julijska številka revije za Slovence po svetu »Slovenija danes

Doživimo SlovenijoLjubljanaLjubljena,“the beloved”...Je mesto z imenom ljubezni. Je reka, ki jo ovija inplemeniti njen utrip življenja. Je Ljubljana in jeLjubljanica, sredi Slovenije... Mesto z dediščinoRimljanov in podobo Plečnika. Belo mesto v zeleniobleki narave; prav takšni, kot jo nakazujejouradne barve mesta in jo opeva pesem Prelepa si,bela Ljubljana... Prijazna življenju in prebivalcemter zapeljiva za turizem in obiskovalce. Poletikot milni mehurček še posebej mikavna v barvahkulture, zabave in dogodkov...Renata PicejMesto je vzcvetelo srediEvrope, na stičiščumed mističnimkraškim svetom insamozadostno lepoto Alp in 26.junija 1991 postalo glavno mestodržave Slovenije, ki samozavestnolovi korak s sodobno Evropo in svetomter hkrati ohranja svojo naravnodeviškost, predvsem zaradizaledja, zelene oaze narave, ki sekomaj 40 kilometrov od Ljubljaneprelevi v pravi pragozd, z neprehodnimigozdovi in medvedi, ki jh drugesvetovne prestolnice postavljajo naogled zgolj v svojih živalskih vrtovih.Ljubljana; ljubljenaLjubljana je mesto, kot jih jemed prestolnicami sveta le malo.Nepozabna je zaradi panorame, kijo vzvišeno določa grajski hrib inumirjeno dopolnjuje sanjava in vasezaverovana temnozelena reka podnjim. In enkratna, ker ima Ljubljana,ljubljena, »the beloved« ali »die liebliche«,kot jo turistični vodnikipredstavljajo tujcem, že v svojemimenu vtkan karakter prijaznegamesta, ki ga preprosto vsrkaš vase,ko pohajkuješ po njem, loviš njensodobni ritem ali se oplajaš s sledminjene preteklosti. Poletje jo razvajas soncem, da so hiše še bolj bele,ulice in trgi pa svetli in zračni, takoda je njen obisk pravi poljub poletja.LjubljanicaDanes se reka kot krotka in sanjavalepotica vije skozi LjubljanoFoto: Dunja Wedamin komaj verjetno se zdi, da je vpreteklosti s poplavljenimi bregovipovzročala prebivalcem ob svojistrugi zelo velike skrbi. Vse do regulacijemed obema vojnama, koje zeleno lepotico vzel v svoje rokePlečnik, je prestopala bregove insilila Ljubljančane, da so se medhišami prevažali s čolni.Včasih so po njej pluli tudi do 26metrov dolgi parniki in njeni valoviso nosili slavnostno opravljenečolne, ki so se v znak praznikovin praznovanj podajali na vodnopovršino, da je bil dogodek še boljslovesen.Te idile je bilo konec, ko je vladaleta 1828 prepovedala vse zabavena Ljubljanici. Kmalu zatem je presahniltudi promet, ki ni vzdržalkonkurence z železnico, ki je prišlav mesto leta 1848.Zdaj je drugače. Ljubljanica jeznova vitalni del življenja v mestu inpo njej veselo vozijo barke in čolni vveselje turistov, ki se prevažajo z njimina »rečni ogled mesta«, in tistih,ki ob obrežju berejo knjige, kolesarijo,se sprehajajo ali malo višje, v sencidreves sede v prijetnih lokalčkih.Ljubljanica s svojimi nabrežji in trgi jecentralna zgodba mestnega dogajanja,vezanega na kulturo, zabavo inturistično atrakcijo.Mostovi LjubljaneLjubljano od Barja do izliva v Savokrasi 35 mostov, v ožjem delu mestapa jih je 16. Poleg Zmajskega jenajbolj znan med njimi Čevljarski(ime so mu nadele čevljarskedelavnice na njem) in seveda Tromostovje.Pravi diamant med njimi.Plečnik je s smerjo mostov poudarilbistveno značilnost Prešernovegatrga – tloris lijaka, v katerega sestekajo ulice iz različnih smeri inse z njega zlivajo čez most skozimestna vrata, simbolično ponazorjenas Filipovim dvorcem in Kresijo.Srednji most so zgradili leta 1842 intako nadomestili lesenega, v letih1929 in 1930 pa je Plečnik pri urejanjunabrežja Ljubljanice osrednjemudodal še dva mostova. Pritem je stari most namenil voznemuprometu, razprta kraka pa je prepustilpešcem. Danes, ko je središčemesta prepuščeno pešcem in kolesarjem,je Tromostovje večkrat vpetov scensko zasnovo dogodkov, kise vrste pod Prešernovim spome-Ljubljanica - reka s sedmimi imeni, ki se najprej, tam, kjer podSnežnikom privre na plano, imenuje Trbuhovica, potem pa zaradi svojegaznačaja ponikalnice postane Obrh, Stržen, Rak, Pivka, Unica, vsedokler v Močilniku pri Vrhniki po dolgi poti po kraškem podzemlju neprivre na dan kot Ljubljanica. Potem se po dobrih štiridesetih kilometrihrahlega spusta, z manj kot metrom padca čez Ljubljansko barje priPodgradu pri Zalogu pridruži Savi.40