo) svetovno turnejo,konec meseca pa bodo že čez lužo. (Janja LaknerAnžin)Predsednik DZ Pavle Gantar (drugi levo) se jena proslavi v Berlinu srečal z veleposlanikomNj.eksc. Mitjo Drobničem (prvi levo), nekdanjimnemškim zunanjim ministrom Hansom DietrichomGenscherjem (tretji z leve) in Eduardom Oswaldom,podpredsednikom nemškega parlamenta.Po poteh babnopoljskegaizseljenca TroheŠportno društvo Planjava Babno Polje je vmaju organiziralo že tretji spominski pohodpo poteh babnopoljskega izseljenca FrankaTrohe Rihtarjevega. Skrajno neprijazno vremena drugem pohodu, maja 2010, društvu nivzelo volje in poguma, še več, člani in številniprostovoljci so letošnji pohod še nagradili.Njegova osrednja nit je bila obuditev Trohovegadaljšega dokumentarno-pripovednega besedilaŽivljenje v širnem gozdu v okolici Snežnika(Slovensko-Amerikanski koledar, 1932). LetošnjiFoto: Maja HitijFoto: Alenka Veber46

VAŠA POŠTApoudarek pešpoti Iz Babnega Polja do Goričicje predstavljal pomemben prispevek krajevpod Snežnikom ob Mednarodnem letu gozdov.Zato so organizatorji medse povabili tudi prof.dr. Roberta Brusa z biotehniške fakultete vLjubljani. Pohodniki so na poti spoznavali takopokrajino kot prijazno gostoljubje domačinovv kar osmih vaseh. Pohod, ki nima športnotekmovalnega duha, temveč je bliže kulturnoetnološkiprireditvi, je v Babno Polje privabil260 pohodnikov iz vse Slovenije, ki so jih na18 kilometrov dolgi poti gostili številni občaniLoške doline in Cerknice. Sprehodili so se odnajhladnejšega naseljenega kraja v državi doslikovite vasice ob Cerkniškem jezeru ter takoodkrivali eno izmed številnih zgodb slovenskihizseljencev, ki so konec 19. in v začetku 20.stoletja zapuščali domovino in šli v SevernoAmeriko, misleč, da jim bo tam laže. In pravTroha je bil tisti izseljenec, v čigar literarnizapuščini najdemo neprecenljivo pričevanje oživljenju ljudi takrat, tako v domovini kot na onistrani oceana. (Alenka Veber, Športno društvoPlanjava Babno Polje)2011 v Rankweilu, v Avstriji, so se slovenskadruštva s Predarlskega predstavila pod okriljemtamkajšnje krovne organizacije slovenskihdruštev. Prireditve so se udeležili minister zaSlovence v zamejstvu in po svetu dr. BoštjanŽekš, državni sekretar dr. Boris Jesih, generalnakonzulka iz Celovca Dragica Urtelj, predstavnikiavstrijskih organizacij in župan občine Rankweil,Martin Summer. Kulturni večer so s svojimnastopom popestrili učenci dopolnilnegapouka slovenščine pod vodstvom učiteljicMarije Rogina in Simone Gotal ter nastopfolklorne skupine. Sodelovanje med društvinaj bi povezalo čim več Slovencev, živečihna Predarlskem in okolici, ter tako okrepiloohranjanje slovenske identitete. (Jasmina Ritlop)Pomagajmo poiskati sina!Na našo revijo se jeobrnil Danijel Krajnc izLenarta v SlovenskihGoricah, ki si zelo želinajti sina Danila. Slednjinaj bi živel v ZDA,najverjetneje v državiVirginia, rojen pa je billeta 1974 v Washingtonumateri Margareti, porodu iz Gornje Radgone, ki je umrla v prometninesreči in poleg Daniela zapustila še pet otrok.Danijel Kranjc je vse do Margaretine smrtiohranjal stike z vsemi njenimi otroki, potem pa jihje izgubil, med drugim tudi zato, ker Margaretiniotroci ne govorijo slovensko. Danijelova največjasreča bi bila izvedeti sinov naslov, zato smose odločili, da se iskanju pridružimo z objavov Sloveniji danes. Če bi torej karkoli vedeli oDanilu ali ga prepoznali na fotografiji, na kateri jestar pet let, ko se je za njim izgubila vsaka sled,sporočite v uredništvo, mi pa bomo podatkeposredovali njegovemu očetu.Lumpacius-vagabundv Buenos AiresuGledališki odsek Slovenskega doma v Karapačajuje ob 51. obletnici, ki so jo zaznamovali 1.maja, uprizoril veseloigro Johanna Nestroya,Lumpacius vagabund, v režiji Jožeta Jana insodelavcev.Trije moški, vsi brez denarja, so se srečali in šliv bližnjo gostilno ter tarnali, kako jim gre slabo.Po prespani noči so ugotovili, da se je sanjaloo isti številki. Morda po naključju se naenkratpojavi prodajalka in jim proda srečko z njihovo»sanjsko številko«. Malo po tistem izvejo, daso dobili milijon in si ga pošteno razdelijo.V nadaljevanju predstavijo svoje življenjskezgodbe, vmes je pa poseže še ljubezen innekateri drugi pripetljaji. V prijetni, zanimivi igri,ki večkrat spravi človeka v smeh, so nastopiliNadja Jan, Gabrijela Jan, Marta Vodnik, VeronikaŽnidar, Marjana Resnik, Natalia Mitton, LenčiKlemen, Ani Klemen, Andrej Žnidar, Jože Jan,Jure Komar, Jože Korošec, Damijan Ahlin,Frido Klemen, Filip Komar, Martin Markež,Franci Korošec, Janez Žnidar, Tone Komar inMaksi Vazquez (vsi so prva in druga generacijaSlovencev v Buenos Airesu). Šepetalka jebila Helena Fink Žnidar, za luči in zvok je bilodgovoren Damijan Ahlin s pomočjo DamijanaCunya, masko je imela na skrbi Ani Senovršnik,oblikovalka programa pa je bila Tatjana Klemen.Veseli smo, da imamo tako nadarjene igralke inigralce ki so za predstavo več mesecev vadili.Veliko truda in skrbi je bilo vloženih, ampaksplačalo se je. Dobili so kar nekaj ponudb, dabi igro ponovili v drugih slovenskih domovihpo Argentini. V našem domu v Karapačajusmo zvesti slovenskim koreninam, duhovnimin kulturnim vrednotam. Ponosni smo nato, čeprav majhni po številu – veliki poljubezni do slovenstva. V vseh teh letih smodoživeli marsikaj lepega in vemo, da moramonadaljevati, čeprav je včasih težko in zmanjkuječasa za delo v domu. Upamo, da bomo uspešnitudi v prihodnje. (Marjana Pirc)Priložnost za ohranjanjeslovenstva na PredarlskemV okviru proslave ob 20. obletnici samostojnostiRepublike Slovenije, ki je potekala 7. majaNa sliki od leve proti desni: Predsedniki slovenskihdruštev, gospodje Stefan Felbar, Slavko Ozvatič,Marjan Fujs, Jenö Kalamar, Stefan Skerlak inpredsednica krovne organizacije Jasmina RitlopSpominski dan Jožeta Vihra30. aprila lani je delal v prostorih društvaMaribor v Hildnu. Tam, kjer je bil najrajši inkamor je najrajši prihajal, ga je v starosti 73let zadela srčna kap. Kljub takojšnji medicinskipomoči je ponoči, 1.maja 2010, umrl v bolniciv Hildnu. V spomin na dolgoletnega članadruštva Maribor v Hildnu in člana upravnegaodbora smo se člani in UO društva letos 1. majazbrali pri njegovem grobu. Prižgali smo svečein položili cvetje in se tako spomnili na bolečoizgubo našega dolgoletnega in dragocenegačlana. Ob tej priložnosti smo se spomnili tudidrugih aktivnih članov, ki so v zadnjem časupreminili. Želimo, da bi 1.maj v našem društvupostal spominski dan Jožeta Vihra. (DušanČegovnik iz Essna)Vabimo vas k sooblikovanju naše revije. Na naslovuslovenija.danes@sloveniatimes.netpričakujemo zanimive utrinke iz življenjaSlovencev po svetu. Pošljite nam svoje fotografijes kratkim sporočilom, za kakšen dogodek gre.Vašo pošto sprejemamo tudi na naslovuSlovenija danes, Trg MDB 12, 1000 Ljubljana,Slovenija.47

SUMMARIESThe Role of Slovenians in theNeighbouring Countries andEmigrants in the SlovenianIndependence ProcessIndependentSlovenia – amerit of ourcompatriots too“The story about the Slovenia’s independenceprocess could have been different if theSlovenian emigrants had not taken their partin it as well,” claims Matjaž Klemenčič, PhD, aprofessor of history at the University of Mariborwho devoted a major part of his scientific workto studying the history of Slovenian emigrantsand minorities. As he is an outstanding experton the issue and an avid collector of sourcesabout the efforts the Slovenian emigrantsand Slovenians in the neighbouring countrieshave made for the recognition of Slovenia’sindependence we invited Klemenčič to sharehis views with us just before the Slovenia’sindependence anniversary. He is positiveabout our compatriots being very successfulin endeavours for the recognition of Slovenia’sindependence. “If we fail to collect and publishthe materials about this now, everything willsink into oblivion,” warns Klemenčič.Slovenian World CongressSlovenianDoctors FacingNew ChallengesThere was a 7th traditional Slovenian doctorsfrom Slovenia and abroad conference held, organisedas part of the Slovenian World Congresswhich happened between 9th and 11th June inLjubljana. The doctors’ conference has gained agreat reputation in medical circles over the pasttwelve years which is ever since the doctors havebeen meeting. The central purpose of the conferencewith the Slovenian Prime Minister BorutPahor as the honorary patron and the MedicalChamber of Slovenia as the main sponsor wasstrengthening the collaboration between theSlovenian doctors from home and abroad, encouragingthe mutual exchange of experienceand deepening the mutual ties. Facts are thatthere are many established experts, doctors included,among the Slovenians who live abroadand that medical profession has never recognisedthe concept of borders. We talked to somerespected attendees at the conference.France Arhar, the best financierof 2010Not everythingis the state’sfault!The former Bank of Slovenia governor, theformer presidential candidate and the currentUnicredit Bank chairman of the board FranceArhar, PhD, has been proclaimed the financierof the year on the Kapital financial fair onceagain. According to him, a good financier needsto know how to keep his promises and fulfilthem completely and on time. “Think twicebefore you make a promise,” he says. He alsothinks that the Slovenian society as a wholelacks integrity. According to the other countries’experiences he expects that the recovery ofthe Slovenian economy is going to last for atleast five more years. After what he saw andexperienced in the election campaign during thetime of his candidacy, politics does not tempthim anymore. However, he says that withoutthe experience from the political field he wouldbe a really big idealist.Perpetuum JazzileA Vocal Treatfrom SloveniaTouring NorthAmericaThe number of Perpetuum Jazzile choir’screative highlights grows year after year. Thesong covers of two Avsenik’s songs are takingthe same path as the famous song cover ofAfrica which was viewed by several ten millionsof people on Youtube. The collaboration of theSwedish virtuoso Peder Karlsson who took overthe choir after Tomaž Kozlevčar is regardedas fantastic. Currently, the choir is touringNorth America. Before that they successfullyfinished their European tour part of which werealso performances at the 20th anniversaryof the Slovenian independence celebrationceremonies, organised by the Sloveneembassies in Berlin, Prague and Zagreb. Justbefore leaving for the tours, Jan Trost talked toSlovenija danes about the choir’s achievementsand future plans.Miro ZupančičNew YorkDiscovereda SlovenianPainterAfter we wrote about a sad New York destinyand presented an unfulfilled artistic soul ofKarl Mehle in the last issue of our magazine,we now give you an encouraging Americanstory of his compatriot Miro Zupančič who wasjust then making his way out of anonymity.Miro Zupančič, who still lives in New York,came to the Big Apple in 1963 but the twoSlovenians, closer compatriots in the heart ofthe metropolis, never knew anything abouteach other. The author of the article took MiroZupančič, who bought an old house togetherwith his wife close to Sveta Ema near RogaškaSlatina, to the house of Mehle’s daughterVirginia in Celje. Enthused by the quality of KarlMehle’s works, his ingenious talent and originalartistic power he admired miniatures in oil,gouache and watercolour and expressed a high,flattering expert recognition to the deceasedco-creator. Miro Zupančič described his artisticpath for our magazine.Basketball Player Primož BrezecThis Summerthe Priority isFamilyPrimož Brezec is a real Slovenian sportslegionary. At the age of 21 he was a promisingbasketball player and already then he startedhis international career. From the native Sežanahe first went to Ljubljana to Olimpija fromwhere he headed to the USA. In the NBA leaguehe played for six teams and later on returnedto Europe to Italy and then to Russia where herecently made a living by playing for the Samarateam. He finished the season prematurely dueto an ankle injury. This is also one of the reasonswhy he decided to cancel his attendance at thecoming European championship in Lithuaniawhere the selected team led by the legendaryBožidar Maljković would really need anexperienced centre of 216 cm.But Brezec does not wantto take risks. Besides thecomplete regeneration themain reason for the breakis his family with which hedoes not have a chance tospend a lot of time togetherdue to the nature of hisprofession. We present PrimožBrezec as a sportsmen and aperson in the currentissue of Slovenijadanes.48

RESÚMENESEl rol de los eslovenos expatriadosdurante el surgimiento de laRepública de EsloveniaEslovenia:independientetambién graciasa los expatriados“De no ser por la participación de losexpatriados eslovenos, el proceso deindependización de Eslovenia habría sidodiferente”, aseguró el Dr. Matjaž Klemenčič,profesor de historia en la Facultad de Filosofíade la Universidad de Maribor, y quien hadedicado una gran parte de su trabajo a lahistoria de los eslovenos en el extranjero.Durante su carrera el Dr. Klemenčič harecolectado una gran cantidad de material queda testimonio del accionar de los expatriadoseslovenos en pos del reconocimiento deEslovenia como estado independiente en lacomunidad internacional. Con motivo delvigésimo aniversario de nuestra independencia,invitamos al Dr. Klemenčič a conversar sobreel tema, y afirmó estar convencido de que loseslovenos expatriados tuvieron “mucho éxito”en la campaña de concientización sobre nuestrajoven república, pero también advierte que “elmaterial deber ser recolectado y publicado deinmediato, o de lo contrario caerá en el olvido”.Congreso mundial eslovenoMédicos eslovenosenfrentan nuevosdesafíosDell 9 al 11 de junio pasado tuvo lugar enLjubljana la séptima edición de la ya tradicionalConferencia de médicos eslovenos del mundoy Eslovenia, apadrinada por el Primer Ministrode Eslovenia Borut Pahor y patrocinada por laCámara de médicos de Eslovenia (Zdravniškazbornica Slovenije). El objetivo principal delencuentro —de importante reputación en loscírculos médicos mundiales— es aumentarla cooperación entre los médicos eslovenosde todo el mundo, fomentar el intercambiode experiencias y fortalecer los contactosprofesionales de los participantes, ya que unbuen número de científicos eslovenos residenen el extranjero, y entre ellos también seencuentran doctores en medicina de reconocidoprestigio internacional. Durante la Conferenciahablamos con algunos de los participantes másdestacados.France Arhar, mejor financista delaño 2010¡El estado notiene la culpade todo!El Dr. France Arhar, ex-director del BancoCentral Esloveno (Banka Slovenije), ex-candidatoa Presidente de la Nación y actual CEO delBanco Unicredit, fue nuevamente elegido como“Financista del año” en la feria de negociosKapital. En su opinión, un buen financista debecumplir con su palabra en tiempo y en forma.“Antes de prometer algo”, dijo, “piénselo bienvarias veces”. Además, opinó que la sociedadeslovena no es lo suficientemente honesta,y que la recuperación económica llevará porlo menos cinco años más. Finalmente agregóque luego de su experiencia como candidato aPresidente de la Nación, ha perdido todo interésen la política.Perpetuum JazzileEl grupo vocalnúmero unode Esloveniade gira porNorteaméricaEl éxito del grupo vocal Perpetuum Jazzilecontinúa en meteórico ascenso. La versión acapella de unos inoxidables de los hermanosAvsenik sigue los pasos de aquella notableadaptación del clásico de Toto “Africa”,cuyo video fue visto hasta la fecha más de10 millones de veces en YouTube. Además,la nueva dirección artística —a cargo delsueco Peder Karlsson, quien tomara la batutaluego de la partida de Tomaž Kozlevčar— esconsiderada como de primer nivel. Actualmenteel grupo está ultimando los detalles de su giranorteamericana, luego de concluir una exitosaserie de conciertos por toda Europa, dondeademás actuaron en las embajadas eslovenas enBerlín, Praga y Zagreb, en conmemoración delvigésimo aniversario de nuestra independencia.Jan Trost, miembro de Perpetuum Jazzile desdehace años, habló con Slovenija danes sobre elpresente éxito del grupo, y sobre sus planespara el futuro.Miro ZupančičNew Yorkdescubre a unpintor eslovenoLuego de presentar, en el número anterior deSlovenia danes, la triste historia del artistaesloveno Karel Mehle y su malogrado destinoen Nueva York, hoy contrastamos con la exitosahistoria de vida de Miro Zupančič, otro artistaplástico esloveno que, en la misma época y enla misma ciudad estadounidense, comenzaba aluchar por salir del anonimato. Miro Zupančičvive en Nueva York desde 1963, pero losdos artistas plásticos eslovenos jamás seconocieron, a pesar de vivir en el corazón de lamisma ciudad. El autor de esta entrevista llevó aMiro Zupančič —quien recientemente adquirióuna antigua casa en Sveta Ema pri RogaškiSlatini— a visitar a la hija de Mehle en Celje.Maravillado ante la obra de Karel Mehle, sugenial talento y poderosa originalidad artística,Zupančič admiró miniaturas al óleo, a la aguaday en acuarelas, y finalmente alabó con grandestérminos a su fallecido colega.Primož Brezec no participará delCampeonato Europeo de Basquetbolen LituaniaEste verano ledará prioridada su familiaPrimož Brezec es un verdadero legionario deldeporte esloveno. A los 21 años, con el títulode “basquetbolista más prometedor” a cuestas,comenzaba su carrera internacional. Luegode su paso por el Olimpija de Ljubljana partiórumbo a Estados Unidos, donde jugó paraseis equipos diferentes en la NBA, seguidasde temporadas en Italia y Rusia. Sin embargo,debido a una lesión en un tobillo, Brezec debiócancelar su temporada actual antes de tiempo,lo que a su vez contribuyó a que rechazase laconvocatoria del legendario Božidar Maljkovića sumarse al seleccionado que representará aEslovenia en el próximo Campeonato Europeode Basquetbol en Lituania. Aún cuando elequipo necesita urgentemente un centralexperimentado de 2,16 m de estatura, Brezecdecidió no arriesgarse, citando además asu familia como motivo importante para sureceso deportivo; debido a su profesión, pasademasiado tiempo lejos de sus seres queridos.En el actual número de Slovenija danespresentamos a Primož Brezec, el deportista y elhombre.49

EXECUTIVE-LEVEL CONFERENCE ONFOREIGN DIRECT INVESTMENTGERMANYPragueCZECH REPUBLIC400 km RadiusMore than 45 mio consumers11 countries, jointly representing morethan 40% of the total GDP of the EUStuttgartBernSWITZERLANDMilanMűnchenBolognaVeneziaBrnoSLOVAKIAViennaBratislavaAUSTRIABudapestHUNGARYSLOVENIAZagrebLjubljanaCROATIABIHBelgradeSERBIASarajevoROMANIAITALYRomeMONTENEGROALBANIAMACEDONIABULGARIAEXPANDING THE POTENTIALAS A REGIONAL HUBThe FDI Summit Slovenia 2011 is a great platform toefficiently explore the opportunities in Slovenialearn from the experience from existing investorsgrow your network of top executives in Slovenia and the regionOrganised under the patronage of the President of the Republic of Slovenia, Dr. Danilo Türk+386 1 520 50 85info@fdi.siwww.fdi.siOrganised by

IDRIJA - najlepša čipka SlovenijeRazgledi po stoletjih preteklostiPo poti dediščineživega srebraIdrija kot umetelna čipka, položena v svet hribov med krasom in alpskimpredgorjem, je polna doživetij za vso družino. V svet odličnega turizmastopa zdaj tudi s prestižnima nazivoma Evropska destinacija odličnosti2011 in Alpsko mesto 2011.Idrija je filigranski splet lepote narave, dediščine kulture, tehniškedediščine (rudnik, kamšt, klavže) in drugih posebnosti, kot so idrijskižlikrofi, idrijska čipka in nenazadnje tudi dediščina botanika in zdravnikaBaltazarja Hacqueta (prvi raziskovalec Julijskih Alp), naravoslovca inzdravnika Giovannia Antonia Scopolija (utemeljitelj slovenske botaničneznanosti) ter drugih znanih raziskovalcev.Naravna dediščina– možnost zaraziskovanje inizobraževanjeKjer se čipke zživim srebromprepletajoBogastvo okusov –idrijski žlikrofi, jedz evropsko zaščitoOglejte si• Divje jezero – naravni spomenik v Krajinskem parku Zgornja Idrijca• grad Gewerkenegg z Mestnim muzejem – najboljši evropski muzejtehniške in industrijske dediščine leta 1997• Antonijev rov v rudniku živega srebra• kamšt - leseno vodno kolo premera 13,6 m• klavže - rečne zapornice za plavljenje lesa• cerkev sv. Trojice – stoji na mestu, kjer je legendarni škafar odkril živosrebro• razstave čipk in izdelkov z idrijsko čipko – v Čipkarski šoli Idrija,Mednarodnem centru idrijske čipke in Mestnem muzeju Idrija. Mestnimuzej Idrija s stalno razstavo Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina jeprejel Valvasorjevo priznanje za leto 2008.Turistična ponudba Idrije in rezervacija prenočišč: www.idrija-turizem.siSpletna trgovina z idrijsko čipko in spominki - http://darila.idrija-turizem.si/Doživite Idrijskoaktivno v vsehletnih časihTuristične informacije inlokalno vodenjeTIC IDRIJAVodnikova 3, IdrijaT: 05 37 43 916e: ticidrija@icra.siI: www.idrija-turizem.si