julijska številka revije za Slovence po svetu »Slovenija danes

ne prezriteKozolci kot simbol slovenstvaMuzej kozolcev dobivakončno podoboV Šentrupertu na Dolenjskem rase edinstven muzej kozolcev naprostem. Projekt naj bi bil zaključen septembra 2012.Blanka Markovič Kocen»Z muzejem na prostem - kozolciželimo na eni stranirešiti kulturnozgodovinskodediščino, kot jo predstavljajokozolci v Sloveniji, na drugistrani pa gre za projekt, ki ima tudituristični, gospodarski in strokovnipomen,« pravi direktor projekta PeterGeršič. “Za nami je pomembnafaza izbora kozolcev, ki bodo preseljeniv muzej na prostem. Strokovnaskupina je izbrala objekte,ki so po različnih kriterijih primerniza selitev in bodo v muzeju predstavljalitako zgodovinski razvoj kozolcav naših krajih ter tudi različnenačine njihove tradicionalne uporabe.Zdaj nas čaka še temeljitaanaliza izbranih kozolcev, pripravadokumentacije, ki bo omogočalafazo njihove prestavitve v muzej.Kozolce bodo mojstri v tem delurazstavili, sledila bo premestitev,nato znova sestavljanje na mestumuzeja v Šentrupertu, pri čemerpričakujemo tudi precej obnovitvenihdel, restavracije kozolcev.”650 kozolcevpresenetilo celostrokovnjakeKozolci so brez dvoma slovenskaposebnost. Samo na območjuTopler, velik kozolec z več okni, je imel precej različnih, tudi družabno funkcijo.Mirnske doline so našteli nekaj večkot 650 kozolcev različnih tipov,med katerimi po številu prednjačijotoplarji. Odkritje je preseglopričakovanja strokovnjakov, ki sov popisu sodelovali. Po besedahdirektorja projekta je prav na temobmočju največja koncentracija kozolcevv Sloveniji, kar je tudi edenod razlogov za postavitev tegamuzeja na prostem.»V Sloveniji seje kozolec zelo razvijal skozi čas.Vsak pa je imel svojo zgodbo,« poveGeršič in poudarja, da želijo v muzejuna prostem z 19 kozolci prikazatirazvojno pot tega za Slovenijo takoznačilnega objekta. »Najprej sobili kozolci zelo preproste sušilnenaprave, potem se je razvoj nadaljevals tako imenovanim enojnimkozolcem in enojnim kozolcems plaščem, na koncu pa pridemo doljudem najbolj znanega toplerja, velikegakozolca z več okni, ki je imelže precej različnih funkcij. Pod njimse je dogajalo tudi družabno, socialnoživljenje, ki je skoraj vsakemukozolcu vdahnilo svojo zgodbo,«razlaga sogovornik. Projekt Muzejna prostem – kozolci sofinancirataobčina Šentrupert in Služba VladeRS za lokalno samoupravo in regionalnirazvoj. Po Geršičevih besedahje odziv javnosti na prve informacijeo projektu zelo dober, celopresenetljiv. »Sprejeli smo velikotelefonskih klicev, povpraševanj oprojektu in dodatnih informacijah,kako se kozolec gradi, če je mogočekakšen kozolec dobiti…. Ljudje sosporočali, da se jim kozolec podirain spraševali, ali jim lahko pomagamooziroma, če nas zanima.« Projektpa ne ohranja samo slovenskekulturnozgodovinske dediščine,temveč odpira zelo široke in zanimiveteme, tudi povezane z lesom,ki v zadnjem času vnovič pridobivana vrednosti. »Tudi ko govorimo oekologiji, zelo hitro pomislimo nales,« dodaja Geršič in opozarja nazelo dolgo zgodovino predelave lesav Sloveniji.Mojstri za kozolceV projektu sodelujejo tudi mojstri,ki še znajo razstaviti in tudi ustreznosestaviti kozolec, pri čemer je trebapoudariti, da gre za zelo zahtevneoperacije. Stari, pravilno sestavljenikozolci, namreč nimajo nobenegaželeznega spojnega dela. Vse konstrukcijskepovezave so narejeneizključno iz lesa. Končna različica videzamuzeja je sicer že pripravljena,a jo sproti prilagajajo zaradi ugotovitevstroke in izbranih kozolcev.Snovalci muzeja si namreč želijo, dabi imel čim bolj naravno obliko, da bikozolci dajali, kolikor je to mogoče,vtis, da so umeščeni v okolje v svojipravi funkciji in niso nekakšni spomeniki,zgolj postavljeni na kupu. Vokviru muzeja na prostem bodo sicerstekle tudi aktivnosti, ki bodo usmerjenev ohranjanje objektov na mestunjihovega nastanka.Bralci, ljubitelji in zbiralci kozolcevlahko k projektu prispevajoz informacijami, ali pa le-te odsnovalcev muzeja pridobijo.K boljšemu razvoju projektalahko prispevajo tudi z različnimizgodbami o kozolcih, ki bodoobjektom vdahnile življenje.Informacije lahko sporočite alipridobite na spodnjem naslovu:Občina ŠentrupertŠentrupert 33, 8232 Šentrupertinfo@sentrupert.si23