julijska številka revije za Slovence po svetu »Slovenija danes

ZAMEJSKI DNEVNIKSlovenci na MadžarskemBralna značkaV pol stoletja se je Bralna značka razširilain uveljavila v Sloveniji in dokaj hitro medSlovenci v sosednjih državah in po svetu. Česo najprej brali za Prežihovo bralno značko,berejo zdaj, ob 50-letnici, za 50 različnihbralnih značk.Ernest RužičMonošterOdhaja tretjigeneralnikonzulNovembra 1998 sta tedanja predsednikaMadžarske in Slovenije dr. Árpad Göncz inMilan Kučan v Monoštru odprla slovenskigeneralni konzulat, nato pa Slovenskikulturni in informativni center – eno največjihpridobitev porabskih Slovencev in mestaMonošter nasploh.Rezultat presega pričakovanjapobudnikov, kars ponosom spremlja tudiSuhodolčanov sin Primož,eden najbolj branih mladinskih pisateljevna Slovenskem. Poznejeso se odločali še za Cankarjevo,Jurčičevo, Levstikovo, Prešernovo,Kranjčevo in druge bralne značke, zakatere bere blizu 120 tisoč šolarjevdoma, v sosednjih državah in po svetu.Bralno značko imajo na 99 odstotkihslovenskih osnovnih šol. Dolgoletnipredsednik bralne značke je bilpisatelj Tone Partljič, za njim SlavkoPregl, zdaj dr. Igor Saksida, medtemko je Manca Perko generalna sekretarkaDruštva bralna značka.Na pobudo pisateljice KarolineKolmanič so leta 1986 začeli zaKranjčeve bralne značke prebiratitudi učenci v Porabju, na GornjemSeniku, v Števanovcih in Monoštru. „Najprej jebilo kar precej težav, ker smo se morali za vsedogovarjati z Budimpešto. Na prvo srečanje vMonoštru je prišel pesnik Tone Pavček, o kateremso bili učenci seznanjeni, naučili so se nekajnjegovih pesmi. Pokazalo se je, da so učencilepo deklamirali, kasneje pa smo spoznali, dapovedanega niso razumeli,“ se spominja pisateljicaKarolina Kolmanič in ocenjuje, da jezdaj drugače: „Že takoj ko pridemo slovenskipisatelji na šolo, čutimo prijetnejše ozračje,slišimo več slovenske besede. Poznajo se rezultatipostopnega uvajanja dvojezičnega pouka,vloga višje svetovalke mag. Valerije Perger, zelokoristni so tudi stiki med porabskimi in prekmurskimišolami, ko otroci spoznavajo jezikmed druženjem in igro, kar je tudi temeljni namenpisateljskih obiskov v porabskih šolah.“Enake želje in cilje kot v Porabju goji bralnaznačka tudi med Slovenci v Avstriji in Italiji:približati, seznaniti mlade s slovensko mladinskoknjiževnostjo in tudi na ta način prispevatik učenju slovenskega jezika. Dragica Lupincje že leta 1983 pisala, kako so jo navdušilizačetki bralne značke na Tržaškem. Sklenila je,„da moramo nadaljevati in priti do tega, karimajo v Sloveniji že skoraj dvajset let.“ Njenaprizadevanja niso bila zaman: „Število bralnihznačkarjev raste iz leta v leto. V zadnjemšolskem letu se jim je pridružilo več kot desetnovih šol. Mentorji se zanimajo, sodelujejo,Pred Kulturnim in informativnim centrom v Monoštru: KarolinaKolmanič, pobudnica Kranjčeve bralne značke v Porabju, BarbaraHanuš, ki je bila med učenci v Števanovcih, višja svetovalka mag.Valerija Perger, Manca Perko, generalna sekretarka Društvabralna značka, Aksinja Kermauner, ki je obiskala monoštrskosrednjo strokovno šolo, in Biserka Bajzek, strokovna sodelavkaZveze Slovencev na Madžarskem.navdušujejo...“ Zelo lepe rezultate so imeli žepred desetletji na Goriškem: „Ta plemenita akcijaza širjenje dobre knjige, ki že več kot dvedesetletji povezuje v veliko družino slovenskešolarje, je navdušila tudi zdomce in zamejce,“je zapisala Vida Blažko. „Pisatelj LeopoldSuhodolčan nima le velikih zaslug za razvojbralnih značk v Sloveniji, ampak je bil tudi njihovpobudnik na Koroškem,“ poudarja v MarijaMalle leta 1985.Po tem, kar je napisal sedanji predsednik dr.Igor Saksida v zborniku Branje je potovanje, bobralna značka tudi v naslednjih letih opravljalasvoje plemenito poslanstvo med mladimi v Slovenijiin tudi med Slovenci v sosednjih državah.Karolina Kolmanič, ki je leta 1986 „prinesla“Kranjčevo bralno značko v Porabje, se je letospogovarjala z učenci na Gornjem Seniku.Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr.Boštjan Žekš, predsednik Zveze Slovencev naMadžarskem Jože Hirnök in slovenski generalni konzulv Monoštru mag. Drago Šiftar.Za prvega generalnega konzula je bil imenovanekonomist dr. Zlatko Muršec, ki je v svojemmandatu mestnemu svetu predlagal, najsprejme sklep, da dobi porabsko središčedvojezični topografski napis. Brez glasu protije mestni svet pobudo sprejel in od tedaj pišena začetku mesta Szentgotthárd-Monošter.Madžarska zakonodaja namreč omogoča dvoalicelo trijezične topografske napise prednaselji, v katerih živi ena ali celo dve manjšini,kot je primer porabskega Dolnjega Senika, kjersta slovenska in nemška narodnost v odličnemsožitju z Madžari. Drugi generalni konzul jebil Marko Sotlar, ki si je zlasti prizadeval zakakovostnejši narodnostni pouk. Med njegovimmandatom je bil uveden dvojezični pouk naGornjem Seniku, zatem pa še v Števanovcih.Mag. Drago Šiftar, tretji in odhajajoči generalnikonzul, je vložil veliko truda v gospodarskiin siceršnji razvoj Porabja. Ustanovljena jebila Razvojna agencija Slovenska krajina, ki jouspešno vodi sodelavka konzulata, porabskaSlovenka Andreja Kovač; kot prvega so odprliobnovljen vaški kulturni dom na Verici, ta časje zaživelo več čezmejnih projektov, 9. julijapa bodo v Andovcih, v okviru Porabskega dneodprli obnovljeno Porabsko domačijo. Obdrugem obisku v Porabju je slovenski kmetijskiminister mag. Dejan Židan napovedal ureditevvzorčne kmetije na Gornjem Seniku, po katerinaj bi se zgledovali tako v Porabju kot naGoričkem v Prekmurju. Tudi v tem projektu jesodeloval slovenski generalni konzul.Kdo bo četrti generalni konzul, uradno ni znano,med kandidati pa so omenjali Dušana Snoja,nekdanjega slovenskega veleposlanika v Moskvi.(E.R.)33