mladiLaura FekonjaPoučevanjeslovenščine v tujini -neprecenljiva izkušnjaLaura Fekonja, 29-letna Slovenka, že štiri leta in <strong>po</strong>l <strong>po</strong>učujeslovenščino na Masarykovi univerzi v Brnu na Češkem, kjer <strong>po</strong>leg<strong>po</strong>učevanja skrbi <strong>za</strong> pre<strong>po</strong>znavnost Slovenije in slovenščine.Ana MrzlikarMasarykova univer<strong>za</strong> vBrnu je druga največjauniver<strong>za</strong> na Češkem invodilna visokošolskainstitucija na Moravskem. Trenutnojo sestavlja devet fakultetz več kot 200 oddelki, inštituti inklinikami. Priznana je kot ena odnaj<strong>po</strong>membnejših izobraževalnih inraziskovalnih institucij na Češkemin se med srednjeevropskimi univer<strong>za</strong>mi<strong>po</strong>naša z visokim ugledom.Leta 1919 ustanovljena univer<strong>za</strong>igra <strong>po</strong>membno vlogo tudi vdružbenem in kulturnem življenjuJužnomoravske regije na Češkem.Slovensko-češko sodelovanjemed univer<strong>za</strong>mi je že tradicionalnozelo dobro in trdno, pri<strong>po</strong>vedujeLaura Fekonja, 29-letna Slovenka,ki že štiri leta in <strong>po</strong>l <strong>po</strong>učujeslovenščino na Masarykovi univerziv Brnu na Češkem, kar se odraža naveč načinov. »Na Češkem, predvsemv Pragi, je veliko rednih študentov izSlovenije, ki se odločajo predvsem<strong>za</strong> smeri, ki jih v Sloveniji ni, kot jena primer lutkarstvo, ali pa <strong>za</strong> smeri,ki so tukaj preverjeno izjemno dobre– film in gledališče. Potem gre<strong>za</strong> medfakultetne projekte, raznekonference, slovarje, skupno raziskovanje… Za dobro sodelovanjeskrbijo tudi redne izmenjave profesorjev,saj veliko slovenskih profesorjevs fakultet prihaja na gostovanjana Češko in obratno.Predstojnik oddelka <strong>za</strong> slavistikov Brnu, prof. Ivo Pospišil, na primer,redno sodeluje z Inštitutom<strong>za</strong> slovensko literaturo in literarnevede ZRC SAZU, izjemno dobrosodelujejo tudi ljubljanski in brnskidialektologi itd. In nena<strong>za</strong>dnje,vsi lektorati slovenščine <strong>po</strong> <strong>svetu</strong>,vključno z brnskim (trenutno jih ježe 58), so prav<strong>za</strong>prav rezultat dobregameduniverzitetnega sodelovanja,na kar sem kot slovenistkain kot Slovenka izjemno <strong>po</strong>nosna.Upam ter želim si, da bo lektoratovslovenščine in tovrstnega sodelovanjav prihodnje še več,« <strong>po</strong>veLaura.Ugotavlja tudi, da sta si univerzitetnasistema na Češkem in v Slovenijiprecej <strong>po</strong>dobna. Kljub temupa se ji zdi <strong>za</strong>nimivo, kako hitro sona Češkem v primerjavi z nami uvedlibolonjsko reformo: »Na filozofskifakulteti Masarykove univerzeimajo že ves čas, odkar semtukaj, bolonjski sistem – torej trileta bakalarskega študija in dve letimagistrskega, in imeli so ga že karnekaj časa pred mojim prihodom!Masarykova univer<strong>za</strong> pa je zelo naprednatudi s svojim odličnim informacijskimsistemom, preko kateregasmo vsi <strong>po</strong>ve<strong>za</strong>ni in v kateremlahko tako učitelji kot tudi študentjeizvemo čisto vse relevantne informacijeo študiju, študijskih predmetih,dogodkih na univerzi …«Na Masarykovi univerzi študiraveliko število tujih študentov, takorednih kot tistih, ki pridejo v Brno naštudijsko izmenjavo. »Med slovenskimištudenti številčno prevladujejoti drugi,« pravi Laura, »sicer pav Brnu veliko tujih študentov rednoštudira na primer medicino, in siceriz dveh razlogov: prvi je, da je celotenštudij mogoč v angleščini, drugipa, da je brnska medicinska fakultetapriznana in velja <strong>za</strong> dobro.«Zakaj ravno Brno?Laura je odraščala v neokrnjeninaravi, v prelepih SlovenskihGoricah, v kraju Negova. Srednjošolo je obiskovala v Mariboru, <strong>po</strong><strong>za</strong>ključeni maturi pa se je vpisala nafilozofsko fakulteto v Ljubljani, kjerje uspešno doštudirala slovenskijezik in književnost.20
mladiTo, da je šla delat v tujino, jebilo naključje. »Ker sem se že včasu študija učila češko in sem biladvakrat tudi na študijski izmenjavi vPragi, sem si rekla, da bi šla, če bise kdaj <strong>po</strong>nudila priložnost, delat naČeško, in sicer v Brno. Glede na to,da sem bila prej dvakrat na izmenjaviv Pragi, je to sicer nenavadno, aBrno me je enostavno bolj prevzeloin navdahnilo, tako da sem si rekla,tukaj pa bi z veseljem delala inživela.« In ker je priložnost prišla obpravem času, jo je z navdušenjem inhvaležnostjo sprejela.Ker je Češka razmeroma blizuSlovenije, se ji vzdrževanje stikovz družino ni zdelo težavno. Domovse Laura vrača <strong>po</strong>leti, na daljše<strong>po</strong>čitnice, <strong>po</strong>zimi <strong>za</strong> praznike invmes, če je priložnost. »Trenutki,ko čutiš domotožje, se seveda <strong>po</strong>javijo,a prav<strong>za</strong>prav jih ni bilo velikoin nikoli nisem razmišljala o tem, dabi vse skupaj pustila. Ko se <strong>za</strong> nekajodločim, <strong>za</strong> tem stojim in vztrajam,«pravi. Stike z domačimi pa ji je v časubivanja v tujini nedvomno olajšalain <strong>po</strong>enostavila tudi sodobna tehnika:splet, skype, e-<strong>po</strong>šta …»Sicer pa <strong>po</strong>znam samo dvaSlovenca, ki živita v Brnu. Eden jestarejši gos<strong>po</strong>d, ki je <strong>po</strong>ročen sČehinjo in občasno pride na našeliterarne večere, drugi pa je mlajšifant, ki je v Brnu šele dve leti in dela<strong>za</strong> mednarodno <strong>po</strong>djetje – tudi onvečkrat obišče naše kulturne dogodke.«Laura in njenih 30študentovLaura <strong>po</strong>učuje prvi, tretji in četrtiletnik slovenistov. Do sedaj se jenamreč slovenščina odpirala vsakidve leti, od jeseni pa se bo vsako leto.Slovenščino študirajo študentje, kiso večinoma Čehi, nekaj pa jih jetudi iz sosednje Slovaške. Študentovslovenščine je okrog 30. Laura pravi,da češki študentje hitro osvojijoslovenščino do te mere, da jo obvladajona komunikacijski ravni, kar<strong>po</strong>meni, da se lahko precej hitro<strong>po</strong>govarjajo o vsakdanjih temah inse, če pridejo v Slovenijo, znajdejo.Težje in veliko več truda pa je trebavložiti, če si želijo znati slovenskoodlično. »To prav<strong>za</strong>prav uspe leredkim, tisti, ki pa jim, <strong>po</strong>stanejo navadnoodlični prevajalci. V Brnu sotrenutno kar trije vidnejši: dr. PetrMainuš, Libor Doležan in ZdenĕkRejda, ki predstavljajo <strong>po</strong>membenmost med obema kulturama.«Tudi sama se je v tem času <strong>za</strong>dovoljivonaučila češčine. Češko je sicerznala, še preden je prišla delat vBrno, tako da je svoje znanje jezika<strong>po</strong>tem le izboljševala in »pilila«.Tudi s češkimi prijatelji, seveda!Ker je Laura zelo mlada profesorica,pravi, da jo je čisto na <strong>za</strong>četkumalce skrbelo, ali ji bo uspelo imeti sštudenti prijateljski, a vendar profesionalenin ustrezen odnos. »Kmaluse je izka<strong>za</strong>lo, da je bil strah odveč,saj smo vz<strong>po</strong>stavili izjemno lep in doberodnos. In ker sem tako navajenaže iz svojih študentskih let, vikanjepa obstaja tudi v češčini, se ga tudimi obojestransko <strong>po</strong>služujemo. Kopa študentje <strong>za</strong>ključijo s študijem,se seveda <strong>za</strong>čnemo tikati.«In kako se <strong>po</strong>čutiSlovenka v tujini?»To, da sem Slovenka v tujini, semi ne zdi nič <strong>po</strong>sebnega. Počutimse dobro, verjetno ravno <strong>za</strong>to, kerdelam to, kar me resnično veseli in<strong>za</strong>nima in delo pa mi daje možnosttako <strong>za</strong> profesionalno kot tudi <strong>za</strong>osebnostno rast. Zame je tudi zelo<strong>po</strong>membno, da sem <strong>za</strong><strong>po</strong>slena vVečina študentov slovenščine na Masarykovi univerzi v Brnu na Češkem v časuštudija večkrat obišče Slovenijo. Prihajajo na študijske izmenjave, skupinsko v okvirustrokovnih ekskurzij in zelo <strong>po</strong>gosto tudi <strong>po</strong>leti (s prijatelji, z družino) na daljše<strong>po</strong>čitnice. »Nad Sloveniji so večinoma navdušeni, najbolj pa jih navadno prev<strong>za</strong>mejogore in čudovita narava, ki je imamo v Sloveniji resnično v izobilju,« pravi Laura.Sloveniji, kar olajša marsikaj. Za<strong>po</strong>slenasem na Filozofski fakultetiUniverze v Ljubljani, na Centru <strong>za</strong>slovenščino kot drugi/tuji jezik,program Slovenščina na tujih univer<strong>za</strong>h– sodelavci na Centru in naprogramu STU odlično skrbijo <strong>za</strong>nas – <strong>za</strong>to moje delo tukaj <strong>po</strong>tekadobro. Kot učiteljica slovenščine natuji univerzi pa <strong>po</strong>leg <strong>po</strong>učevanja<strong>po</strong>čnem še marsikaj. Pogosto organiziramliterarne večere - v Brnusmo tako med drugim gostili DragaJančarja, Gorana Vojnovića, GregorjaPodlogarja, Primoža Čučnika,koncerte - tukaj so bili Katalena inVlado Kreslin, strokovne ekskurzijev Slovenijo, kulinarične večere ipd.V okviru teh dogodkov imam velikočast in privilegij, da s<strong>po</strong>znavamizjemne <strong>Slovence</strong>,« <strong>po</strong>ve.Učitelji slovenščine na tujih univer<strong>za</strong>hse namreč v veliki meri <strong>po</strong>legsvoje osnovne dejavnosti (tj.<strong>po</strong>učevanja slovenščine) ukvarjajoz marsičim. »Če rečem <strong>po</strong>splošeno,skrbimo <strong>za</strong> čim večjo pre<strong>po</strong>znavnostSlovenije in slovenščine. Menim, dasmo pri tem zelo uspešni, <strong>za</strong> kar smohvaležni naši slovenski alma materi,torej filozofski fakulteti, sodelavcemprograma Slovenščina na tujih univer<strong>za</strong>hter seveda univer<strong>za</strong>m gostiteljicam,ki nam pri uspešni izvedbiteh dejavnosti – vsaka pač glede nasvoje zmožnosti – <strong>po</strong>magajo«.Laura življenje jemlje tako, kotse <strong>po</strong>nuja in nima kakih načrtov že<strong>za</strong> deset let naprej. Zato tega, kakodolgo namerava ostati v tujini, nemore na<strong>po</strong>vedati in predvideti.Kri<strong>za</strong> se <strong>po</strong>zna, a živise vseeno le<strong>po</strong>“Na Češkem živijo ljudje <strong>po</strong> mojioceni precej dobro. Življenje jesproščeno in je precej stvari, ki namolajšajo življenje tukaj: izjemno dobroje organiziran na primer javniprevoz, saj <strong>po</strong>vsod <strong>po</strong> Češkem lahkobrez težav in <strong>po</strong>ceni prideš kamorkoliFoto: osebni arhiv, Masarykova univer<strong>za</strong> (muni.cz)– tudi v najbolj oddaljeno vas. Javniprevoz je organiziran tako, da so vozniredi vlakov in avtobusov usklajeni.Če torej nekam pri<strong>po</strong>tuješ z vlakom,imaš gotovo več kot deset minut navoljo <strong>za</strong> <strong>po</strong>ve<strong>za</strong>vo z avtobusom.Tudi na Češkem se kri<strong>za</strong> <strong>po</strong>zna, ana splošno se še vedno živi dobro.Ljudje so zelo navajeni hoditi venjest, kaj spit in se družit. Pogostose zgodi, da med tednom v kakšnigostilni ali lokalu ni mogoče dobitimesta, kamor bi se usedel”.Še enkrat bi seodločila enako»Poučevanje slovenščine v tujinije neprecenljiva izkušnja, sajmi je dala možnost, da bolje s<strong>po</strong>znamsebe, svojo kulturo, svoj prvijezik in da to znanje, ki ga imam kotdiplomirana slovenistka in obenemrojena govorka slovenščine, predamnaprej. Na sploh je čudovito,ko <strong>za</strong>čnemo sebe opazovati skoziprizmo drugega – tudi s tem, koosvajamo drugi jezik, s<strong>po</strong>znamo,kakšno je drugo dojemanje svetain lažje razumemo tudi svoje. Takaizkušnja je zelo dobra in koristnatudi <strong>za</strong>to, ker te izjemno okrepi –sama sem <strong>po</strong>stala veliko močnejša,samo<strong>za</strong>vestnejša in kar se mi zdiše najbolj dragoceno – bolj odprtain dojemljiva tudi <strong>za</strong> druge soljudi.S<strong>po</strong>znala sem tudi, da je moč – neglede na to, kje smo – <strong>po</strong>vsod najtidobre in <strong>za</strong>nimive ljudi«.Na vprašanje, ali bi se še enkratodločila enako, odgovarja: nedvomno.Laura jeseni <strong>za</strong> eno leto odhaja vZagreb, kjer bo na tamkajšnji filozofskifakulteti <strong>po</strong>učevala slovenščino.Prepričana je, da se nam, doklersmo mladi, ni treba pretirano ve<strong>za</strong>tina kraje, ker nas to zgolj omejuje.“Novega okolja in delovnih izzivovse zelo veselim in če se bom tam<strong>po</strong>čutila <strong>po</strong>l tako dobro kot v Brnu,bom <strong>po</strong>vsem <strong>za</strong>dovoljna (smeh)”.21