ŠPORTKolesarstvoRekordnimaratonFranja»Našteli smo 6.750 udeležencev, kar je novrekord. To je veliko število, ki se ob takšniobletnici s<strong>po</strong>dobi,« je bil <strong>po</strong> 30. izvedbikolesarskega maratona Franja <strong>za</strong>dovoljenGorazd Penko, direktor vse bolj odmevneprireditve. Ljubitelji vrtenja pedal so <strong>po</strong>premaganih 156 oziroma 97 kilometrih ssimbolično medaljo navdušeno iskali svoje imena dolgem seznamu udeležencev in se veselilidoseženega cilja – znova so premagali samisebe. V disciplinirani množici, med katero jekolesaril tudi gost iz Italije, š<strong>po</strong>rtno u<strong>po</strong>kojeniGilberto Simoni, dvakratni zmagovalec Girad’Italia, so se znašla še nekatera druga znanaimena. Med <strong>po</strong>litiki in gos<strong>po</strong>darstveniki jebilo mogoče opaziti š<strong>po</strong>rtnike drugih panog,nekdanjega selektorja slovenske nogometnereprezentance Srečka Katanca in smukačaAndreja Jermana, ki sta premagovala krajšorazdaljo, Petra Majdič pa je s<strong>po</strong>dbujalamladino na družinsko-šolskem maratonu.Zmagovalca velikega maratona sta <strong>po</strong>stalaItalijan Alessandro Dandrea (156 kilometrovje premagal v treh urah in 21 minutah) inŠpela Škrajnar (<strong>za</strong> isti <strong>po</strong>dvig je <strong>po</strong>trebovala 22minut več).RokometMoški uspešni,ženske neMoška rokometna reprezentanca Slovenijeje uspešno končala kvalifikacije <strong>za</strong> nastopna evropskem prvenstvu, ki ga bo januarjagostila Srbija. Na <strong>za</strong>dnji tekmi so Slovenci pred4.000 navijači v dvorani Stožice kar s 43:32premagali Ukrajino in <strong>za</strong>sedli drugo mesto vskupini 3. Boljša je bila samo Poljska, <strong>za</strong>ostalipa sta Portugalska in omenjena Ukrajina.Slovenski rokometaši so se tako desetič uvrstilina <strong>za</strong>ključni turnir Stare celine. Največji uspehso dosegli leta 2004, ko so na domačemevropskem prvenstvu osvojili srebrno kolajno.V zdajšnji vrsti selektorja Borisa Deniča sobili proti Ukrajini najbolj raz<strong>po</strong>loženi strelciDragan Gajič (9 golov), Matjaž Brumen (7)in Jure Dolenec (6). Pred tem so v Stožicahnastopile Slovenke, ki pa <strong>po</strong>d vodstvomToneta Tislja niso bile uspešne v kvalifikacijah<strong>za</strong> decembrsko svetovno prvenstvo v Braziliji.Najprej so proti Francozinjam v mestu Pauizgubile z 19:28, <strong>po</strong>doben izid pa iztržile tudina domačem parketu – 20:28. Ana Gros je bilanajboljša strelka s šestimi goli.OdbojkaOdbojkarjiostajajone<strong>po</strong>raženiSlovenska moška odbojkarska reprezentancaje tudi v drugi tekmi evropske lige proti VelikiBritaniji v Sheffieldu <strong>za</strong>beležila zmago. Potemko je na prvi tekmi <strong>za</strong>radi padca zbranostiizgubila niz, se v drugo to ni <strong>po</strong>novilo, tako daje kljub nekoliko bolj enakovredni igri zmagalas 3:0 (23, 21, 18). Izbranci selektorja VeselinaVukovića so tako prvo <strong>po</strong>lovico evropske ligepreživeli brez <strong>po</strong>ra<strong>za</strong>, oddali so samo enotočko, in sicer Hrvaški. Proti Veliki Britaniji,najbrž najslabši reprezentanci v skupini A, sobili dovolj previdni in zbrani, da niso <strong>po</strong>novilinapak reprezentanc Hrvaške in Belgije, ki staz Britanci izgubili <strong>po</strong> eno tekmo. Čeprav tekmiz Veliko Britanijo nista bili najboljši <strong>po</strong>ka<strong>za</strong>teljrealnih moči, pa sta Vukoviću prišli zelo prav,prepričal se je lahko, da ima širok kader inda lahko mladi in neizkušeni igralci vsaj nanekoliko lažjih tekmah nadomestijo odsotne<strong>za</strong>radi <strong>po</strong>škodb oziroma bolezni.VeslanjeČop in Špikspet skupajNajboljša slovenska veslača Iztok Čop in LukaŠpik sta <strong>po</strong>trdila, da bosta v letošnji sezonizdružila moči in na avgustovskem svetovnemprvenstvu na Bledu napadla zmagovalni oder.Čop in Špik sta v dvojnem dvojcu osvojila zlatoolimpijsko odličje (Sydney 2000), trikrat pa stase <strong>za</strong>vihtela tudi na svetovni prestol, na<strong>za</strong>dnjeleta 2007 v Münchnu. Večletno sodelovanjesta vnovič prekinila <strong>po</strong> šestem mestu naolimpijskih igrah v Pekingu leta 2008.V Berlinu slovesno obslovenskem praznikuOb 20. obletnici samostojnosti RepublikeSlovenije je berlinsko vele<strong>po</strong>slaništvo vprostorih predstavništva dežele Baden-Württemberg pripravilo slavnostni sprejem, nakaterem je <strong>po</strong>vabljene nagovoril tudi predsednikDržavnega zbora RS dr. Pavle Gantar. Zahvalilse je Nemčiji <strong>za</strong> <strong>po</strong>d<strong>po</strong>ro in njena pri<strong>za</strong>devanjav času nastajanja nove države, na katero smolahko <strong>po</strong>nosni, je dejal Gantar. Presenečenjevečera pa je bil <strong>po</strong>seben gost,Hans DietrichGenscher, nekdanji nemški zunanji minister, kisi je takrat prav <strong>po</strong>sebej pri<strong>za</strong>deval <strong>za</strong> slovenskosamostojnost. Zbrane je navdušil še pevski zborPerpetuum Jazzile; v Berlinu so s promocijskimnasto<strong>po</strong>m <strong>za</strong>čeli svojo (prvo) svetovno turnejo,konec meseca pa bodo že čez lužo. (Janja LaknerAnžin)Predsednik DZ Pavle Gantar (drugi levo) se jena proslavi v Berlinu srečal z vele<strong>po</strong>slanikomNj.eksc. Mitjo Drobničem (prvi levo), nekdanjimnemškim zunanjim ministrom Hansom DietrichomGenscherjem (tretji z leve) in Eduardom Oswaldom,<strong>po</strong>dpredsednikom nemškega parlamenta.Po <strong>po</strong>teh babno<strong>po</strong>ljskegaizseljenca TroheŠ<strong>po</strong>rtno društvo Planjava Babno Polje je vmaju organiziralo že tretji s<strong>po</strong>minski <strong>po</strong>hod<strong>po</strong> <strong>po</strong>teh babno<strong>po</strong>ljskega izseljenca FrankaTrohe Rihtarjevega. Skrajno neprijazno vremena drugem <strong>po</strong>hodu, maja 2010, društvu nivzelo volje in <strong>po</strong>guma, še več, člani in številniprostovoljci so letošnji <strong>po</strong>hod še nagradili.Njegova osrednja nit je bila obuditev Trohovegadaljšega dokumentarno-pri<strong>po</strong>vednega besedilaŽivljenje v širnem gozdu v okolici Snežnika(Slovensko-Amerikanski koledar, 1932). LetošnjiFoto: Maja HitijFoto: Alenka Veber46
VAŠA POŠTA<strong>po</strong>udarek peš<strong>po</strong>ti Iz Babnega Polja do Goričicje predstavljal <strong>po</strong>memben prispevek krajev<strong>po</strong>d Snežnikom ob Mednarodnem letu gozdov.Zato so organi<strong>za</strong>torji medse <strong>po</strong>vabili tudi prof.dr. Roberta Brusa z biotehniške fakultete vLjubljani. Pohodniki so na <strong>po</strong>ti s<strong>po</strong>znavali tako<strong>po</strong>krajino kot prijazno gostoljubje domačinovv kar osmih vaseh. Pohod, ki nima š<strong>po</strong>rtnotekmovalnega duha, temveč je bliže kulturnoetnološkiprireditvi, je v Babno Polje privabil260 <strong>po</strong>hodnikov iz vse Slovenije, ki so jih na18 kilometrov dolgi <strong>po</strong>ti gostili številni občaniLoške doline in Cerknice. Sprehodili so se odnajhladnejšega naseljenega kraja v državi doslikovite vasice ob Cerkniškem jezeru ter takoodkrivali eno izmed številnih zgodb slovenskihizseljencev, ki so konec 19. in v <strong>za</strong>četku 20.stoletja <strong>za</strong>puščali domovino in šli v SevernoAmeriko, misleč, da jim bo tam laže. In pravTroha je bil tisti izseljenec, v čigar literarni<strong>za</strong>puščini najdemo neprecenljivo pričevanje oživljenju ljudi takrat, tako v domovini kot na onistrani oceana. (Alenka Veber, Š<strong>po</strong>rtno društvoPlanjava Babno Polje)2011 v Rankweilu, v Avstriji, so se slovenskadruštva s Predarlskega predstavila <strong>po</strong>d okriljemtamkajšnje krovne organi<strong>za</strong>cije slovenskihdruštev. Prireditve so se udeležili minister <strong>za</strong><strong>Slovence</strong> v <strong>za</strong>mejstvu in <strong>po</strong> <strong>svetu</strong> dr. BoštjanŽekš, državni sekretar dr. Boris Jesih, generalnakonzulka iz Celovca Dragica Urtelj, predstavnikiavstrijskih organi<strong>za</strong>cij in župan občine Rankweil,Martin Summer. Kulturni večer so s svojimnasto<strong>po</strong>m <strong>po</strong>pestrili učenci do<strong>po</strong>lnilnega<strong>po</strong>uka slovenščine <strong>po</strong>d vodstvom učiteljicMarije Rogina in Simone Gotal ter nastopfolklorne skupine. Sodelovanje med društvinaj bi <strong>po</strong>ve<strong>za</strong>lo čim več <strong>Slovence</strong>v, živečihna Predarlskem in okolici, ter tako okrepiloohranjanje slovenske identitete. (Jasmina Ritlop)Pomagajmo <strong>po</strong>iskati sina!Na našo revijo se jeobrnil Danijel Krajnc izLenarta v SlovenskihGoricah, ki si zelo želinajti sina Danila. Slednjinaj bi živel v ZDA,najverjetneje v državiVirginia, rojen pa je billeta 1974 v Washingtonumateri Margareti, <strong>po</strong>rodu iz Gornje Radgone, ki je umrla v prometninesreči in <strong>po</strong>leg Daniela <strong>za</strong>pustila še pet otrok.Danijel Kranjc je vse do Margaretine smrtiohranjal stike z vsemi njenimi otroki, <strong>po</strong>tem pa jihje izgubil, med drugim tudi <strong>za</strong>to, ker Margaretiniotroci ne govorijo slovensko. Danijelova največjasreča bi bila izvedeti sinov naslov, <strong>za</strong>to smose odločili, da se iskanju pridružimo z objavov Sloveniji <strong>danes</strong>. Če bi torej karkoli vedeli oDanilu ali ga pre<strong>po</strong>znali na fotografiji, na kateri jestar pet let, ko se je <strong>za</strong> njim izgubila vsaka sled,s<strong>po</strong>ročite v uredništvo, mi pa bomo <strong>po</strong>datke<strong>po</strong>sredovali njegovemu očetu.Lumpacius-vagabundv Buenos AiresuGledališki odsek Slovenskega doma v Karapačajuje ob 51. obletnici, ki so jo <strong>za</strong>znamovali 1.maja, uprizoril veseloigro Johanna Nestroya,Lumpacius vagabund, v režiji Jožeta Jana insodelavcev.Trije moški, vsi brez denarja, so se srečali in šliv bližnjo gostilno ter tarnali, kako jim gre slabo.Po prespani noči so ugotovili, da se je sanjaloo isti številki. Morda <strong>po</strong> naključju se naenkrat<strong>po</strong>javi prodajalka in jim proda srečko z njihovo»sanjsko številko«. Malo <strong>po</strong> tistem izvejo, daso dobili milijon in si ga <strong>po</strong>šteno razdelijo.V nadaljevanju predstavijo svoje življenjskezgodbe, vmes je pa <strong>po</strong>seže še ljubezen innekateri drugi pripetljaji. V prijetni, <strong>za</strong>nimivi igri,ki večkrat spravi človeka v smeh, so nastopiliNadja Jan, Gabrijela Jan, Marta Vodnik, VeronikaŽnidar, Marjana Resnik, Natalia Mitton, LenčiKlemen, Ani Klemen, Andrej Žnidar, Jože Jan,Jure Komar, Jože Korošec, Damijan Ahlin,Frido Klemen, Filip Komar, Martin Markež,Franci Korošec, Janez Žnidar, Tone Komar inMaksi Vazquez (vsi so prva in druga generacija<strong>Slovence</strong>v v Buenos Airesu). Šepetalka jebila Helena Fink Žnidar, <strong>za</strong> luči in zvok je bilodgovoren Damijan Ahlin s <strong>po</strong>močjo DamijanaCunya, masko je imela na skrbi Ani Senovršnik,oblikovalka programa pa je bila Tatjana Klemen.Veseli smo, da imamo tako nadarjene igralke inigralce ki so <strong>za</strong> predstavo več mesecev vadili.Veliko truda in skrbi je bilo vloženih, ampaksplačalo se je. Dobili so kar nekaj <strong>po</strong>nudb, dabi igro <strong>po</strong>novili v drugih slovenskih domovih<strong>po</strong> Argentini. V našem domu v Karapačajusmo zvesti slovenskim koreninam, duhovnimin kulturnim vrednotam. Ponosni smo nato, čeprav majhni <strong>po</strong> številu – veliki <strong>po</strong>ljubezni do slovenstva. V vseh teh letih smodoživeli marsikaj lepega in vemo, da moramonadaljevati, čeprav je včasih težko in zmanjkuječasa <strong>za</strong> delo v domu. Upamo, da bomo uspešnitudi v prihodnje. (Marjana Pirc)Priložnost <strong>za</strong> ohranjanjeslovenstva na PredarlskemV okviru proslave ob 20. obletnici samostojnostiRepublike Slovenije, ki je <strong>po</strong>tekala 7. majaNa sliki od leve proti desni: Predsedniki slovenskihdruštev, gos<strong>po</strong>dje Stefan Felbar, Slavko Ozvatič,Marjan Fujs, Jenö Kalamar, Stefan Skerlak inpredsednica krovne organi<strong>za</strong>cije Jasmina RitlopS<strong>po</strong>minski dan Jožeta Vihra30. aprila lani je delal v prostorih društvaMaribor v Hildnu. Tam, kjer je bil najrajši inkamor je najrajši prihajal, ga je v starosti 73let <strong>za</strong>dela srčna kap. Kljub takojšnji medicinski<strong>po</strong>moči je <strong>po</strong>noči, 1.maja 2010, umrl v bolniciv Hildnu. V s<strong>po</strong>min na dolgoletnega članadruštva Maribor v Hildnu in člana upravnegaodbora smo se člani in UO društva letos 1. majazbrali pri njegovem grobu. Prižgali smo svečein <strong>po</strong>ložili cvetje in se tako s<strong>po</strong>mnili na bolečoizgubo našega dolgoletnega in dragocenegačlana. Ob tej priložnosti smo se s<strong>po</strong>mnili tudidrugih aktivnih članov, ki so v <strong>za</strong>dnjem časupreminili. Želimo, da bi 1.maj v našem društvu<strong>po</strong>stal s<strong>po</strong>minski dan Jožeta Vihra. (DušanČegovnik iz Essna)Vabimo vas k sooblikovanju naše <strong>revije</strong>. Na naslovuslovenija.<strong>danes</strong>@sloveniatimes.netpričakujemo <strong>za</strong>nimive utrinke iz življenja<strong>Slovence</strong>v <strong>po</strong> <strong>svetu</strong>. Pošljite nam svoje fotografijes kratkim s<strong>po</strong>ročilom, <strong>za</strong> kakšen dogodek gre.Vašo <strong>po</strong>što sprejemamo tudi na naslovuSlovenija <strong>danes</strong>, Trg MDB 12, 1000 Ljubljana,Slovenija.47