Slovenska vojska v mirovnih operacijah - Ministrstvo za obrambo
Slovenska vojska v mirovnih operacijah - Ministrstvo za obrambo
Slovenska vojska v mirovnih operacijah - Ministrstvo za obrambo
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
<strong>Slovenska</strong> <strong>vojska</strong> v<br />
<strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong><br />
Cilji in rezultati prve faze empiričnega raziskovanja<br />
V enaindvajsetih revijah <strong>Slovenska</strong> <strong>vojska</strong> smo obravnavali tematiko sodelovanja Slovenske<br />
vojske v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong>. Serijo končujemo s prilogo, v kateri so predstavljeni prvi rezultati<br />
empirične raziskave <strong>Slovenska</strong> <strong>vojska</strong> v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong>, ki so jo opravili raziskovalci<br />
Obramboslovnega raziskovalnega centra Fakultete <strong>za</strong> družbene vede v Ljubljani. V prvi fazi<br />
raziskave so analitično spremljali dva kontingenta, in sicer MNBG ter MSU, v dveh mandatih<br />
hkrati. Trenutno poteka druga fa<strong>za</strong> raziskave, v kateri s spremenjenim empiričnim pristopom<br />
prehajajo na primerjavo trenda v misijah z enakimi mandati.<br />
12. marec 2004<br />
Priloga revije <strong>Slovenska</strong> <strong>vojska</strong><br />
SLOVENSKA S VOJSKA 1
<strong>Slovenska</strong> <strong>vojska</strong> v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong><br />
Raziskovalni projekt <strong>Slovenska</strong> <strong>vojska</strong> v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong> poteka na<br />
Obramboslovnem raziskovalnem centru Inštituta <strong>za</strong> družbene vede Fakultete<br />
<strong>za</strong> družbene vede v Ljubljani. Projekt je del ciljnega raziskovalnega programa<br />
Konkurenčnost Slovenije 2001–2006 in ga sofinancirata <strong>Ministrstvo</strong><br />
<strong>za</strong> šolstvo, znanost in šport ter <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong>. Prvi del projekta je<br />
potekal od 1. oktobra 2002 do 30. septembra 2003, nadaljevanje projekta<br />
pa je predvideno <strong>za</strong> obdobje od 1. oktobra 2003 do 31. marca 2005. Pred<br />
<strong>za</strong>četkom raziskovanja je raziskovalna skupina <strong>za</strong> izdelavo projektne dokumentacije<br />
skupaj s podiplomskimi študenti <strong>obrambo</strong>slovja opravila 62 intervjujev<br />
z veterani, slovenskimi vojaki, ki so se od leta 1997 do 2002 udeležili<br />
<strong>mirovnih</strong> operacij. Poleg tega je zbrano gradivo in predvideno metodologijo<br />
preverila v mednarodni raziskovalni skupini ERGOMAS (European Research<br />
Group on Military and Society) na konferenci v Portorožu septembra leta<br />
2002.<br />
Namen raziskave je bil analizirati zgodovino in mirovne operacije po drugi<br />
svetovni vojni v okviru mednarodnih organi<strong>za</strong>cij, analizirati sodelovanje slovenske<br />
države v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong> z vidika povečevanja prepoznavnosti<br />
naše države v mednarodnih odnosih ter na mikroravni s pomočjo družboslovnih<br />
meritev oceniti motiviranost in pripravljenost vojakov ter izbranih enot<br />
Slovenske vojske <strong>za</strong> sodelovanje v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong>. Predstavili vam<br />
bomo ugotovitve s te mikroravni.<br />
Vzorec raziskovanja<br />
Za merjenje motivacijske strukture in pripravljenosti udeležencev v <strong>mirovnih</strong><br />
<strong>operacijah</strong>, ki trenutno potekajo, sta bili izbrani enoti, iz katerih popolnjujejo<br />
največje kontingente Slovenske vojske <strong>za</strong> misiji z različnima mandatoma, in<br />
sicer 10. motorizirani bataljon 1. brigade Slovenske vojske v večnacionalni<br />
bojni skupini (MNBG) v Doboju v Sforju ter 17. bataljon vojaške policije 1.<br />
brigade Slovenske vojske v večnacionalni posebni enoti (MSU) v Sforju.<br />
Ugotovitve o vplivu neodvisnih zunanjih spremenljivk na motivacijo izbranih<br />
vojakov so delne in jih preverjamo v več kontingentih vojakov iz istih enot.<br />
Za revijo <strong>Slovenska</strong> <strong>vojska</strong> bomo predstavili rezultate prvega kontingenta <strong>za</strong><br />
MNBG in devetega kontingenta <strong>za</strong> MSU. Ta del empirične raziskave označujemo<br />
kot prvo fazo. Iste hipoteze preverjamo še v SICON MNBG II, SICON<br />
MNBG III, SICON MNBG IV, SICON MSU X, SICON MSU XI in SICON ISAF 5. Proučevanje<br />
več <strong>za</strong>porednih kontingentov je nujno <strong>za</strong>to, da ugotovimo trende v<br />
razvoju stališč vojakov. Podatki iz dveh kontingentov <strong>za</strong> dve vzporedni misiji,<br />
ki jih bomo predstavili, sicer lahko napovejo težave, ne moremo pa trditi, da<br />
so to statistično značilne težave v več kontingentih. Da bi potrdili ali ovrgli<br />
obstoj določenih pojavov, moramo raziskovanje ponoviti v naslednjih kontingentih<br />
<strong>za</strong> iste misije. Res pa je, da <strong>za</strong>nesljiv obstoj nekaterih težav lahko<br />
potrdimo tudi s primerjavami z drugimi <strong>vojska</strong>mi. Pri interpretaciji rezultatov<br />
iz SICON MNBG I in SICON MSU IX smo <strong>za</strong>to uporabljali tuje vire, predvsem<br />
podobne raziskave med nemškimi, švicarskimi, švedskimi in ameriškimi<br />
vojaki, udeleženci <strong>mirovnih</strong> operacij v nekdanji Jugoslaviji v <strong>za</strong>dnjem desetletju,<br />
upoštevali pa smo tudi rezultate raziskave, opravljene med 62 veterani<br />
iz <strong>mirovnih</strong> operacij Slovenske vojske od leta 1997 do 2002.<br />
Uporabljene empirične raziskovalne metode<br />
Obe raziskovani enoti iz 1. brigade Slovenske vojske sta leta 2003 sodelovali<br />
v silah Sforja v Bosni in Hercegovini v naslednjih obdobjih in sestavah:<br />
pripadniki 1. čete 10. MOTB so od januarja do julija 2003 sodelovali v portugalsko-slovenskem<br />
bataljonu večnacionalne bojne skupine s sedežem v Doboju<br />
(SICON MNBG I), pripadniki 17. bataljona vojaške policije, in sicer dva<br />
voda, pa so od aprila do oktobra 2003 sodelovali v večnacionalni posebni<br />
enoti (SICON MSU IX). Za zbiranje podatkov smo uporabili večmetodski pristop.<br />
Pred odhodom na misijo smo anketirali pripadnike obeh kontingentov,<br />
podobno anketo pa smo opravili po petih mesecih dela na misiji. Ob tej anketi<br />
smo vojake obiskali, opravili z njimi še skupinske razgovore, uporabili smo<br />
metodo opazovanja z udeležbo in intervjuvali častnike v višjih poveljstvih<br />
mirovne operacije. Ob obisku smo se seznanili z bivalnimi in drugimi razmerami,<br />
socialnim okoljem, nalogami in težavami pripadnikov na misiji. Z obema<br />
anketama smo ugotavljali statistično značilne spremembe v stališčih in<br />
ocenah vojakov, takoj po vrnitvi v domovino pa smo v intervjujih z udeleženci<br />
ugotavljali vzroke <strong>za</strong> spremembe njihovih stališč, predvsem glede motivacije<br />
in priprav na misijo.<br />
Izpolnjene ankete in <strong>za</strong>pisi intervjujev so poslovna skrivnost Obramboslovnega<br />
raziskovalnega centra, udeležencem v raziskavi <strong>za</strong>gotavljamo<br />
anonimnost, v javnih objavah in poročilih pa uporabljamo skupne rezultate<br />
ter navedbe iz intervjujev brez oznak sodelujočih. Splošne rezultate anket<br />
najprej predstavimo vojakom, udeležencem raziskave, potem pa naročniku<br />
raziskave.<br />
Motivacija in pripravljenost vojakov v <strong>mirovnih</strong> misijah<br />
V raziskavi smo proučili veliko dejavnikov, ki vplivajo na motivacijo in pripravljenost<br />
vojakov <strong>za</strong> sodelovanje v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong>, ker pa je to del<br />
vojakovega življenja in dela, posredno vplivajo tudi na celotno motivacijo <strong>za</strong><br />
vojaško službo. Dejavnike smo razvrstili glede na možnost vpliva Slovenske<br />
vojske in Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> na njihovo spreminjanje. V prvo skupino<br />
smo uvrstili tiste dejavnike, ki so precej neodvisni od ravnanja slovenske<br />
države, so objektivno dejstvo in jih je treba <strong>za</strong>to sprejeti kot neodvisne spremenljivke.<br />
Izbere se jih takrat, ko se država odloči <strong>za</strong> sodelovanje v določeni<br />
Tabela 1: Empirične metode in vzorci raziskave<br />
SICON MNBG I<br />
Prva anketa<br />
Druga anketa<br />
Datum 8. in 15. januar 2003 17. do 19. maj 2003<br />
Kraj Vojašnica Franca Rozmana Staneta ba<strong>za</strong> Dannevirke pri Doboju<br />
Število anketiranih 80 68<br />
Število opravljenih intervjujev<br />
42 (5 na misiji, 37 po vrnitvi)<br />
SICON MSU IX<br />
Prva anketa<br />
Druga anketa<br />
Datum 11. marec 2003 2. do 4. avgust 2003<br />
Kraj Vojašnica Franca Rozmana Staneta ba<strong>za</strong> Butmir v Sarajevu<br />
Število anketiranih 45 44<br />
Število opravljenih intervjujev<br />
24 (4 na misiji, 20 po vrnitvi)<br />
2 PRILOGA<br />
REVIJA SLOVENSKA S VOJSKA 5/2004<br />
0
Diagram 1: Odnosi med dejavniki motivacije in pripravljenosti vojakov <strong>za</strong> mirovne misije<br />
mirovni operaciji. To so dejavniki iz okolja misije, in sicer nevarnosti, lokalno<br />
prebivalstvo ter tuje vojaške enote. Na te dejavnike je mogoče vplivati le<br />
na mikroravni in dolgoročno. V drugo skupino smo uvrstili dejavnike, na<br />
katere lahko delno vpliva ravnanje Slovenske vojske kot celote in delovanje<br />
Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong>, vendar pa učinkov ni mogoče povsem predvideti.<br />
To so dejavniki domačega matičnega okolja, in<br />
sicer politična oblast, javna občila, slovenska in<br />
vojaška javnost, družine ter prijatelji vojakov.<br />
V tretjo skupino sodijo dejavniki, ki izhajajo iz<br />
vojaške enote v mirovni operaciji in katerih spreminjanje<br />
je odvisno od pravilnega načrtovanja<br />
delovanja vsakega posameznega kontingenta:<br />
uspešnost opravljanja nalog, vertikalna kohezija<br />
in vloga poveljnikov, horizontalna kohezija in<br />
vloga poveljnikov ter soborcev, <strong>za</strong>ledne službe<br />
oziroma oskrba in organiziranost rehabilitacije<br />
v prostem času. V četrto skupino sodijo dejavniki<br />
vojakove osebnosti, ki so lahko dolgoročno<br />
nespremenljivi, kot so sociodemografske značilnosti<br />
(spol, starost, izobrazba, vernost in leta<br />
službe v vojski, ti dejavniki se sicer spreminjajo,<br />
vendar večinoma neodvisno od vojaške službe,<br />
razen morda izobrazbe), značaj ter temperament<br />
vojaka, ali pa se nenehno spreminjajo, in<br />
sicer vrednote, stališča, pričakovanja, strahovi,<br />
<strong>za</strong>upanje, <strong>za</strong>dovoljstvo, vera v vojsko in vojaško<br />
službo. Odnos med dejavniki motivacije<br />
in pripravljenosti vojakov <strong>za</strong> mirovne misije je<br />
prika<strong>za</strong>n v diagramu 1.<br />
Predstavili bomo tudi ugotovitve o vplivu omenjenih dejavnikov, tako<br />
da bomo <strong>za</strong>čeli predstavitev vojakov kot osebnosti, torej četrto skupino<br />
dejavnikov, nato pa nadaljevali s prvo, drugo in tretjo skupino dejavnikov<br />
povečevanja ali zniževanja vojakove motivacije in pripravljenosti <strong>za</strong> delo v<br />
mirovni operaciji.<br />
<strong>Slovenska</strong> <strong>vojska</strong> v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong><br />
Sociodemografske značilnosti, vrednote, stališča, pričakovanja,<br />
strahovi, <strong>za</strong>upanje, <strong>za</strong>dovoljstvo, <strong>za</strong>upanje v vojsko in vojaško službo<br />
Socialno-vrednotni profil raziskovanih populacij<br />
Raziskovana kontingenta imata različna socialna profila. Na to kaže že<br />
starostna struktura, saj so pripadniki SICON MNBG I v povprečju stari 27 let,<br />
pripadniki SICON MSU IX pa 34 let. Precej različne so tudi njihove vojaške<br />
izkušnje, saj so prvi v SV <strong>za</strong>posleni v povprečju 2,3 leti, drugi pa osem let.<br />
Pri prvih je samo 16 odstotkov poročenih, pri drugih je poročenih skoraj<br />
polovica pripadnikov. V SICON MNBG I ima otroke le vsak peti pripadnik, v<br />
SICON MSU IX pa skoraj dve tretjini pripadnikov, in sicer 63,6 odstotka, skrbi<br />
<strong>za</strong> enega ali več otrok.<br />
Več kot polovica, natančneje 61,3 odstotka, pripadnikov SICON MNBG I, ki<br />
so sodelovali v anketi, živi v stanovanju ali hiši skupaj s starši, 21,3 odstotka<br />
jih živi v svojem stanovanju ali hiši, 17,5 odstotka pa v podnajemniškem<br />
oziroma najemniškem stanovanju. Med anketiranci SICON MSU IX jih 45,5<br />
odstotka živi v stanovanju ali hiši skupaj s starši, več kot tretjina, in sicer 36,4<br />
odstotka, jih živi v svojem stanovanju ali hiši, 18,2 odstotka pa v (pod)najemniškem<br />
stanovanju. Za verne, ki redno ali pa vsaj občasno obiskujejo verske<br />
obrede, se je v SICON MNBG I opredelilo 64,6 odstotka pripadnikov, v SICON<br />
MSU IX pa 44,6 odstotka pripadnikov.<br />
Tudi stopnja izobrazbe in struktura glede na položaj v vojaški hierarhiji<br />
kažeta na različnost proučevanih populacij. V SICON MNBG I je precej večji<br />
REVIJA SLOVENSKA S VOJSKA 5/2004<br />
0 Graf 1: Struktura raziskovancev glede na stopnjo izobrazbe in položaj<br />
v vojaški hierarhiji v odstotkih<br />
Stopnja izobrazbe<br />
Visoka<br />
Višja<br />
4-letna<br />
Struktura glede na položaj v vojaški hirearhiji<br />
2- ali 3-letna<br />
Častnik<br />
Podčastnik<br />
Vojak<br />
PRILOGA 3
<strong>Slovenska</strong> <strong>vojska</strong> v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong><br />
delež pripadnikov z 2- oziroma 3-letno šolo kot v SICON MSU IX, v katerem<br />
je večji delež podčastnikov. Enota v MSU namreč deluje v bojnih skupinah,<br />
enotah, manjših od oddelkov. Proučevani populaciji se razlikujeta glede na<br />
predhodno udeležbo v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong>. V raziskovani populaciji MNBG I<br />
je bilo 11,3 odstotka veteranov, to je takih, ki so se enkrat ali večkrat udeležili<br />
mirovne misije. V populaciji SICON MSU IX je več kot polovica veteranov, 53,5<br />
odstotka anketirancev je že bilo na kakšni misiji. Predhodna udeležba na<br />
misijah je eden najpomembnejših dejavnikov vpliva na način razmišljanja<br />
vojakov o pripravah, pričakovanjih in <strong>za</strong>dovoljstvu z misijo.<br />
Razlogi <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslitev v SV<br />
Posameznik se <strong>za</strong> vojaški poklic odloči iz različnih razlogov, pri čemer<br />
so nekateri pomembnejši od drugih, od njih pa so odvisna pričakovanja<br />
vojakov glede vojaške organi<strong>za</strong>cije in njihove prihodnosti v njej. Razloge <strong>za</strong><br />
vstop v vojsko raziskovalci različno razvrščajo, na primer na ekonomskosocialne<br />
in statusne, finančne, samoizpolnjevalne, patriotične ter izobraževalne.<br />
Pri ekonomsko-socialnih razlogih so pomembne plače in materialne<br />
ugodnosti, kot so zdravstveno in socialno <strong>za</strong>varovanje, pokojnina, rešitev<br />
stanovanjskega vprašanja, financiranje prekvalifikacije ali dokvalifikacije<br />
po izstopu iz vojske ipd. Pri statusnih dejavnikih gre <strong>za</strong> čast, ugled in nekatere<br />
nematerialne ugodnosti, kot so na primer beneficirana delovna doba<br />
in ugoden položaj pri iskanju civilne <strong>za</strong>poslitve. Ekonomski dejavniki so pomembni<br />
ob ekonomskih kri<strong>za</strong>h v državi, vendar pa denar ni vedno odločilen<br />
motivacijski dejavnik.<br />
Tabela 2: Razvrstitev najpomembnejših razlogov <strong>za</strong> odločitev <strong>za</strong><br />
vojaški poklic<br />
SICON MNBG I<br />
Želel sem sodelovati v <strong>mirovnih</strong><br />
<strong>operacijah</strong>.<br />
Všeč mi je vojaško tovarištvo.<br />
Zanima me vojaško življenje.<br />
Podpiram naloge SV po svetu.<br />
Želim služiti svoji državi.<br />
Všeč so mi avanture.<br />
Rad bi potoval in spoznaval tuje<br />
dežele.<br />
SICON MSU IX<br />
Zanima me vojaško življenje.<br />
Želim služiti svoji državi.<br />
Podpiram naloge SV po svetu.<br />
Všeč mi je vojaško tovarištvo.<br />
Zaradi finančnih razlogov<br />
Želel sem sodelovati v <strong>mirovnih</strong><br />
<strong>operacijah</strong>.<br />
Zanima me tehnika.<br />
Zanima me tehnika.<br />
Rad bi potoval in spoznaval tuje<br />
dežele.<br />
Želel sem pomagati drugim ljudem. SV ponuja varnost <strong>za</strong>poslitve.<br />
Zaradi možnosti napredovanja Želel sem pomagati drugim ljudem.<br />
razlogi so šele na sredini lestvice. Pripadniki SICON MSU IX so starejši in<br />
imajo v povprečju tudi daljšo delovno dobo v SV. Večinoma so se <strong>za</strong>poslili,<br />
še preden je SV <strong>za</strong>čela sodelovati v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong>, <strong>za</strong>to se <strong>za</strong><br />
poklic vojaka niso mogli odločati glede na možnosti sodelovanja v njih.<br />
Najpomembnejši so bili razlogi samoizpolnitve, ki izhajajo iz <strong>za</strong>nimivega<br />
vojaškega življenja, patriotični in socialno-ekonomski razlogi. To pomeni,<br />
da so glavni razlogi <strong>za</strong> vojaški poklic vrednotne usmeritve kandidatov,<br />
manj pa pričakovanja glede finančno-socialnih pridobitev. V SICON MNBG<br />
I je bilo na možnost odhoda v mirovne operacije še pred <strong>za</strong>poslitvijo v SV<br />
povsem pripravljenih kar 90 odstotkov pripadnikov, v SICON MSU IX pa<br />
45,5 odstotka pripadnikov.<br />
Nekateri raziskovalci trdijo, da <strong>vojska</strong> postane <strong>za</strong>nimiva <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslovanje<br />
takrat, ko pride do gospodarskih težav in brezposelnosti, oziroma je interes<br />
<strong>za</strong> službo v vojski sorazmeren s stopnjo brezposelnosti (Bos-Bakx, Soeters,<br />
2003: 86–88). Odgovori v naši raziskavi kažejo, da <strong>za</strong>poslovanje v SV <strong>za</strong><br />
anketirance ni bil izhod v sili. Odgovor »Nisem našel nobene druge službe«<br />
je namreč na <strong>za</strong>dnjem mestu med razlogi <strong>za</strong> vstop v SV. Večina pripadnikov<br />
obeh kontingentov je povedala, da so bili pred vstopom v SV <strong>za</strong>posleni.<br />
Samo 2,6 odstotka pripadnikov SICON MNBG I in 4,9 odstotka pripadnikov<br />
SICON MSU IX je bilo pred vojaško službo brezposelnih.<br />
Identifikacija z vojsko, vojaškim poklicem in misijo<br />
Identifikacija posameznika s skupino ali organi<strong>za</strong>cijo, ki ji pripada, vpliva<br />
na kohezivnost in učinkovitost skupine ali organi<strong>za</strong>cije pri doseganju po-<br />
Graf 2: Identifikacija z vojsko in vojaškim poklicem<br />
Vrednosti indeksa identifi kacije z vojsko in vojaškim poklicem*<br />
* Indeks je oblikovan na podlagi stopnje strinjanja z naslednjimi trditvami: Ponosen<br />
sem, da sem vojak; Moj prispevek k nalogam moje enote je pomemben;<br />
Rad opravljam delo vojaka; Podpiram naloge Slovenske vojske; Prijateljem bi<br />
priporočal, da postanejo vojaki SV; Zadovoljen sem s službo v SV.<br />
Pripadniki SV so aktivno vključeni v akcijo Žetev, s katero zbirajo<br />
nelegalno orožje pri lokalnem prebivalstvu.<br />
Prva<br />
anketa<br />
Druga<br />
anketa<br />
V raziskavi smo anketiranim ponudili 20 možnih razlogov <strong>za</strong> odločitev <strong>za</strong><br />
vojaški poklic, sami pa so njihov pomen ocenjevali z lestvico od 1 do 5 glede<br />
na to, koliko se jim je zdel posamezen razlog pomemben.<br />
Pri raziskovancih iz SICON MNBG I je bila na prvem mestu želja po sodelovanju<br />
v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong>, ta pa je pri anketirancih SICON MSU IX šele<br />
na šestem mestu, kar pa ni presenetljivo glede na starostne razlike in<br />
razlike v dobi <strong>za</strong>poslitve v SV. Večina pripadnikov SICON MNBG I se je v<br />
Slovenski vojski <strong>za</strong>poslila po letu 2000, torej v obdobju, ko je SV že tri leta<br />
sodelovala v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong>. Sledijo razlogi, ki kažejo na privlačnost<br />
vojaškega poklica, torej razlogi samoizpolnitve, na primer »Všeč mi je« in<br />
»Zanima me vojaško življenje«, potem pa še patriotični razlogi, in sicer podpora<br />
nalogam SV po svetu in želja po službi državi. Socialno-ekonomski<br />
4 PRILOGA
stavljenih nalog. Identifikacijo posameznika z vojaškim poklicem in vojaško<br />
organi<strong>za</strong>cijo smo v raziskavi merili s trditvami, na podlagi katerih je oblikovan<br />
indeks stopnje identifikacije, ki obsega vrednosti od 1 do 5.<br />
Pred odhodom na misijo je stopnja identifikacije udeležencev s SV in poklicem<br />
vojaka zelo visoka. Po približno petih mesecih na misiji pa je mogoče<br />
pri pripadnikih obeh kontingentov, ki smo jih raziskovali, <strong>za</strong>znati znižanje<br />
stopnje identifikacije. Pripadniki so z vlogo vojaka vse manj <strong>za</strong>dovoljni.<br />
Pri SICON MNBG I se statistično značilno zniža <strong>za</strong>dovoljstvo s službo v<br />
SV in manj je takih, ki bi svojim prijateljem priporočili službo v SV. Iz intervjujev<br />
sklepamo, da so bili vojaki <strong>za</strong>skrbljeni glede dela po vrnitvi z misije,<br />
predvsem jih je motila nenačrtnost dela v matični enoti. Med misijo ima posameznik<br />
zelo jasno vlogo z natančno določenimi nalogami, vrnitev domov<br />
pa prinaša več negotovosti, njegove naloge so manj natančno določene.<br />
V nasprotju s pričakovanjem, da misija vnaša nered in spremembe v vojakovo<br />
življenje, smo torej ugotovili, da je bil <strong>za</strong> vojake v MNBG I način dela v<br />
misiji bolj stabilen, jasen in <strong>za</strong>to varen, kot pa je to po njihovi presoji doma.<br />
Ugotavljamo, da odsotnost <strong>za</strong>radi misije pomeni manj informacij o domačem<br />
okolju, vojaki slabo ocenjujejo predvsem seznanjenost s pogostimi<br />
organi<strong>za</strong>cijskimi reformami v enotah SV, vse informacije in dezinformacije,<br />
ki pridejo do njih, jemljejo zelo resno, ker jih večinoma ne morejo hitro in<br />
<strong>za</strong>nesljivo preveriti. Sklepe o informacijah iz domovine sprejemajo na podlagi<br />
okoliščin, v katerih so sami na misiji, pogosto nimajo dovolj empatičnih<br />
sposobnosti, da bi informacije razumeli v okoliščinah v domovini.<br />
V SICON MSU IX se po petih mesecih zniža tudi identifikacija z vojsko in<br />
vojaškim poklicem, statistično značilno upade ponos na sebe kot vojaka,<br />
podpora nalogam SV in <strong>za</strong>dovoljstvo s službo v SV. Le četrtina bi jih še<br />
priporočila prijateljem službo v SV, pred odhodom pa je bilo takih 43 odstotkov.<br />
Zmanjšanje <strong>za</strong>dovoljstva z vojaškim poklicem je pove<strong>za</strong>no z dogodki na<br />
misiji in z odnosom vojakov do misije, <strong>za</strong>to se zdi vse bolj pomembno jasno<br />
karierno načrtovanje vojakovega dela doma in v tujini, predvsem preprečevanje<br />
stresa <strong>za</strong>radi diskontinuitete ob odhodih v tujino in vrnitvah v matične<br />
enote, realne predstave o delu na misiji, ustrezna pripravljenost na vse oblike<br />
dela in življenja na misiji ter <strong>za</strong>upanje v poveljniški kader, ki pa mora biti tudi<br />
sam ustrezno pripravljen <strong>za</strong> delovanje na <strong>mirovnih</strong> misijah.<br />
Tudi identifikacija udeležencev z misijo je pred odhodom visoka, kar kaže na<br />
zelo pozitiven odnos do nalog misije in lastne vloge v njej. Po petih mesecih<br />
Graf 3: Identifikacija z misijo<br />
Vrednosti indeksa identifi kacije z misijo*<br />
Prva<br />
anketa<br />
Druga<br />
anketa<br />
Indeks je oblikovan na podlagi stopnje strinjanja z naslednjimi trditvami: Ponosen<br />
sem, ker bom vojak slovenskega kontingenta v BiH; Identificiram se s<br />
predvidenimi nalogami; Pomembno bom prispeval k izvedbi nalog svoje enote<br />
v mirovni misiji; Všeč mi je, da bom vojak slovenske čete v slovensko-portugalskem<br />
bataljonu v BiH; Podpiram naloge svoje enote v misiji v BiH; Drugim vojakom<br />
v SV bi priporočil prijavo <strong>za</strong> misijo v BiH; Če bi bilo možno, bi ostal doma; V<br />
prihodnosti bi se z veseljem vključil še v kakšno misijo.<br />
V humanitarni akciji otroškega vrtca Jelka iz Ljubljane so otroci<br />
zbirali igrače in druge materialne potrebščine, ki so jih s pomočjo<br />
pripadnikov Slovenske vojske dostavili sirotam v Doboju.<br />
misije smo ugotovili, da se je stopnja identifikacije z misijo v obeh kontingentih<br />
nekoliko zmanjšala, kar prikazuje tudi indeks stopnje identifikacije z<br />
misijo v grafu 3. Pripadniki SV so bolj kritični do nalog, ki jih opravljajo na<br />
misiji. Očitno obstaja neskladje med pričakovanji glede nalog na misiji, ki jih<br />
posameznik oblikuje med pripravami, in dejanskimi nalogami, ki jih opravlja<br />
na misiji. Pred odhodom na misijo udeleženci pričakujejo zelo dinamično<br />
in <strong>za</strong>nimivo delo, celo delo bojevnika, in so prepričani o pomembnosti svoje<br />
naloge. Med misijo opravljajo tudi vsakodnevne in ponavljajoče se naloge.<br />
Njihovo delo je le majhen delež v prispevku stotisočev tujih vojakov, ki so<br />
delovali v Bosni in Hercegovini v pri<strong>za</strong>devanjih <strong>za</strong> mir in stabilnost v državi.<br />
Podobno zmanjševanje navdušenja nad nalogami v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong><br />
je opazno tudi pri drugih <strong>vojska</strong>h. Raziskave kažejo, da je zmanjšanje<br />
navdušenja na primer problem nemške vojske v <strong>mirovnih</strong> silah na Kosovu.<br />
Nemški raziskovalci so to pove<strong>za</strong>li z neizpolnjenimi pričakovanji pripadnikov<br />
glede pomena misije, saj vojaki ugotavljajo, da se med misijo politične,<br />
socialne in humanitarne razmere na Kosovu niso bistveno izboljšale (Biehl,<br />
Mackewitsch, 2002: 12–14). Ameriški raziskovalci so v svojih vojaških enotah<br />
v nekdanji Jugoslaviji opazili, da pri pripadnikih povzročajo stres dolgočasje,<br />
ki se kaže kot pomanjkanje dela, ki bi se posamezniku glede njegove<br />
poklicne usposobljenosti zdelo smiselno; občutek pripadnikov, da jih višja<br />
poveljstva in <strong>za</strong>ledne službe premalo podpirajo; to, da njihove misije javna<br />
občila premalo priznajo; skrb <strong>za</strong> družino; občutek, da je <strong>za</strong> druge enote<br />
bolje poskrbljeno in nejasna linija poveljevanja (Bartone, Adler, Vaitkus,<br />
1998: 590).<br />
Večino takšnih dejavnikov stresa smo opazili tudi pri slovenskih udeležencih<br />
<strong>mirovnih</strong> operacij. Pripadniki obeh kontingentov so v intervjujih izrazili<br />
razočaranje nad oskrbo, <strong>za</strong> katero naj bi poskrbele matične enote v Sloveniji.<br />
Menili so, da so morali predolgo čakati na materialna sredstva, <strong>za</strong> katera<br />
so prosili, <strong>za</strong>gotovljena sanitetna oskrba se jim je zdela sporna, na splošno<br />
so menili, da so jih na GŠSV in vsi odgovorni v Sloveniji po<strong>za</strong>bili takoj, ko so<br />
jih poslali na pot. Zelo so bili kritični do brezbrižnosti javnih občil in javnosti.<br />
Pripadniki SICON MSU IX so menili, da je preveč pozornosti javnosti, javnih<br />
občil in GŠSV usmerjene v MNBG I, ki naj bi jo napačno predstavljali kot prvo<br />
veliko mirovno misijo Slovenske vojske. »Mi smo že deveti kontingent v MSU,<br />
pa nas še do zdaj niso opazili,« so vojaki v MSU IX običajno komentirali svojo<br />
<strong>za</strong>postavljenost. V primerjavi z ameriškimi vojaki naši anketiranci niso<br />
nikoli govorili o pomanjkanju koristnega dela na misiji. Nasprotno, omenjali<br />
so, da <strong>za</strong>radi svojega poznavanja jezika opravljajo zelo pomembno delo<br />
<strong>za</strong> Sfor.<br />
<strong>Slovenska</strong> <strong>vojska</strong> v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong><br />
REVIJA SLOVENSKA S VOJSKA 5/2004<br />
0 PRILOGA 5
<strong>Slovenska</strong> <strong>vojska</strong> v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong><br />
Okolje mirovne misije: lastna pričakovanja, cilji misije, nevarnosti,<br />
lokalno prebivalstvo in tuje vojaške enote<br />
Podatki o udeležbi slovenskih vojakov na <strong>mirovnih</strong> misijah od leta 1997 do<br />
konca 2003 so poka<strong>za</strong>li, da je bilo v takšne naloge napotenih 1089 vojakov<br />
(Zgaga, Večer, 27. januar 2004: 3). To sicer ne pomeni, da se je toliko različnih<br />
vojakov udeležilo misij, saj vemo, da je bilo na misijah veliko takih, ki<br />
so bili vsaj enkrat ali celo večkrat na misiji, pač pa da je bilo toliko mandatov<br />
posameznih vojakov opravljenih na različnih misijah. Statistično gledano je<br />
bil torej skoraj vsak šesti vojak SV že na misiji. Veliko se jih še želi udeležiti in<br />
mnogi bodo morali pred iztekom pogodb o delu v SV še mnogokrat na pot.<br />
Noben vojak SV ne gre na misijo v tujino, ker bi bila to njegova <strong>za</strong>sebna stvar<br />
ali želja. Čeprav so večinoma odhajali kot prostovoljci, so vsi delali v interesu<br />
države, izpolnjevali so državne obljube do mednarodne politike in opravili<br />
pomembne zunanjepolitične vloge države Slovenije.<br />
Osebna pričakovanja in mirovna misija<br />
Večina vojakov je povedala, da so na mirovno misijo odšli prostovoljno. Pripadniki<br />
SICON MSU IX so se na misijo prijavili prostovoljno iz različnih enot<br />
bataljona vojaške policije iz vse Slovenije. Nekateri so celo iz drugih enot SV<br />
in so se nalog vojaške policije priučili le <strong>za</strong> potrebe misije. Kontingent je torej<br />
nastal projektno, samo <strong>za</strong> potrebe misije in nikoli več ne bo deloval v taki<br />
sestavi. Vse kolektivne funkcije so morale biti vzpostavljene med pripravami<br />
in ko je misija potekala. SICON MNBG I je povsem drugačen kontingent. Vojaki<br />
v njem so pripadniki 1. motorizirane čete 10. motoriziranega bataljona,<br />
poznajo se od vstopa v enoto, torej najmanj leto dni. Procesi vertikalne in<br />
predvsem horizontalne kohezije so opravljeni. Težava je le, ker vsi vojaki 1.<br />
čete niso mogli na pot, saj kontingent v MNBG šteje le 86 vojakov, nekateri<br />
pa so <strong>za</strong>radi študijskih ali družinskih obveznosti ostali doma. To pomeni, da<br />
je pri vseh vojakih obstajala teoretična možnost, da ne odidejo na pot, če je<br />
bilo dovolj drugih prostovoljcev <strong>za</strong> popolnitev 86 mest. To škoduje vzpostavljeni<br />
horizontalni koheziji, saj so nekateri, morda celo prijatelji, ostali doma in<br />
vprašanje je, kdaj bodo spet prišli na vrsto <strong>za</strong> odhod v tujino.<br />
Ob odhodu je več kot štiri petine vojakov v SICON MNBG I omenilo, da od<br />
misije pričakujejo pridobitev uporabnega vojaškega znanja in izkušenj, prispevek<br />
k ugledu Slovenije v svetu, koristno uporabo svojega vojaškega znanja,<br />
dokazila o svoji odgovornosti in sposobnosti, dodatni <strong>za</strong>služek, pomoč<br />
lokalnemu prebivalstvu, seznanitev z drugo državo, narodi in kulturo. Tudi po<br />
petih mesecih dela so menili, da se njihova pričakovanja uresničujejo, le da<br />
so bili še najbolj <strong>za</strong>dovoljni s seznanjanjem z drugo državo in prispevkom<br />
k ugledu Slovenije v svetu. O koristnosti svojega vojaškega znanja pa so že<br />
malo dvomili.<br />
Pripadniki SICON MSU IX imajo glede mirovne misije podobna pričakovanja.<br />
Bolj poudarjajo le dodaten <strong>za</strong>služek, ki ga pričakuje 95,6 odstotka vprašanih,<br />
dve tretjini vojakov pa pričakujeta tudi, da bosta pridobili vojaško znanje<br />
in koristno uporabili znanje, ki ga že imata. Po petih mesecih dela se njihova<br />
pričakovanja precej zmanjšajo, kar je nenavadno, saj smo glede na več kot<br />
polovico veteranov med njimi predvidevali, da so imeli pred odhodom realna<br />
pričakovanja. Po petih mesecih pridobivanja izkušenj najbolj podvomijo v<br />
uporabnost svojega vojaškega znanja in možnost, da bi se naučili česa<br />
novega ali pridobili nove izkušnje.<br />
Tabela 3: Pričakovanja vojakov glede koristi mirovne misije<br />
MNBG I Kaj vojak pričakuje od misije? MSU IX<br />
Prva anketa Druga anketa Seštevek »Zelo se strinjam« in »Strinjam se« v odstotkih Prva anketa Druga anketa<br />
98,8 (1) 83,9 (2) Pridobiti uporabno vojaško znanje in izkušnje 77,8 (3) 53,5 (10)<br />
97,6 (2) 91,1 (1) Prispevati k ugledu Slovenije v svetu 84,4(2) 70,5 (3)<br />
96,3 (3) 72,1 (7) Koristno uporabiti svoje vojaško znanje 71,1 (6) 48,8 (11)<br />
96,2 (4) 78 (4) Doka<strong>za</strong>ti svojo odgovornost in sposobnost 75,5 (4) 64,3 (5)<br />
90 (5) 83,8 (3) Zaslužiti nekaj dodatnega denarja 95,6 (1) 86,3 (1)<br />
86,3 (6) 78 (4) Pomagati lokalnemu prebivalstvu 55,6 (12) 41,9 (14)<br />
83,8 (7) 91,1 (1) Seznaniti se z drugo državo, narodi in kulturo 73,3 (5) 75,0 (2)<br />
Porušena stanovanjska poslopja v središču Doboja so le del pričevanj<br />
o uničevalskih posledicah medsebojnega sovraštva, <strong>za</strong>radi česar sta<br />
v mestu <strong>za</strong>mrla življenje in vsakdanji utrip.<br />
Ocena ciljev misije<br />
Pripadniki obeh kontingentov, ki smo jih raziskovali, se strinjajo s trditvami<br />
o pravilnosti delovanja Slovenske vojske v Bosni in Hercegovini. Pripadniki<br />
SICON MNBG I so se zelo strinjali s trditvijo, da SV izpolnjuje pomembno vlogo<br />
v BiH, da ljudem v BiH pomaga in da sodelovanje SV v BiH pripomore pri<br />
uveljavitvi človekovih pravic. Vprašani so zelo nasprotovali trditvi, da bi morala<br />
SV takoj <strong>za</strong>pustiti Bosno in Hercegovino. Vojaki so se strinjali s cilji misije<br />
Sforja, ki bo <strong>za</strong>gotovila mir in stabilnost v BiH, <strong>za</strong>to bi njen umik povzročil ponoven<br />
izbruh nasilja. Med drugim anketiranjem se nekoliko manj vprašanih<br />
strinja s postavljenimi trditvami. Statistično značilna je le razlika v odgovorih<br />
glede pomembnosti misije Sforja, saj bi njen umik povzročil ponoven izbruh<br />
nasilja po mnenju bistveno več anketirancev, kot smo to <strong>za</strong>znali v prvi anketi.<br />
Tako je bila v prvi anketi srednja vrednost 3,81, v drugi pa 4,37.<br />
Vojaki so v intervjujih in skupinskih razgovorih opozorili, da so na terenu med<br />
prebivalci <strong>za</strong>znali veliko sovražnosti. To je bilo predvsem opazno pri doseganju<br />
glavnih ciljev Sforja, torej pri <strong>za</strong>gotavljanju vračanja beguncev na svoje<br />
REVIJA SLOVENSKA S VOJSKA 5/2004<br />
0
Nevarnosti na misiji<br />
Če bi hoteli definirati mirovno misijo v sociološkem smislu, bi rekli, da je to<br />
delo z ljudmi in med ljudmi, drugimi udeleženci misije, z domačini. To delo<br />
poteka v posebnih okoliščinah, v katerih je sovražnosti mogoče pričakovati,<br />
možne pa so tudi druge vrste nevarnosti bolj objektivnega značaja, ki so laho<br />
posledica nekdanje vojne, na primer mine, neeksplodirana ubojna sredtva<br />
itn. Nevarnosti lahko izhajajo iz kulture domačinov (prometna kultura),<br />
o posledica lastnega ravnanja (rane, bolezni, panika, oprema, orožje) ali pa<br />
h povzročajo neodgovorni tovariši oziroma nadrejeni. Pred odhodom na miijo<br />
so pripadniki obeh kontingentov pričakovali večinoma težave z minami<br />
n neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, bali so se prometnih nesreč ter deloanja<br />
kriminalnih tolp. Pri drugem anketiranju se ta pričakovanja potrdijo.<br />
deleženci v SICON MNBG I so po opravljeni misiji v intervjujih in skupinskih<br />
azgovorih poudarili problem min in neeksplodiranih ubojnih sredstev, predsem<br />
pa prometnih nesreč. Ugotovili so namreč, da je prometna kultura<br />
omačinov in drugih udeležencev v Sforju nizka, <strong>za</strong>to si na cestah v nenehni<br />
evarnosti. Tudi pripadniki kontingenta MSU IX so pričakovali predvsem<br />
ežave <strong>za</strong>radi min in neeksplodiranih ubojnih sredstev, vedeli pa so tudi,<br />
a lahko pričakujejo težave v prometu. Vojaki MSU namreč potujejo po vsej<br />
iH, tako da gredo vsak teden iz centralne baze v Butmirju v Sarajevu. Vsak<br />
eden gostujejo nekje druge, v ba<strong>za</strong>h po vsej BiH. Po petih mesecih dela se je<br />
recej povečal strah <strong>za</strong>radi napak nadrejenih v nevarnih razmerah (srednja<br />
rednost na lestvici od 1 do 5 se z 2,47 med prvim anketiranjem poveča na<br />
,12 v drugi anketi, torej je signifikanca 0,002). To pomeni, da se najprej s<br />
ako nevarnostjo večina ne strinja, potem pa to postane verjetno. Vojake tudi<br />
krbi nepričakovano vedenje tovarišev v nevarnih razmerah, pa tudi vase<br />
o malo bolj podvomili kot pred odhodom na misijo. Povečal se je še strah<br />
aradi delovanja kriminalnih tolp.<br />
<strong>Slovenska</strong> <strong>vojska</strong> v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong><br />
Zemljevid <strong>za</strong>miniranih območij v BiH<br />
domove. Nekateri domačini pa so jim <strong>za</strong>gotavljali, da je Sfor porok miru. V<br />
drugi anketi se precej manj vojakov strinja s trditvami glede pomembnosti SV<br />
v misiji v BiH, kar bi lahko pripisali spoznanjem iz prakse, ko se vojaki <strong>za</strong>vedo,<br />
koliko pomeni prispevek vojaka ali celo države k rešitvi tako <strong>za</strong>pletenega<br />
spora, kot je bosansko-hercegovski.<br />
Rekli bi lahko, da so bili pripadniki SICON MSU IX manj navdušeni nad cilji<br />
misije, saj so se s postavljenimi trditvami pred odhodom na misijo manj<br />
strinjali kot pripadniki SICON MNBG I. Večina jih verjame v pomembnost nalog,<br />
ki jih SV opravlja v BiH, dvomi pa, da bi lahko vojakovo delo zelo vplivalo<br />
na spremembo stanja v državi. Tudi o uspehu Sforja v BiH imajo kar pravo<br />
mnenje, čeprav se hkrati <strong>za</strong>vedajo, da bi ob morebitnem umiku Sforja tam<br />
izbruhnilo nasilje. Na lestvici strinjanja od 1 do 5 je namreč srednja vrednost<br />
4,02. Predvidevamo, da je bolj alarmantna ocena stanja v BiH posledica<br />
večjega števila veteranov v kontingentu, torej tistih, ki so že bili enkrat do trikrat<br />
na isti misiji v BiH.<br />
Pri drugem anketiranju se strah pred izbruhom nasilja ob morebitnem odhodu<br />
Sforja še poveča, saj je srednja vrednost odgovorov na to trditev že<br />
4,43. Pripadniki MSU opravljajo svoje delo na ozemlju vse BiH in se morajo<br />
med aktivnostmi veliko pogovarjati z lokalnim prebivalstvom, <strong>za</strong>to so njihova<br />
stališča verjetno precej objektiven prikaz stanja v državi, seveda na ravni, na<br />
kateri ga lahko <strong>za</strong>zna poklicni vojak.<br />
Odnosi z drugimi vojaškimi enotami na misiji<br />
okolju, v katerem poteka mirovna misija, so poleg domačinov tudi drugi<br />
deleženci misije, predvsem vojaki, s katerimi se srečuješ pri skupnih opralih,<br />
v prostem času in pri vsakem obedu, pa tudi tuji nadrejeni poveljniki.<br />
dnos z njimi je odnos z enakimi. Pri delu z njimi moraš poka<strong>za</strong>ti, kako znaš<br />
opravljati naloge, kako dobro znaš govoriti njihov ali drug skupni jezik, torej<br />
vsem tuji jezik. Veliko časa preživijo skupaj, tudi v ba<strong>za</strong>h, <strong>za</strong>to se dogaja, da<br />
je ta odnos bolj primaren kot odnos z uporabniki misije, domačini. Če bi razvrstili<br />
pomen socialnih odnosov na misiji, bi lahko <strong>za</strong> večino vojakov rekli, da<br />
je prva socialna referenca lasten kontingent, druga pa vojaki iz drugih držav,<br />
s katerimi neposredno opravljaš naloge. V MNBG so to Portugalci in Poljaki,<br />
v MSU pa Italijani, Romuni in Madžari, vsem pa so blizu tudi Američani. Tretji<br />
socialni okvir so lokalni prebivalci, uporabniki misije.<br />
Vojaki SICON MNBG I so pričakovali in večinoma doživeli dober sprejem pri<br />
drugih udeležencih, pred odhodom na delo pa so se <strong>za</strong>našali na prednost<br />
<strong>za</strong>radi poznavanja lokalnega jezika, kar naj bi pri Slovencih cenili tudi drugi<br />
Italijanski karabinjerji cenijo slovenske kolege <strong>za</strong>radi njihove<br />
pri<strong>za</strong>devnosti, iznajdljivosti na terenu, poznavanja običajev, kulture in<br />
jezika tamkajšnjih prebivalcev.<br />
REVIJA SLOVENSKA S VOJSKA 5/2004<br />
0
<strong>Slovenska</strong> <strong>vojska</strong> v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong><br />
Slovenski vojaki skupaj skupaj s portugalskimi kolegi sodelujejo pri<br />
zbiranju orožja na terenu.<br />
vojaki. Po nekaj mesecih so ugotovili, da jim ta prednost pri jeziku ne prinaša<br />
bistveno večje naklonjenosti drugih. Nekateri so celo menili, da jim je jezik<br />
pomagal v stikih, ni pa bil nujno prednost, saj so morali delati brez prevajalca.<br />
To je bilo <strong>za</strong> nekatere vojake težavno, saj se v šoli niso več učili srbohrvaščine.<br />
Poleg tega se med seboj niso mogli pogovoriti, saj so jih tudi domačini dobro<br />
razumeli. V intervjujih po vrnitvi z misije so vojaki poudarjali pomen znanja<br />
tujih jezikov, saj so pri sebi in drugih vojakih opazili, kako je hudo, če ne znaš<br />
dovolj angleščine, da bi razumel ali znal predati nalogo drugim v njim razumljivem<br />
jeziku. V intervjujih omenjajo dobre izkušnje s tujimi vojaki, poleg tega<br />
ne čutijo, da bi se kdorkoli do njih vedel vzvišeno. Nekateri pripadniki SICON<br />
MNBG I so <strong>za</strong> portugalske tovariše in nadrejene celo dejali, da so slovenske<br />
vojake zelo cenili, upoštevali njihove želje in jim omogočili določene ugodnosti.<br />
Dobro so sodelovali tudi z ameriškimi, danskimi in poljskimi vojaki.<br />
Udeleženci v SICON MSU IX so pričakovali, da bodo med drugimi vojaki<br />
prepoznavni, <strong>za</strong>našali so se tudi na znanje lokalnega jezika. V intervjujih so<br />
opo<strong>za</strong>rjali, da je pri delu s tujimi vojaki, predvsem če si častnik, ki daje delo<br />
drugim, dobro znati jezik vojakov vsaj toliko, da veš, da so razumeli nalogo.<br />
Težko je opravljati naloge, ki jih nisi dobro razumel. Z drugimi vojaki so se<br />
sporazumevali v angleščini, govorili pa so tudi nemško ali italijansko. Italijani<br />
so namreč zelo ljubeznivi z vsakim, ki zna nekaj njihovega jezika.<br />
Ob obisku vojakov v bazi v Sarajevu smo se avgusta 2003, torej med drugim<br />
anketiranjem, pogovarjali s poveljnikom karabinjerjev in hkrati poveljnikom<br />
misije MSU. Slovenske vojake je ocenil kot pri<strong>za</strong>devne in uspešne pri opravljanju<br />
dela, pohvalil je njihovo iznajdljivost na terenu, poznavanje običajev<br />
in kulture domačinov. Poudaril je, da znajo angleško, občudoval pa je tudi<br />
večjezikovno kulturo slovenskih vojakov.<br />
Odnosi z lokalnim prebivalstvom<br />
Izhajali smo iz domneve, da se od vojakov na misiji veliko pričakuje in da<br />
bo lokalno prebivalstvo, <strong>za</strong> katerega dobro opravljajo svoje mirovne naloge,<br />
Pripadniki SV imajo v stikih z domačini dobre izkušnje.<br />
naklonjeno do njih. Lokalni prebivalci prvi prejmejo usluge vojsk na <strong>mirovnih</strong><br />
misijah. Lahko bi rekli, da celo prebivalci v vojakovi domovini, v našem<br />
primeru v Sloveniji, manj vedo o slovenskih vojakih na misiji in imajo tudi<br />
manj možnosti, da bi jih videli pri delu, kot to velja <strong>za</strong> prebivalce v BiH. Veliko<br />
vojakov odhaja na misije <strong>za</strong>radi prepričanja, da bodo storili nekaj koristnega<br />
<strong>za</strong> mir in stabilnost v svetu, <strong>za</strong>to je sprejemljivost njihovega dela pri lokalnih<br />
prebivalcih potrdilo pričakovanj in predvsem podpora njihovi motiviranosti<br />
<strong>za</strong> uspešno dokončanje misije.<br />
Ob odhodu na misijo so pripadniki SICON MNBG I izrazili srednjo mero previdnosti,<br />
čeprav so večinoma pričakovali podporo lokalnega prebivalstva,<br />
se <strong>za</strong>našali na svoje prednosti <strong>za</strong>radi poznavanja jezika domačinov, niso<br />
pričakovali sovražnosti, predvsem <strong>za</strong>to, ker so predvidevali, da so domačini<br />
odvisni od pomoči mirovnikov. Strinjajo pa se s previdnostjo pri stikih z domačini<br />
in ne pričakujejo, da bi se v BiH počutili zelo domače. Zanimivo je, da<br />
so pri vseh indikatorjih odnosa lokalnega prebivalstva po petih mesecih dela<br />
zelo spremenili mnenje. Večinoma se še bolj strinjajo s prijaznostjo in odprtostjo<br />
domačinov, manj omenjajo njihovo sovražnost ali nenaklonjenost,<br />
priznavajo, da ni treba biti tako previden pri stikih z njimi, poleg tega so precej<br />
bolj prijazni, kot so pričakovali pred odhodom.<br />
V intervjujih po vrnitvi v domovino in na skupinskem razgovoru 5. decembra<br />
2003 smo želeli izvedeti, <strong>za</strong>kaj so spremenili mnenje o odnosu lokalnega<br />
prebivalstva. Anketiranci so odgovorili, da so šele v BiH spoznali, kako<br />
pove<strong>za</strong>ni so ti ljudje s Slovenijo, kajti mnogi so delali, služili vojsko ali pa<br />
imajo celo znance in družinske člane v Sloveniji. Vojaki so ocenili kot veliko<br />
prednost poznavanje lokalnega jezika, čeprav so priznali, da ga mlajši<br />
vojaki ne znajo več. Jezik omogoča bolj neposredno sporazumevanje brez<br />
prevajalca, <strong>za</strong>to domačini slovenskim vojakom bolj <strong>za</strong>upajo. Poleg tega so<br />
vojaki ocenili, da se do domačinov niso vedli ošabno, da jih niso <strong>za</strong>ničevali<br />
ali obsojali, <strong>za</strong>to so jim ti bolj <strong>za</strong>upali. Pri starejših ljudeh je vidna nave<strong>za</strong>nost<br />
na nekdanjo skupno državo, mlajši od 15 let pa nekdanje države ne poznajo<br />
več in so do vojakov tudi bolj nestrpni. To pomeni, da na obeh straneh raste<br />
nova generacija, in sicer v Sloveniji otroci ter bodoči vojaki, ki ne bodo več<br />
znali jezikov nekdanje skupne države, v BiH pa otroci, ki ne bodo nostalgično<br />
nave<strong>za</strong>ni na zgodovino. <strong>Slovenska</strong> <strong>vojska</strong> bo z leti izgubila prednosti pri odnosih<br />
z lokalnim prebivalstvom, nekateri pa Slovence tudi krivijo <strong>za</strong> vojno v<br />
nekdanji Jugoslaviji.<br />
Udeleženci SICON MSU IX so bili v pričakovanjih glede lokalnega prebivalstva<br />
že pred odhodom precej previdni, saj niso pričakovali sovražnosti, pa tudi<br />
velikega navdušenja ne. V kontingentu se pozna, da je bilo v njem precej<br />
veteranov, ki so vedeli, da je glavni adut slovenskih vojakov poznavanje<br />
jezika lokalnega prebivalstva. Po petih mesecih dela smo tudi pri pripadnikih<br />
SICON MSU IX opazili, da so nekoliko spremenili mnenje. Pogosteje ugotavljajo,<br />
da ne gre <strong>za</strong> povsem drugačno kulturo od slovenske in da se v stikih z<br />
domačini lahko počutiš domače. Pri ocenjevanju lokalnega prebivalstva ni<br />
statistično opaznih razlik med prvo in drugo anketo, <strong>za</strong>to lahko potrdimo,<br />
da so se pričakovanja udeležencev glede domačinov potrdila. V intervjujih<br />
po vrnitvi z misije so omenjali, da so imeli z lokalnim prebivalstvom dobre<br />
izkušnje, pri prijaznosti prebivalstva sta pomagala jezik in nacionalnost<br />
vojakov. Ko so domačini vojake prepoznali kot Slovence, je njihov odnos<br />
postal bistveno boljši, tako da tudi življenje v nekdanji skupni državi pomaga<br />
pri odnosih z domačini. Vojaki opažajo, da imajo domačini Sfor vse bolj <strong>za</strong><br />
okupacijske sile, da se med prebivalci krepi sovražen odnos do teh sil predvsem<br />
<strong>za</strong>radi nespoštljivega in vzvišenega odnosa nekaterih pripadnikov do<br />
civilnega prebivalstva. Veterani te operacije so tudi opazili, da se je od prvega<br />
slovenskega kontingenta v MSU do danes zelo spremenilo razmišljanje<br />
lokalnega prebivalstva.<br />
REVIJA SLOVENSKA S VOJSKA 5/2004<br />
0
Okolje v Sloveniji: politična oblast, javna občila, slovenska in vojaška<br />
javnost, družine ter prijatelji vojakov<br />
Podpora politike, javnih občil in javnosti<br />
Pri vseh skupinskih razgovorih z udeleženci obeh kontingentov smo ugotavljali<br />
precejšnje razočaranje glede odnosa slovenske javnosti do dela, ki ga<br />
opravljajo pripadniki SV v tujini. Sklepali smo, da udeležencem misij veliko<br />
pomeni, če so v javnih občilih dobro pisali o njih in njihovem delu. V obeh<br />
kontingentih so skrbno spremljali dogodke v domovini, pogosto so kupovali<br />
televizorje, da so lahko poslušali slovenske oddaje, ko so bili prosti. Zelo pozorni<br />
so bili na dogodke, ki so <strong>za</strong>znamovali odnos javnosti do vojaških in nacionalnovarnostnih<br />
vprašanj. Pripadniki SICON MNBG I so morali spremljati<br />
vse javne debate o vstopu Slovenije v Nato od daleč. Prav v času najhujših<br />
kampanj proti članstvu, torej januarja 2003, so namreč odšli na misijo.<br />
Pred odhodom na misijo so vojaki ka<strong>za</strong>li veliko lojalnosti do pravilnosti odločitve<br />
o napotitvi SV na misije v BiH. Verjeli so tudi v podporo slovenskih politikov.<br />
Slabše so ocenili odnos slovenskih javnih občil do <strong>mirovnih</strong> operacij,<br />
pri katerih so <strong>za</strong>znali, da premalo in redko poročajo o misijah SV v BiH, pa<br />
tudi njihova objektivnost ter poštenost nista prav visoki. Glede odnosa javnosti<br />
do misij so menili, da se premalo <strong>za</strong>nima <strong>za</strong> misije SV v BiH. Vse ocene<br />
se po petih mesecih misije v drugi anketi pri obeh kontingentih še <strong>za</strong>ostrijo.<br />
Statistično značilna je razlika pri oceni objektivnosti in poštenosti slovenskih<br />
javnih občil. Na skupinskem razgovoru 5. decembra 2003, ko smo vojakom,<br />
sodelujočim v raziskavi, predstavili zbrane podatke, smo dobili tudi pojasnilo<br />
glede povečanega dvoma o javnih občilih. Povzročil ga je članek v slovenski<br />
reviji, v katerem so vojaki prepoznali zlonamerne trditve o sebi. Ta ugotovitev<br />
nazorno pokaže tako imenovano situacijsko logiko pri pripadnikih, ko že en<br />
sam dogodek ali položaj močno spremeni njihove ocene in mišljenje.<br />
Pripadniki SICON MSU IX so se zelo strinjali s pravilnostjo politične odločitve<br />
o napotitvi SV v BiH, vendar pa so že ob odhodu na misijo dvomili o objektivnosti<br />
in poštenosti slovenskih javnih občil pri poročanju o tej dejavnosti. Ta<br />
dvom se je po petih mesecih misije še povečal.<br />
družinskimi člani, in sicer s telefonskimi govorilnicami slovenskega operaterja<br />
po cenah <strong>za</strong> notranji promet, kar ima večina drugih vojsk, z dostopom<br />
do elektronske pošte, interneta ipd. Iz izkušenj drugih vojsk vemo, da je podporo<br />
družinam med odsotnostjo njihovih članov mogoče vzpostaviti šele, ko<br />
<strong>za</strong> kaj takega prosijo ali izrazijo potrebo člani družin. Vojaki namreč neradi<br />
priznajo, da se <strong>za</strong> njihovo podobo vojaka, bojevnika, nezmotljivega in nepremagljivega,<br />
skrivajo tudi slabosti ali čustva.<br />
Anketiranci obeh kontingentov menijo, da partnerji, starši in prijatelji podpirajo<br />
njihovo udeležbo na misiji tako pred odhodom kot med misijo. Tudi dolžina<br />
služenja na misiji se njihovim najbližjim zdi ustrezna.<br />
Pred odhodom in med misijo anketiranci večinoma niso trpeli <strong>za</strong>radi ločitve<br />
od družine, menili pa so, da tudi njihova družina ne trpi preveč. Med misijo<br />
jih je še najbolj skrbelo, da <strong>za</strong>radi službenih obveznosti ne morejo pomagati<br />
staršem.<br />
Podporo družini v SV uresničujejo tudi z organi<strong>za</strong>cijo družinskih<br />
dnevov, ki so namenjeni medsebojnemu spoznavanju in druženju z<br />
družinskimi člani.<br />
<strong>Slovenska</strong> <strong>vojska</strong> v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong><br />
Podpora udeležbi na mirovni misiji v socialni mreži vojaka<br />
Izkušnje vojakov kažejo, da je že pred odhodom na misijo, predvsem pa<br />
med misijo, zelo pomembna podpora najbližjih in urejene poslovne, pravne<br />
ter finančne <strong>za</strong>deve. Zaradi neurejenih <strong>za</strong>dev doma se vojak ne more več<br />
osredotočiti na delo na misiji. Tako slabše opravlja svoje delo, poleg tega pa<br />
trpi tudi vojak, ki iz oddaljene Bosne in Hercegovine ne more pomagati domačim.<br />
Vojak se počuti nemočnega, družina v Sloveniji pa je ne<strong>za</strong>dovoljna,<br />
ker je prepuščena sama sebi.<br />
Pripadniki SICON MNBG I so bili pred odhodom povprečno <strong>za</strong>dovoljni s pripravami<br />
na ločitev od družine, saj je na lestvici od 1 do 5 srednja vrednost<br />
3,19, med misijo pa se je njihovo ne<strong>za</strong>dovoljstvo povečalo, tako da se je<br />
delež ne<strong>za</strong>dovoljnih s 25 odstotkov povečal na 32,3 odstotka. Vojaki na<br />
misiji očitno ugotovijo, da so slabše pripravljeni na večmesečno odsotnost<br />
od družine, kot so predvidevali pred odhodom.<br />
Pripadniki SICON MSU IX so pred odhodom na misijo izrazili večje ne<strong>za</strong>dovoljstvo<br />
s pripravami na ločitev od družine, saj je bil seštevek deleža odgovorov<br />
»Nisem <strong>za</strong>dovoljen« in »Sploh nisem <strong>za</strong>dovoljen« 48,9 odstotka. Med<br />
misijo se to ne<strong>za</strong>dovoljstvo še nekoliko poveča. Čeprav večkrat omenijo, da<br />
ne želijo, da bi se kdo vtikal v njihove družinske <strong>za</strong>deve, pa sami poudarjajo<br />
potrebo po posebnih centrih, ki bi skrbeli <strong>za</strong> podporo družinam med odsotnostjo<br />
vojakov. Če SV želi pomagati vojakom in družinam, potem naj jim<br />
omogoči obiske v BiH, predvsem pa naj poskrbi <strong>za</strong> lažje sporazumevanje z<br />
REVIJA SLOVENSKA S VOJSKA 5/2004<br />
0
<strong>Slovenska</strong> <strong>vojska</strong> v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong><br />
Priprave na mirovno misijo, uspešnost opravljanja nalog,<br />
vertikalna kohezija in vloga poveljnikov, horizontalna kohezija in<br />
vloga poveljnikov ter soborcev, <strong>za</strong>ledne službe oziroma oskrba,<br />
organiziranost rehabilitacije v prostem času<br />
Priprave na mirovno misijo<br />
Priprave na misijo obsegajo priprave na razmere v lokalnem okolju, na<br />
lokalno vojaško (običajno večnacionalno) okolje, neposredno nalogo na<br />
misiji, drugačen delovni dan, nevarnosti na misiji, dogajanje v lastni enoti,<br />
na ločitev od družine in prijateljev ter na posebnosti pri možnostih sporazumevanja<br />
z domačimi.<br />
Pred odhodom na misijo anketiranci ocenjujejo, da so o misiji kar dobro<br />
obveščeni, da poznajo politične razmere, vzroke in značilnosti spopadov v<br />
Bosni in Hercegovini, slabše mnenje pa imajo o pripravah s področja tradicije<br />
in vrednot etničnih skupin v Bosni in Hercegovini. Informacije o razmerah<br />
na območju misije so pripadniki SICON MNBG I večinoma dobili na usposabljanju<br />
<strong>za</strong> misijo (66,3 odstotka), nekateri tudi od predhodnikov na misiji<br />
(17,5 odstotka), pripadniki SICON MSU IX pa so največ informacij dobili od<br />
predhodnikov na misiji (53,7 odstotka), nekateri iz lastnih izkušenj (22 odstotkov)<br />
in na usposabljanju <strong>za</strong> misijo (19,5 odstotka). Po več mesecih misije<br />
so anketiranci ugotovili, da niso bili tako dobro obveščeni<br />
o političnih razmerah, vzrokih in značilnostih spopadov v<br />
Bosni in Hercegovini, kot so sprva menili. Ocena takšne<br />
priprave v anketi med misijo se namreč zelo zmanjša v<br />
obeh anketiranih kontingentih. Pripadnike SICON MNGB I<br />
so zelo razočarale vojaška ba<strong>za</strong> v Doboju in možnosti <strong>za</strong><br />
življenje v njej.<br />
Anketiranci so bili pred odhodom na misijo zelo <strong>za</strong>dovoljni<br />
z vojaškimi pripravami. Tudi neposredne priprave na<br />
nalogo na misiji pred odhodom še kar dobro ocenjujejo.<br />
Anketiranje med misijo pa kaže veliko zmanjšanje ocen<br />
priprav na obeh področjih. V intervjujih navajajo neskladje<br />
med pričakovanji glede nalog na misiji, ki so jih imeli na<br />
podlagi doma opravljenih priprav, in nalogami, ki jih v misiji<br />
opravljajo. Rezultati opo<strong>za</strong>rjajo na dve dilemi glede usposabljanja<br />
vojakov. Prva se nanaša na vprašanje, ali usposobljenost<br />
<strong>za</strong> bojne naloge omogoča tudi opravljanje vseh<br />
drugih nalog, na primer diplomatskih in policijskih vlog na<br />
sodobnih <strong>mirovnih</strong> misijah, ali je treba vojake ločeno usposabljati<br />
<strong>za</strong> bojne in nebojne naloge. Druga dilema izhaja iz<br />
ocene varnostnega stanja na območju mirovne operacije,<br />
in sicer ali pripraviti »vojake mirovnike« na delovanje v različnih<br />
pogojih dela ali samo <strong>za</strong> predvidene naloge. Oba<br />
pristopa imata slabe strani. Prvi lahko pomeni zelo obširne<br />
priprave, pri čemer se lahko izgubi priprava <strong>za</strong> predvideno<br />
oziroma običajno delo na misiji, pri drugem pa tvegamo,<br />
da vojaki na mirovni misiji ne bodo pripravljeni na nenadne<br />
varnostne pojave, kot so demonstracije, incidenti ali<br />
oborožen spopad.<br />
Raziskave, ki jih je med švedskimi vojaki v UNPROFOR-ju<br />
na Hrvaškem in v BiH opravljala Eva Johansson, kažejo, da<br />
ti poudarjajo potrebo po znanju <strong>za</strong> delovanje v nenadnih<br />
varnostnih pojavih, vendar ne tako, kot si vojske to običajno<br />
predstavljajo doma. Vojaki ne mislijo na bojevniške priprave,<br />
temveč na znanje <strong>za</strong> mirno reševanje sporov (Johansson, Larsson,<br />
1998).<br />
V mirovni operaciji se običajno pokaže tudi pomen znanja tujih jezikov. Priprave<br />
na lokalni jezik so v raziskavi razmeroma dobro ocenjene, predvsem<br />
pri SICON MSU IX. Priprave v angleškem jeziku so med vsemi pripravami,<br />
ki so jih anketiranci ocenjevali, dobile najslabšo oceno. Povprečna ocena v<br />
SICON MNBG I je v anketi pred odhodom na misijo 2,49, v anketi med misijo<br />
pa 2,18, povprečna ocena v SICON MSU IX pa je v obeh anketah 2. Anketiranci<br />
so ocenjevali z ocenami od 1, ki pomeni, da s pripravami sploh niso<br />
<strong>za</strong>dovoljni, do 5, ki pomeni, da so s pripravami zelo <strong>za</strong>dovoljni. Delo v Sforju z<br />
jezikovnega vidika poteka nemoteno, saj <strong>za</strong>htevana izobrazba <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslitev<br />
v Slovenski vojski pomeni tudi precej dobro znanje vsaj enega tujega jezika,<br />
običajno angleščine. Jezikovnim pripravam udeležencem <strong>mirovnih</strong> misij pa<br />
bo treba nameniti več pozornosti, predvsem ko bo Slovenija pošiljala več vojakov<br />
v operacije zunaj nekdanje Jugoslavije. Znanje angleškega jezika je pri<br />
Graf 4: Ocena priprav na mirovno misijo<br />
Srednja vrednost na lestvici od 1 »Sploh nisem <strong>za</strong>dovoljen« do 5 »Zelo sem <strong>za</strong>dovoljen«<br />
Seznanitev s političnimi razmerami, vzroki in<br />
značilnostnimi spopadov v BiH<br />
Informacije o življenju v ba<strong>za</strong>h <strong>mirovnih</strong> enot v BiH<br />
Vojaške priprave<br />
Neposredne priprave na mojo nalogo na misiji v BiH<br />
Fizični trening<br />
Priprave na ločitev od družine<br />
Priprave na odhod iz vojašnic 1. brigade<br />
Priprave na lokalni jezik<br />
Priprave v angleškem jeziku<br />
Tradicija in vrednote etničnih skupin v BiH<br />
Priprave na pričakovane grožnje in provokacije<br />
Priprave na delovanje pod stresom<br />
Seznanitev s političnimi razmerami, vzroki in<br />
značilnostnimi spopadov v BiH<br />
Informacije o življenju v ba<strong>za</strong>h <strong>mirovnih</strong> enot v BiH<br />
Vojaške priprave<br />
Neposredne priprave na mojo nalogo na misiji v BiH<br />
Fizični trening<br />
Priprave na ločitev od družine<br />
Priprave na odhod iz vojašnic 1. brigade<br />
Priprave na lokalni jezik<br />
Priprave v angleškem jeziku<br />
Tradicija in vrednote etničnih skupin v BiH<br />
Priprave na pričakovane grožnje in provokacije<br />
Priprave na delovanje pod stresom<br />
Prva<br />
anketa<br />
Druga<br />
anketa<br />
10 PRILOGA<br />
REVIJA SLOVENSKA S VOJSKA 5/2004<br />
0
Priprave pripadnikov slovenske vojaške policije pred odhodom<br />
na misijo obsegajo tudi seznanjanje s postopki ob morebitnem<br />
posredovanju na demonstracijah in ob izbruhu množičnih nemirov.<br />
delu v operaciji v Bosni in Hercegovini pomembno predvsem <strong>za</strong> poveljnike,<br />
ki sodelujejo s tujimi vojaškimi enotami, in <strong>za</strong> tiste podčastnike in častnike,<br />
ki so na delovnih mestih v štabih mednarodnih sil. Angleščino potrebujejo<br />
tako <strong>za</strong> neposredno sporazumevanje kot administrativne <strong>za</strong>deve. Slovenski<br />
vojaki potrebujejo znanje angleščine in drugih tujih jezikov, in sicer v MNBG<br />
ter MSU znanje portugalščine oziroma italijanščine, pri skupnih nalogah<br />
(npr. mešanih patruljah), uporabi skupne infrastrukture v operaciji (npr. sanitetne<br />
službe), večinoma pa <strong>za</strong>radi druženja s tujimi vojaki v prostem času. V<br />
mirovni operaciji v državi, kjer lokalnega jezika vojaki ne bodo poznali, pa bo<br />
tudi <strong>za</strong> njih pomembno, da bodo v angleščini znali izpeljati določene postopke,<br />
da bodo poznali strokovno terminologijo, predvsem pa, da bodo poznali<br />
<strong>za</strong>hteve in omejitve dela prevajalcev, ki jih slovenski vojaki pri delu v Bosni in<br />
Hercegovini ne potrebujejo.<br />
Ponovno ocenjevanje priprav v drugi anketi, ko izkušnje z misije omogočijo<br />
bolj realno oceno kakovosti in uporabnosti priprav, pokaže veliko splošno<br />
znižanje teh ocen. Iz tega lahko sklepamo, da so udeleženci misije na<br />
podlagi opravljenih priprav pričakovali precej drugačno delo in delovne ter<br />
življenjske pogoje od predstavljenih.<br />
Posebnost pripravljanja SICON MNBG I je bila dolgotrajnost priprav, saj je<br />
bil njegov odhod na misijo kar nekajkrat prestavljen. Po sporočilih Službe<br />
<strong>za</strong> odnose z javnostmi Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> (glej Četa Slovenske vojske<br />
pripravljena <strong>za</strong> operacijo v podporo miru, 30. april 2002) je bil kontingent<br />
na misijo pripravljen že konec aprila 2002, ukaz <strong>za</strong> priprave pa je dobil decembra<br />
2001. V Bosno in Hercegovino je odšel 18. januarja 2003 (glej Največja<br />
enota Slovenske vojske odhaja na operacijo v podporo miru v Bosno<br />
in Hercegovino, 17. januar 2003). Odlašanje odhoda je motilo 82,5 odstotka<br />
raziskovancev v SICON MNBG I. Pogovori z udeleženci misije so poka<strong>za</strong>li, da<br />
nejasnosti glede odhoda na misijo ne povzročajo težav le njim, temveč tudi<br />
njihovim družinam.<br />
Zaupanje v poveljnika in tovariše v enoti se med misijo običajno<br />
zmanjša.<br />
(Samo)ocena udeležencev misije,<br />
enote in poveljnikov na misiji<br />
Notranje okolje vojaške enote je na misiji pred posebnimi izzivi, ki jih vojaki<br />
med opravljanjem službe v domovini nimajo, <strong>za</strong>to so nad misijo in svojimi<br />
tovariši pogosto razočarani. Vendar so ti izzivi in njihovi večkrat slabi učinki<br />
na enoto na misiji precej običajni. Raziskave (na primer Johansson, 2001)<br />
namreč kažejo, da se med šestmesečno misijo v tujini v enoti pogosto pojavijo<br />
medosebni spori in spori med deli enote ter da se v enoti precej zmanjša<br />
<strong>za</strong>upanje do poveljnikov. Spori v enoti se pojavijo predvsem potem, ko delo<br />
na misiji postane rutina. Skupno delovanje in življenje enote 24 ur na dan<br />
preprečuje, da bi se (med)osebne težave skrile oziroma rešile v prostem<br />
času s podporo družinskih članov. Zaupanje poveljnikom se zmanjša <strong>za</strong>radi<br />
incidentov, na primer nesreče. Včasih se pokaže, da poveljniki niso dobro<br />
usposobljeni in izobraženi <strong>za</strong> delo na misiji, saj mirnodobno usposabljanje<br />
doma pogosto ne daje znanja o organiziranju dela v kriznih razmerah.<br />
Švedske izkušnje tudi kažejo, da častniki v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong> ne smejo bili<br />
premladi. Nemški raziskovalci (Biehl & Mackewitsch, 2002) pa ugotavljajo,<br />
da se <strong>za</strong>upanje poveljnikom med misijo zmanjša predvsem <strong>za</strong>radi neustreznega<br />
obveščanja. Zaupanje poveljniku je v enoti tudi po koncu misije, po<br />
vrnitvi k rednemu delu, včasih težko povrniti na staro raven.<br />
Graf 5: Ocena enote<br />
Srednja vrednost na lestvici od 1 »Zelo nizka« do 5 »Zelo visoka«<br />
Solidarnost<br />
v enoti<br />
Predanost<br />
enote<br />
Disciplina<br />
v enoti<br />
Učinkovitost<br />
enote<br />
Motivacija<br />
enote<br />
Prva anketa<br />
Druga anketa<br />
Solidarnost<br />
v enoti<br />
Predanost<br />
enote<br />
Disciplina<br />
v enoti<br />
Učinkovitost<br />
enote<br />
Motivacija<br />
enote<br />
Naša raziskava je poka<strong>za</strong>la, da se tudi slovenskim vojakom na misiji ni<br />
uspelo izogniti podobnim slabim učinkom dela v mirovni operaciji. Tako se<br />
med misijo po oceni anketirancev v obeh kontingentih zmanjšajo solidarnost<br />
v enoti, predanost enote, disciplina v enoti in motivacija enote, v kontingentu<br />
v MSU pa tudi učinkovitost enote. Med misijo precej upade tudi <strong>za</strong>upanje<br />
tovarišem v enoti, ki je tako kot ocene enote pred odhodom na misijo pri pripadnikih<br />
enote zelo visoko.<br />
V obeh raziskovanih kontingentih se med misijo zmanjša <strong>za</strong>upanje neposredno<br />
nadrejenim in višjim nadrejenim. Ugotavljamo, da vojaki zelo veliko<br />
pričakujejo od svojih nadrejenih, česar pa ti <strong>za</strong>radi precejšnje odgovornosti<br />
in operativnega dela ne morejo v celoti izpolniti. Poveljniki na različnih rav-<br />
Graf 6: Samoocena anketirancev<br />
Srednja vrednost na lestvici od 1 »Zelo nizka« do 5 »Zelo visoka«<br />
<strong>Slovenska</strong> <strong>vojska</strong> v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong><br />
Prva anketa<br />
Druga anketa<br />
Moja<br />
osebna<br />
predanost<br />
Moja osebna<br />
psihična<br />
pripravljenost<br />
Moja<br />
osebna<br />
motivacija Moja<br />
fi zična<br />
vitalnost<br />
Moja<br />
osebna<br />
predanost<br />
Moja osebna<br />
psihična<br />
pripravljenost<br />
Moja<br />
osebna<br />
motivacija Moja<br />
fi zična<br />
vitalnost<br />
PRILOGA 11
<strong>Slovenska</strong> <strong>vojska</strong> v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong><br />
neh med misijo niso le odgovorni <strong>za</strong> operativno delo, temveč so, kot ugotavljajo<br />
udeleženci obeh kontingentov v intervjujih po vrnitvi z misije, na misiji<br />
skrbeli tudi <strong>za</strong> psihološko stanje vojakov oziroma enote. Poslabšanje mnenja<br />
o nadrejenih lahko izvira tudi iz težav, s katerimi se morajo vojaki soočiti<br />
med misijo, kot so na primer ne<strong>za</strong>dovoljstvo s prehrano, poštnimi storitvami,<br />
možnostmi <strong>za</strong> športno udejstvovanje in z drugimi možnostmi <strong>za</strong> preživljanje<br />
prostega časa, z medicinsko oskrbo, vzdrževanjem vojaške opreme ipd., čeprav<br />
ti dejavniki niso odvisni od poveljnikov. Za vojaka je njegov neposredno<br />
nadrejeni <strong>za</strong>četek in konec poveljevalne verige.<br />
Precejšnja rutiniranost in <strong>za</strong>to včasih ne<strong>za</strong>nimivost dela, težave pri sporazumevanju<br />
v enoti, ne<strong>za</strong>dovoljstvo z možnostmi, ki jih ponuja vojaška<br />
ba<strong>za</strong>, oddaljenost od doma oziroma omejene možnosti sporazumevanja z<br />
družinskimi člani in prijatelji ipd. so okoliščine, ki na misiji lahko poslabšajo<br />
mnenje vojaka o mirovni misiji. Raziskovanje obeh slovenskih kontingentov<br />
je poka<strong>za</strong>lo, da se motiviranost vojakov <strong>za</strong> delo na misiji po nekaj mesecih<br />
malo zmanjša. Pri pripadnikih SICON MNBG I nekoliko upade ocena osebne<br />
motivacije in fizične vitalnosti, pri vojaških policistih v SICON MSU IX pa<br />
ocena osebne predanosti, osebne psihične pripravljenosti in osebne motivacije.<br />
Vrnitev v domače delovno in življenjsko okolje morajo <strong>za</strong>to spremljati<br />
ukrepi <strong>za</strong> vrnitev motiviranosti vojakov na visoko raven, ki so jo poka<strong>za</strong>li pred<br />
misijo.<br />
Podporne službe v skrbi <strong>za</strong> motivacijo vojakov na misijah<br />
V anketah smo sistematično opazovali odnos vojakov do treh podpornih<br />
služb, in sicer do sanitetne, psihološke ter religiozne duhovne oskrbe. V intervjujih<br />
smo opazovali odnos vojakov do logistične podpore mirovnim operacijam<br />
in ugotovili, da je to verjetno ena najbolj šibkih točk v slovenskem sistemu<br />
<strong>za</strong>gotovitve <strong>mirovnih</strong> operacij. Veliko težav, ki jih imajo vojaki v medosebnih<br />
odnosih in z nadrejenimi, izhaja iz nedodelane logistične podpore.<br />
Odnos do sanitetne oskrbe<br />
Pripadniki obeh kontingentov, ki smo jih raziskovali, so bili pred odhodom<br />
v BiH prepričani v ustrezno sanitetno oskrbo, saj so menili, da je strah pred<br />
ranami in boleznimi odveč. Po petih mesecih so bili pripadniki SICON MNBG<br />
I precej bolj <strong>za</strong>skrbljeni ob možnosti, da bi lahko na misiji resneje zboleli. V<br />
razgovorih so povedali, da je <strong>za</strong> njihov strah kriv zdravnik ene od tujih vojsk,<br />
ki je skrbel tudi <strong>za</strong> slovenske vojake, vendar niso <strong>za</strong>upali v njegove zdravniške<br />
sposobnosti. Šele na misiji so ugotovili, da formalni dogovori, ki jih ima<br />
SV glede zdravniške oskrbe, niso najbolj ustrezni. Nekateri so v intervjujih<br />
omenili, da si niso upali k tujemu zdravniku, saj bi jih napačno zdravil ali pa<br />
po nepotrebnem poslal domov.<br />
Nekateri tujemu zdravniku ne <strong>za</strong>upajo.<br />
Med pomembnejše naloge slovenskih vojaških policistov sodi<br />
patruljiranje in in zbiranje informacij na terenu.<br />
Tudi pripadniki SICON MSU IX so se bali <strong>za</strong> svoje zdravje. V razgovorih so<br />
pojasnili, da je bilo <strong>za</strong> njihovo zdravstveno varstvo sicer poskrbljeno v okviru<br />
sklenjenih pogodb, vendar pa so tujemu zdravniku težko opisali, kaj in kako<br />
jih boli, saj se takih izrazov v angleščini ali kakem drugem jeziku niso učili.<br />
Upali so na pomoč slovenskih pripadnikov misije role –1, predvsem ko so bivali<br />
v centralni bazi v Sarajevu, vendar jih tam <strong>za</strong>radi drugih poškodovancev<br />
niso mogli množično sprejemati. To je pri nekaterih povzročilo nelagodje in<br />
tudi <strong>za</strong>mero.<br />
Psihološka oskrba<br />
Pripadniki SICON MNBG I so odšli na pot v Doboj s precejšnjim <strong>za</strong>upanjem<br />
v psihološko službo. Po petih mesecih se je njihovo strinjanje s trditvami o<br />
<strong>za</strong>upanju v psihološko službo in s tem, da bi psihološka služba takoj pomagala,<br />
če bi bil vojak v duševni stiski, spremenilo iz pozitivnega v povprečno<br />
nižje od aritmetične sredine.<br />
V intervjujih smo vojake spraševali, kdo in kako je najbolj skrbel <strong>za</strong> psihološko<br />
stanje vojakov na misiji. Iz odgovorov je mogoče razbrati tudi razloge<br />
<strong>za</strong> zmanjšanje <strong>za</strong>upanja v psihološko službo SV. Večinoma so trdili, da niso<br />
niti opazili, kdaj je bil psiholog na misiji, saj niso iskali možnosti, da bi se z<br />
njim pogovorili, in da jim <strong>za</strong>nj nihče ni povedal.<br />
Pripadniki SICON MSU IX so že ob odhodu na misijo dvomili, da bi jim psihološka<br />
služba v stiski lahko pomagala, dvome pa so v drugi anketi potrdili. Kritično<br />
mnenje glede psihološke oskrbe je posledica večinskega mnenja, da je<br />
bil psiholog na misiji le enkrat, tako da takrat ni mogel veliko narediti. Menili<br />
so, da bi moral biti psiholog na misiji šest mesecev, da bi lahko razumel vojake,<br />
da je teorija drugačna od prakse, s tako redkimi obiski pa težko vpliva<br />
na stanje v enoti. Nekateri so menili, da psihologi delajo bolj na splošno, da<br />
se pogovarjajo s skupino, nikoli s posameznikom in da nenehno analizirajo.<br />
Psihologu niso <strong>za</strong>upali, ker niso vedeli, kako bo predstavil težave, in ker so<br />
REVIJA SLOVENSKA S VOJSKA 5/2004<br />
0
se <strong>za</strong>vedali, da je njegova sistemska umestitev takšna, da mora poveljniku<br />
poročati o svojih ugotovitvah.<br />
Sklepamo, da je manjše <strong>za</strong>upanje v psihološko oskrbo na mirovni misiji<br />
posledica splošnih slovenskih stereotipov o tem, da pogovor s psihologom<br />
pomeni družbeno ne<strong>za</strong>želeno bolezensko stanje. Pri vojakih je ta stereotip še<br />
bolj očiten vsaj <strong>za</strong>radi dveh razlogov. V svoji vojaški javnosti se namreč želijo<br />
poka<strong>za</strong>ti kot psihično močni in stabilni bojevniki, slabo mnenje o psihologih<br />
se je v njih utrdilo, ko so bili na služenju vojaškega roka in so se morali psihologi<br />
ukvarjati s tistimi vojaki, ki so usposabljanje odklanjali. »Pravi« vojaki<br />
torej ne potrebujejo psihologa. To kaže na dejstvo, da bo Slovensko vojsko še<br />
dolgo spremljala naborniška miselnost, čeprav bo navzven poklicna <strong>vojska</strong>.<br />
Na podlagi razgovorov z vojaki tudi ugotavljamo, da bi poveljnik na misiji<br />
nujno potreboval pomoč strokovnih služb, saj sam opravlja vse, poleg tega<br />
se zdi vojakom tudi najbolj odgovoren <strong>za</strong> psihološko stanje v enoti. Nenehna<br />
navzočnost psihologa na misiji bi bila nujna tudi <strong>za</strong>to, ker so jih vojaki opazili<br />
v drugih enotah. Poleg tega bi bilo nujno načrtno delo psihologov med pripravami<br />
na misijo, med misijo in po vrnitvi z nje, da bi si vrnili ugled in predvsem<br />
pomagali vojakom v stiskah.<br />
<strong>Slovenska</strong> <strong>vojska</strong> v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong><br />
Religiozna duhovna oskrba<br />
Pri pripadnikih SICON MSU IX smo opazili, da so odšli na misijo z majhnimi<br />
pričakovanji glede religiozne duhovne službe. Srednje vrednosti so bile v prvi<br />
anketi pri vseh odgovorih manjše od sredine oziroma večina vprašanih se ni<br />
strinjala s postavljenimi trditvami, ki so bile glede vloge vojaškega duhovnika<br />
na mirovni misiji pritrdilne. Po petih mesecih misije so vojaki spremenili mnenje,<br />
ki so ga pojasnili v intervjujih po vrnitvi v domovino. Strinjanje s trditvami,<br />
da <strong>za</strong>upajo religiozni duhovni oskrbi, da mora biti vojaški duhovnik nenehno<br />
navzoč na misiji, da se v težavah radi pogovorijo z vojaškim duhovnikom in<br />
da so njegove aktivnosti zelo privlačne, se statistično značilno poveča. Pri<br />
tem moramo upoštevati dejstvo, da je to kontingent vojakov, v katerem manj<br />
kot polovica sebe ocenjuje kot verne. Svoje mnenje o kaplanu so spremenili,<br />
ker je bil »res faca«, kot so se izrazili. Tudi tisti, ki ne hodijo v cerkev, so ga<br />
hvalili, ker je bil del enote in se ji je posvetil, ko je bil v BiH. Maše jim ni vsiljeval<br />
in jim je znal pomagati tudi pri bolj praktičnih težavah, <strong>za</strong>to so se ga vedno<br />
razveseli. Z njimi je igral nogomet, bil je pripravljen na pogovor in je vedel<br />
veliko o dogajanju v domovini. Tudi glede časa maše se je dogovoril z vojaki.<br />
K vojaškemu kaplanu so šli po pomoč tudi tisti, ki niso zelo verni. Menili so,<br />
da je bil kaplan Jakopič super fant, večinoma jih tudi nenehna duhovnikova<br />
navzočnost ne bi več motila. Priznanje, ki so ga vojaki SICON MSU IX namenili<br />
vojaškemu duhovniku, se zdi toliko bolj pomembno, ker je to povprečno<br />
manj verna skupina državljanov v primerjavi s slovenskim povprečjem. To je<br />
bilo tudi priznanje neverujočih, da kaplan počne nekaj, kar ne pri<strong>za</strong>dene njih<br />
kot neverujočih, temveč jim celo pomaga.<br />
V SICON MNBG I so religiozni duhovni oskrbi zelo <strong>za</strong>upali že pred odhodom<br />
na misijo, saj se 70 odstotkov anketirancev strinja ali zelo strinja s tako trditvijo.<br />
Pri tem moramo upoštevati, da je to kontingent, v katerem je 64,6 odstotka<br />
vernih vojakov. Skoraj dve tretjini vojakov meni, da bi moral biti vojaški<br />
duhovnik nenehno na misiji. Po petih mesecih njihovo strinjanje s trditvami<br />
o vojaških duhovnikih nekoliko upade. Vojaškemu duhovniku so nekateri<br />
<strong>za</strong>merili, ker jih ni obiskal <strong>za</strong> veliko noč, večinoma pa so ugotavljali, da je v<br />
redu človek, saj se usede z vojaki, jim pove novice iz domovine in je z njimi<br />
sproščen ter družaben. Ugotovili so, da je bil vojaški duhovnik premalo časa<br />
med vojaki, da bi lahko bistveno vplival na njihovo duhovno stanje.<br />
Rehabilitacija v prostem času<br />
Pomemben dejavnik izboljšanja splošnega počutja vojaka na mirovni misiji<br />
je rehabilitacija v prostem času. Da bi razumeli ocene vojakov v raziskavi,<br />
REVIJA SLOVENSKA S VOJSKA 5/2004<br />
0 Foto: MP Foto: Arhiv 1. brigade<br />
Vojaški kaplan poleg religiozne duhovne oskrbe vojakov v domovini<br />
skrbi tudi <strong>za</strong> pripadnike SV v BiH.<br />
moramo upoštevati njihove nastanitvene pogoje. SICON MNBG I je bil prvi<br />
slovenski kontingent, ki je bival v bazi Dannervirke pri Doboju. Pogoji <strong>za</strong><br />
namestitev so bili ob njihovem prihodu zelo slabi, <strong>za</strong> večino stvari so morali<br />
sami poskrbeti. Postavili so pregradne stene, napeljali kable in prebelili<br />
bivalne prostore. Ba<strong>za</strong> je majhna, tako da ne omogoča veliko možnosti <strong>za</strong><br />
šport in rekreacijo. Čas <strong>za</strong> fitnes v bazi je bil omejen z ukazom portugalskega<br />
poveljnika, ki je dovoljeval takšno vadbo šele pozno popoldan oziroma zvečer,<br />
po koncu uradnega delovnega časa. Tudi če vojaki niso imeli delovnih<br />
obveznosti, niso smeli uporabljati naprav <strong>za</strong> fitnes.<br />
Ne<strong>za</strong>dovoljstvo z večinoma ribjimi obroki, ki jih pripravljajo<br />
portugalski kuharji, je bilo pri slovenskih vojakih vidno.
<strong>Slovenska</strong> <strong>vojska</strong> v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong><br />
Vojaki večino svojega prostega časa namenijo športnim aktivnostim.<br />
Tabela 4: Pričakovanja udeležencev glede preživljanja prostega časa,<br />
prehrane, dostopa do javnih občil, interneta, telefona, <strong>za</strong>bave in<br />
računalniških iger<br />
Prva<br />
anketa<br />
MNBG I<br />
Druga<br />
anketa<br />
Seštevek odgovorov »Zelo<br />
dobre« in »Dobre« in mesto na<br />
lestvici<br />
Prva<br />
anketa<br />
MSU IX<br />
Druga<br />
anketa<br />
83,8 (1) 61,8 (1) možnosti <strong>za</strong> osebno higieno 79,6 (2) 64,3 (5)<br />
81,3 (2) 58,9 (2) sanitarije 72,7 (5) 58,2 (6)<br />
66,3 (3) 23,5 (9) možnosti <strong>za</strong> šport 93,2 (1) 93,1 (1)<br />
62,5 (4) 5,9 (11) prehrana v bazi 77,3 (3) 51,2 (8)<br />
62 (5) 50 (5) možnosti <strong>za</strong> počitek 61,4 (7) 81,4 (2)<br />
62 (5) 58,8 (3)<br />
možnosti <strong>za</strong> hranjenje<br />
osebne opreme<br />
65,9 (6) 79,1 (3)<br />
48,8 (7) 29 (8) dostop do javnih občil 34,1 (8) 2,3 (9)<br />
41,7 (8) 55,9 (4)<br />
ponudba brezcarinskih izdelkov<br />
76,8 (4) 72,1 (4)<br />
26,7 (9) 1,5 (12) telefonske govorilnice 20,5 (10) 0 (12)<br />
23,8 (10) 22 (10) <strong>za</strong>bava 29,5 (9) 55,8 (7)<br />
22,8 (11) 32,9 (7) dostop do računalniških iger 13,9 (12) 0 (12)<br />
12,7 (12) 39,7 (6)<br />
dostop do elektronske pošte,<br />
interneta<br />
16,3 (11) 0 (12)<br />
Pripadniki SV v bazi Butmir v Sarajevu uporabljajo sodobno opremljen<br />
fitnes center, s čimer ohranjajo telesno pripravljenost.<br />
Foto: MP<br />
Pričakovanja pripadnikov SICON MNBG I glede preživljanja prostega časa so<br />
bila pred odhodom na misijo precej visoka, <strong>za</strong>to je bilo pozneje razočaranje<br />
večje. Največ možnosti so pričakovali pri osebni higieni, sanitarijah, možnostih<br />
<strong>za</strong> šport in pri prehrani v bazi. Kot najslabše so že vnaprej ocenili možnosti<br />
dostopa do računalniških iger, elektronske pošte in interneta. V drugi<br />
anketi so vojaki izrazili razočaranje pri možnostih <strong>za</strong> šport 1 , pri prehrani v<br />
bazi 2 , pri dostopu do javnih občil 3 in pri telefonskih govorilnicah 4 . Slabe možnosti<br />
<strong>za</strong> šport so posledice omenjenih slabih razmer v bazi. Slovenske časopise<br />
so dobivali z več kot enotedensko <strong>za</strong>mudo. Telefonskih govorilnic v bazi<br />
sploh ni bilo. Ne<strong>za</strong>dovoljstvo s prehrano pa se je poka<strong>za</strong>lo kot precejšnja<br />
težava. V intervjujih so vojaki kritizirali vsakodnevne ribje obroke, portugalski<br />
način priprave hrane in zelo slabo higieno v kuhinji ter jedilnici.<br />
Bolje od pričakovanega so v drugi anketi ocenili dostop do elektronske pošte<br />
in interneta. To je predvsem posledica dejstva, da so vojaki sami napeljali pove<strong>za</strong>ve<br />
<strong>za</strong> internet v svoje sobe, uporabili pa so računalnike, ki so jih pripeljali<br />
od doma ali kupili v vojaških trgovinah.<br />
Razmere v MSU v bazi Butmir 5 v Sarajevu, v kateri je bil ob koncih tedna<br />
nastanjen kontingent MSU IX, so nekoliko drugačne. To je ena najlepših in<br />
najbolje opremljenih baz v BiH, ki pripadnikom, ki v njej bivajo, ponuja visok<br />
standard. Moramo pa vedeti, da pripadniki MSU v matični bazi bivajo le ob<br />
koncih tedna, saj so med tednom na terenu po vsej BiH. Takrat so nastanjeni<br />
po drugih ba<strong>za</strong>h, ki se zelo razlikujejo. Zato lahko zunanji obiskovalci dobijo<br />
popolnoma napačen vtis o življenju in delu slovenskih vojakov v MSU. Tudi<br />
vojaki drugih misij so z <strong>za</strong>vistjo gledali na bazo MSU, saj so bili prepričani, da<br />
so vojaški policisti tam stalno nastanjeni.<br />
Pri pripadnikih SICON MSU IX so bile razlike med pričakovanji in poznejšimi<br />
ugotovitvami nekoliko manjše, saj je skoraj polovica kontingenta že bila na<br />
misiji v BiH. Tako so dobro vedeli, kaj lahko pričakujejo, in o tem obvestili tudi<br />
svoje kolege, ki so se na misijo odpravili prvič. V obeh anketah so kot najboljše<br />
ocenili možnosti <strong>za</strong> šport. V bazi MSU je telovadnica <strong>za</strong> fitnes in savna, v<br />
sosednji bazi so še večja telovadnica <strong>za</strong> fitnes, ki je odprta ves dan, notranje<br />
igrišče <strong>za</strong> košarko in zunanja tekaška ste<strong>za</strong>. Možnosti <strong>za</strong> šport in rekreacijo<br />
je bilo precej, od posameznika pa je odvisno, koliko jih izkoristi. Pripadniki<br />
SICON MSU IX so bili razočarani nad hrano in namestitvijo v ba<strong>za</strong>h po BiH,<br />
nad telefonskimi govorilnicami in dostopom do elektronske pošte, interneta<br />
ter računalniških iger.<br />
V bazi MSU so bile telefonske govorilnice, vendar italijanskega operaterja,<br />
v katerih so klice v Italijo obračunavali kot klice v notranjem prometu. Slovenskim<br />
vojakom se teh govorilnic ni splačalo uporabljati, saj so bili klici<br />
tako dragi, kot če bi klicali s telefonov bosansko-hercegovskega operaterja.<br />
Dostopa do interneta najprej sploh niso imeli, pozneje so v slovenski pisarni<br />
v poveljstvu italijanskega polka uredili dostop do interneta na enem računalniku.<br />
Možnosti dostopa do interneta v sobah pa vojaki niso imeli.<br />
Pri rehabilitaciji v prostem času mislimo tudi na dopuste vojakov. Ve činoma<br />
so bili takrat doma, redko so jih v BiH obiskali družinski člani. Eden od<br />
1<br />
Delež tistih, ki so možnosti <strong>za</strong> šport v prvi anketi ocenili kot »Zelo dobre« in »Dobre«, je<br />
bil 66,3 odstotka, v drugi anketi se je zmanjšal na 23,5 odstotka.<br />
2<br />
Delež tistih, ki so prehrano v bazi v prvi anketi ocenili kot »Zelo dobro« in »Dobro«, je<br />
bil 62,5 odstotka, v drugi anketi se je znižal na 5,9 odstotka.<br />
3<br />
Delež tistih, ki so dostop do javnih občil v prvi anketi ocenili kot »Zelo dober« in »Dober«,<br />
je bil 48,8 odstotka, v drugi anketi se je zmanjšal na 29 odstotkov.<br />
4<br />
Delež tistih, ki so dostop do telefonske govorilnice v prvi anketi ocenili kot »Zelo dobre«<br />
in »Dobre«, je bil 48,8 odstotka, v drugi anketi se je zmanjšal na samo 1,5 odstotka.<br />
5<br />
Sforjeva ba<strong>za</strong> Butmir pri Sarajevu je sestavljena iz dveh baz. V Butmirju 1 je poveljstvo<br />
sil Sforja, v Butmirju 2 pa ba<strong>za</strong> MSU in je pod vodstvom italijanskih karabinjerjev.<br />
Bazi sta med seboj ločeni z ograjo, na prehodu med ba<strong>za</strong>ma je stražar, vendar je prehod<br />
podnevi precej prost. Po 23. uri je prehod med ba<strong>za</strong>ma skoraj nemogoč oziroma<br />
pod strogim nadzorom. Vsaka ba<strong>za</strong> ima svoj glavni vhod oziroma izhod, na katerih je<br />
zelo strog režim vstopanja in izstopanja.<br />
REVIJA SLOVENSKA S VOJSKA 5/2004<br />
0
Pripadniki SV v bazi Dannevirke so sami napeljali internetno mrežo, v<br />
katero so vključili računalnike, ki so jih pripeljali od doma ali kupili v<br />
vojaških trgovinah.<br />
pomembnih vidikov osebnega počutja vojakov je pomanjkanje spolnih odnosov<br />
med misijo. Anketiranci obeh kontingentov pred odhodom niso bili<br />
<strong>za</strong>skrbljeni <strong>za</strong>radi pomanjkanja spolnosti na misiji, kar pozneje ni bil večji<br />
problem. Večinoma pričakujejo, da bodo to rešili med dopustom.<br />
Kot <strong>za</strong>nimivost naj povemo, da se vojaki pred odhodom v BiH niso strinjali<br />
s trditvijo, da je tudi v BiH mogoče imeti spolne odnose. V SICON MNBG I je<br />
tako menilo 83,8 odstotka vprašanih, v SICON MSU IX pa 85,4 odstotka. Nestrinjanje<br />
s to trditvijo se je med misijo zmanjšalo, tako da se jih v drugi anketi<br />
s postavljeno trditvijo ne strinja le še 58,9 odstotka v SICON MNBG I in 40,4<br />
odstotka v SICON MSU IX. Raziskovance smo po vrnitvi v domovino prosili<br />
<strong>za</strong> pojasnila glede tolikšne spremembe v ocenah. Povedali so, da je spolne<br />
odnose mogoče imeti povsod in je samo od posameznika odvisno, če bo to<br />
izkoristil. Njihovi odgovori v prvi anketi so bili pod močnim vplivom priprav,<br />
na katerih so jih opo<strong>za</strong>rjali na previdnost v stikih z lokalnim prebivalstvom,<br />
predvsem z lokalnimi ženskami, ki med pripadniki mednarodnih sil iščejo<br />
<strong>za</strong>konske partnerje, in na nevarnost spolno prenosljivih bolezni.<br />
Za konec<br />
Ugotavljamo, da so stališča in ocene vojakov, udeležencev <strong>mirovnih</strong> operacij,<br />
odvisna predvsem od odnosa med pričakovanim in dejanskim stanjem<br />
na misiji ter od odnosov v vojaški enoti s pripadajočimi <strong>za</strong>lednimi službami,<br />
ki enoto oskrbujejo na misiji. Tudi osebnostne lastnosti vojakov pomembno<br />
določajo njihov odnos do <strong>mirovnih</strong> operacij, kajti starejši vojaki bolj redko<br />
pričakujejo avanturizem na misijah, manj verjamejo v misijo kot vir posebnih<br />
vojaških izkušenj, kot pa to velja <strong>za</strong> mlajše vojake. Vojaki z družinami imajo<br />
drugačno mišljenje o tem, kaj jim mora <strong>za</strong>gotoviti udeležba na misiji, kot pa<br />
mlajši, neporočeni in brez otrok. Vseeno pa ne moremo trditi, da družine,<br />
domače okolje v Sloveniji in območje izvedbe misije bistveno vplivajo na<br />
pripravljenost slovenskih vojakov <strong>za</strong> nove vojaške naloge. Iz raziskave je razvidno,<br />
da udeleženci največ pričakujejo od okolja svojega delodajalca, torej<br />
od Slovenske vojske, <strong>za</strong>to so toliko bolj razočarani, če ta dejavnik njihove<br />
motivacije ravna z njimi, kot da so po<strong>za</strong>bljeni, nepomembnimi vojaki. Ugotovitve<br />
raziskave opo<strong>za</strong>rjajo na to, da je večina pomanjkljivosti, s katerimi se<br />
soočajo vojaki na misijah in ki znižujejo <strong>za</strong>dovoljstvo tako z misijo kot službo<br />
v Slovenski vojski, posledica nedorečenih in včasih nejasnih pravil glede<br />
delovanja enot na <strong>mirovnih</strong> misijah in tudi težav, ki spremljajo mlado vojsko<br />
med veliko reformo, torej profesionali<strong>za</strong>cijo.<br />
Literatura:<br />
Paul T. Bartone, Amy B. Adler, Mark A. Vaitkus: Dimensions of Psychological Stress in<br />
Peacekeeping Operations. Military Medicine, 1998, vol. 163.<br />
Fabrizio Battisteli: Peacekeeping and Postmodern Soldier. Armed Forces and Society,<br />
1997, št. 3, str. 467-484.<br />
Biehl, Heiko and Reinhard Mackewitsch: How Garman Soldiers Cope with the Peacekeeping<br />
Operation in Kosovo. Paper, presented at XV World Congress of Sociology, RC<br />
01: Armed Forces and Society, Session 7: Peacekeeping; Brisbane, Australia, 2002.<br />
Miepke Bos-Bakx, Joseph Soeters: The Professionali<strong>za</strong>tion of the Netherland’s Armed<br />
Forces. V: Marjan Malešič (ur.): Conscription vs. All-Volunteer Forces in Europe. Baden-<br />
Baden: Nomos Verlagsgesellschaft, 2003.<br />
Četa Slovenske vojske pripravljena <strong>za</strong> operacijo v podporo miru. <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong><br />
RS, tiskovno središče, sporočila <strong>za</strong> javnost z dne 30. april 2002. Dostopno na http:<br />
//www.mors.si/mors/tiskovno_sredisce/arhiv/200204/t20020430.htm#200204<br />
3001, 19. januar 2004.<br />
Maja Garb: Vojaški profesionalizem, diplomska naloga. FDV: Ljubljana, 1993.<br />
Eva Johansson, Gerry Larsson: A Model for Understanding Stress and Daily Experiences<br />
among Soldiers in Peacekeeping Operations. International Peacekeeping, 1998,<br />
št. 3, str. 124–141.<br />
Eva Johansson: The UNknown Soldier: A portrait of the Swedish Peacekeeper at the<br />
Threshold of the 21st century. Karlstad University Studies, 2001.<br />
Igor Kotnik: <strong>Slovenska</strong> mladina in vojaški poklic - <strong>za</strong>ključno poročilo. FDV, Inštitut <strong>za</strong><br />
družbene vede, 1997, str. 102.<br />
Blaž Zgaga: Izvidništvo v Kabulu in okolici. Večer, 27. januar 2004, str. 3.<br />
Največja enota Slovenske vojske odhaja na operacijo v podporo miru v Bosno in Hercegovino.<br />
<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> RS, tiskovno središče, sporočila <strong>za</strong> javnost z dne<br />
17. januar 2003. Dostopno na http://www.mors.si/mors/tiskovno_sredisce/arhiv/<br />
200301/t20030117_3.htm, 19. januar 2004.<br />
<strong>Slovenska</strong> <strong>vojska</strong> v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong><br />
Zračni posnetek baze Butmir v Sarajevu<br />
Prometne nesreče so pogosta nevarnost terenskega dela na misiji.
<strong>Slovenska</strong> <strong>vojska</strong> v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong><br />
Zdaj so vaša opažanja tudi statisti<br />
Gospa profesorica, ste ob koncu prve<br />
faze <strong>za</strong>dovoljni z opravljenim delom<br />
in rezultati raziskave? So vaša pričakovanja<br />
izpolnjena in kje so bile<br />
razlike glede na <strong>za</strong>snovo raziskave<br />
največje?<br />
Skupina raziskovalcev je z opravljenim<br />
delom zelo <strong>za</strong>dovoljna. Čeprav<br />
smo imeli na <strong>za</strong>četku nekaj težav glede<br />
vsebine projekta in financ, po letu dni empiričnega raziskovanja menimo,<br />
da je bilo dobro, da smo kljub <strong>za</strong>pletom vztrajali. Tako smo namreč sporočila<br />
vojakov v raziskavi prenesli do veliko odgovornih v vojaškem in obrambnem<br />
sistemu. Zdaj jih s pomočjo vaše revije sporočamo tudi slovenski javnosti.<br />
To je bila namreč naša najpomembnejša<br />
obljuba vsem vojakom, ki so bili<br />
tolikokrat pripravljeni odgovarjati na<br />
vprašanja. Pri kontingentih MNBG I in MSU IX smo uporabili vse predvidene<br />
metode. Med raziskovanjem smo ugotovili, da smo predvideli premalo metod,<br />
da bi lahko razumeli vse razloge <strong>za</strong> razmere, v katerih so bili slovenski<br />
mirovniki. Tako smo metode, vzorce in anketirance dopolnjevali, sproti pa<br />
smo z ugotovitvami seznanjali naročnike<br />
na GŠSV. Predvidevali smo, da z<br />
odkritimi težavami ne smemo čakati<br />
na konec raziskave. Upoštevali smo, kdaj imamo samo delne ali enostranske<br />
rezultate in jih preverili pri drugih vpletenih. V vaši reviji objavljamo tiste<br />
rezultate, pri katerih lahko statistično značilno potrdimo njihovo verodostojnost.<br />
Vojake bi morali z raziskavo spremljati tudi nekaj mesecev po njihovi<br />
vrnitvi v domovino, ko še prebolevajo posledice misije.<br />
Kateri so glavni poudarki, ki jih je poka<strong>za</strong>la raziskava, kje so<br />
šibke točke, kako bo raziskava potekala v nadaljevanju in katere<br />
ugotovitve bi pri opravljanju <strong>mirovnih</strong> operacij v Slovenski vojski<br />
morali upoštevati, smo ob koncu prve faze raziskave vprašali<br />
vodjo projekta, dr. Ljubico Jelušič. »Čas je, da ukrepate,«<br />
sporoča tistim, ki menijo, da raziskava ni odkrila nič novega, da<br />
so vse to že vedeli.<br />
Poveljnik voda, čete ali kontingenta je hkrati oče, mati, psiholog, spovednik,<br />
animator, kaznovalec, država in minister.<br />
Ugotovili smo tudi, da je mirovna misija stresna <strong>za</strong> vojaka in njegovo<br />
družino.<br />
datih vzporedno. V drugi fazi bistveno<br />
spreminjamo empirični pristop. Zdaj<br />
prehajamo na primerjave trendov na<br />
misijah z enakimi mandati. Primerjali<br />
bomo odgovore MNBG I z MNBG II,<br />
III in IV ter odgovore MSU IX z MSU<br />
X in XI. Za vzporedno kontrolo imamo<br />
ISAF 5. Ne vem, ali se bo raziskovalno<br />
delo na <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong> po<br />
marcu 2005 nadaljevalo. To je odvisno od presoje naročnika in uporabnika<br />
rezultatov. Mislim, da bomo z raziskavo postavili dobre temelje spremljanja<br />
uspešnosti SV v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong>. Nadaljevanje bi bilo lahko bolj virtualno,<br />
predvsem, če bi nam uspelo vzpostavili ustrezno <strong>za</strong>upanje v take raziskave.<br />
Pripadniki Slovenske vojske<br />
bi lahko, kot to delajo ameriški vojaki,<br />
med misijo večkrat izpolnjevali ankete<br />
prek interneta, raziskovalci pa bi z njimi opravljali le še kvalitativne metode,<br />
torej intervjuje, skupinske razgovore in opazovanje z udeležbo.<br />
Kako ste <strong>za</strong>dovoljni s sodelovanjem anketiranih in kako so ti sprejeli rezultate?<br />
S sodelovanjem vojakov, podčastnikov<br />
in častnikov, torej anketirancev<br />
raziskave, smo zelo <strong>za</strong>dovoljni, saj smo se od vseh zelo veliko naučili. Iz<br />
tujih raziskav smo poznali nekaj težav mirovnikov, toda dejstvo, da so zelo<br />
opazne tudi pri naših vojakih, nas je vedno znova presenečalo. Imeli smo nekaj<br />
težav z <strong>za</strong>upanjem. Nekateri vojaki namreč niso povsem verjeli, da smo<br />
neodvisna raziskovalna institucija. Zgodilo se je, da so nam pripisali prikrito<br />
sodelovanje z varnostnimi službami in pri osebnih podatkih postali odkrito<br />
da je sodelovanje anketirancev v rasameznika<br />
se ne da prepoznati, celo<br />
ti. V prvi anketi smo anketirali nekoga,<br />
mo ga mogli izločiti iz baze podatkov,<br />
vedno del rezultatov ankete pred odpa<br />
je s tistimi, ki jih vojaki posredno<br />
Njih je v rezultatih mogoče prepoznati<br />
ri<strong>za</strong>dete. Pri takih točkah smo še bolj<br />
nesljivosti rezultatov. Več <strong>za</strong>upanja<br />
bili šele, ko smo vojake obiskali na<br />
vsem pa, ko smo jim na koncu, in<br />
prej samo njim, predstavili rezultate.<br />
so nam veliko pomagali s komentarji<br />
atov, tako da smo skupaj presodili,<br />
<strong>za</strong>kaj so bili manj iskreni.<br />
so rezultate sprejele poveljniške<br />
kture SV in kaj jih je najbolj <strong>za</strong>malo?<br />
rezultate raziskave je bilo v poveljniških<br />
strukturah veliko <strong>za</strong>nimanja.<br />
Predstavili smo jih v poveljstvu 1.<br />
brigade, na Generalštabu Sloven-<br />
OVENSKA VOJSKA 5/2004
čno potrjena - čas je, da ukrepate!<br />
ske vojske in v poveljstvu sil. Kako so<br />
rezultate sprejeli, bodo povedali tudi<br />
sami. Zdelo se nam je, da mnogim<br />
sporočilo iz baze, ki smo ga predstavili<br />
v statistični obliki, veliko pomeni in da so <strong>za</strong> mnoge težave, na katere smo<br />
opozorili, že iskali rešitve. Nekateri so tudi komentirali, da nismo odkrili nič<br />
novega in da so vse to že vedeli. Tem in vsem, ki bodo rekli podobno, ko bodo<br />
v reviji <strong>Slovenska</strong> <strong>vojska</strong> prebrali objavljene rezultate, sporočam naslednje.<br />
Dobro je, da ste vse to že vedeli, zdaj<br />
so vaša opažanja tudi statistično potrjena.<br />
Čas je, da ukrepate!<br />
Katere so najpomembnejše ugotovitve raziskave, ki bi jih pri nadaljnjih<br />
odločitvah in napotitvah na mirovne operacije v Slovenski vojski morali<br />
upoštevati? Kaj ste svetovali poveljujočim in tistim, ki skrbijo <strong>za</strong> pripravo<br />
in podporo pri izvajanju <strong>mirovnih</strong><br />
operacij?<br />
Prva pomembna ugotovitev raziskave<br />
je, da se je <strong>mirovnih</strong> operacij doslej udeležilo 1089 vojakov SV. To ni samo<br />
šestina sedanje stalne sestave vojske, temveč tudi veliko vojaških izkušenj<br />
Slovenske vojske. Kje so vse te izkušnje? Kje so <strong>za</strong>pisane? Kdo jih je sistematično<br />
uredil in vzpostavil bazo <strong>za</strong> priprave prihodnjih kontingentov Slovenske<br />
vojske <strong>za</strong> mirovne misije? Mi smo<br />
<strong>za</strong>pisali zgodbe 134 vojakov. To je<br />
manj kot desetina vseh in mnogih,<br />
predvsem vojaško specialnih, nismo <strong>za</strong>pisali, ker nismo imeli »mandata« <strong>za</strong><br />
taka vprašanja. Do konca raziskave bomo <strong>za</strong>pisali še približno 550 izkušenj<br />
vojakov. Izvirne izkušnje Slovenske vojske temeljijo na bojnih izkušnjah teritorialcev<br />
iz vojne <strong>za</strong> Slovenijo leta 1991, na izkušnjah z vojaških vaj doma in po<br />
svetu ter na izkušnjah iz vseh dosedanjih<br />
<strong>mirovnih</strong> operacij. To so teme<br />
<strong>za</strong> raziskave vojaških strokovnjakov<br />
in nanje se morajo pripraviti takoj.<br />
Ugotovili smo tudi, da je mirovna misija stresna <strong>za</strong> vojaka in njegovo družino.<br />
Posledice vidimo v povečani občutljivosti vojakov na misijah, v njihovi povečani<br />
sprejemljivosti <strong>za</strong> dezinformacije in v strahu pred tem, kaj jih čaka<br />
doma. <strong>Slovenska</strong> <strong>vojska</strong> mora pripraviti<br />
natančen načrt blagega prehoda<br />
iz bojevnika v mirovnika in <strong>za</strong> vrnitev<br />
v domače okolje.<br />
Izkušnje z mirovne misije morajo biti vključene v slovenske vojaške izkušnje<br />
in karierno pot posameznega vojaka. Če vojaki po vrnitvi v domovino rečejo,<br />
da je le še denar motivacija <strong>za</strong> misije, potem pomeni, da mora <strong>Slovenska</strong><br />
<strong>vojska</strong> nujno poiskati druge, trajnejše<br />
dobrine oziroma bonitete <strong>za</strong> udeležbo<br />
na misijah. Denar se porabi, <strong>za</strong> preživetje v sistemu pa potrebujemo<br />
priznanje izkušenj.<br />
Med raziskavo smo tudi spoznali, da je poveljniška struktura temelj motivacije,<br />
učinkovitosti in razočaranja na misiji. Poveljnik voda, čete ali kontingenta<br />
je hkrati oče, mati, psiholog, spovednik, animator, kaznovalec, država in<br />
minister. Če mu to ne uspeva, se <strong>za</strong>čne zmanjševati <strong>za</strong>upanje vanj. Vemo,<br />
da takšnih nadljudi ni, toda <strong>Slovenska</strong> <strong>vojska</strong> mora pri izbiranju poveljnikov<br />
Nekateri vojaki namreč niso povsem verjeli, da smo neodvisna raziskovalna<br />
institucija. Zgodilo se je, da so nam pripisali prikrito sodelovanje z<br />
varnostnimi službami in pri osebnih podatkih postali odkrito sumničavi.<br />
Rezultati naše ankete se razlikujejo od drugih vsaj v dveh bistvenih<br />
točkah.<br />
<strong>Slovenska</strong> <strong>vojska</strong> mora pripraviti natančen načrt blagega prehoda iz<br />
bojevnika v mirovnika in <strong>za</strong> vrnitev v domače okolje.<br />
Noben naš vojak ali policist ni na mirovni operaciji kot <strong>za</strong>sebnik, nihče<br />
ni tam <strong>za</strong>radi lastnega interesa ali pohlepa.<br />
Zelo očitna stresna stanja vodijo v razočaranje, ne<strong>za</strong>dovoljstvo in<br />
kritičnost še dolgo po končani misiji.<br />
Slovenski vojaki cenijo druge vojake in čutijo, da jih tudi drugi spoštujejo.<br />
Več <strong>za</strong>upanja smo si pridobili šele, ko smo vojake obiskali na misiji.<br />
upoštevati, da potrebuje ljudi z izkušnjami,<br />
tudi z misij, in da morajo enote<br />
odhajati na pot opremljene z delno<br />
vzpostavljeno vertikalno kohezijo.<br />
Poleg tega morajo biti oskrba z vojaškim materialom in opremo ter storitve<br />
urejene pred odhodom na misijo in med njo. Čas, ki si ga lahko privošči birokracija<br />
<strong>za</strong> izpolnitev <strong>za</strong>htevka doma, se šteje v službeni čas, na misiji pa je to<br />
drugače. Kaže se namreč kot manjša motivacija in naraščanje ne<strong>za</strong>dovoljstva<br />
s službo v Slovenski vojski.<br />
Ugotovili smo tudi, da morajo biti<br />
priprave na misijo realne in v skladu<br />
z nalogami, ki jih bodo vojaki opravljali na misiji. Zato so nujne dobre predhodne<br />
informacije tujcev, policistov in prejšnjih udeležencev.<br />
Med Slovenijo in mirovno misijo mora biti vzpostavljen sistem nenehnega<br />
komuniciranja in obveščanja, dostopen vojakom, njihovim družinam ter<br />
tovarišem v Slovenski vojski. Z jasnimi<br />
razlagami sklepov in namer je treba<br />
preprečiti dezinformacije ter govorice.<br />
Vojak na misiji ne sme biti po<strong>za</strong>bljen.<br />
Rezultati raziskave kažejo na pomanjkljivo psihološko pripravo in zdravstveno<br />
oskrbo slovenskih pripadnikov. Kako komentirate te ugotovitve?<br />
Psihološka oskrba je verjetno poseben<br />
fenomen v SV, ki ima na voljo<br />
več kakovostnih psihologov, pa jih ne<br />
zna uporabiti. Velik delež njihove službe je spremenjen v kadrovsko-dežurstvene<br />
posle. Tako postajajo neprepoznavni kot strokovnjaki, poleg tega pa<br />
jih imajo še vedno samo <strong>za</strong> naborniške psihologe. V naborniškem sistemu<br />
so skrbeli predvsem <strong>za</strong> protivojake, torej civilnike, lenuhe in neprilagojene,<br />
<strong>za</strong>to jih »pravi vojaki« ne potrebujejo,<br />
jim malo <strong>za</strong>upajo in se jim, če je le<br />
mogoče, izogibajo. Po drugi strani<br />
na mirovni misiji vidimo, da poveljnik in enota prevzemata veliko psihičnih<br />
težav svojih tovarišev. Zelo očitna stresna stanja vodijo v razočaranje, ne<strong>za</strong>dovoljstvo<br />
in kritičnost še dolgo po končani misiji. Menim, da je treba<br />
nujno oblikovati skupino strokovnjakov, in sicer psihologov ali kliničnih<br />
psihologov, ki bodo nenehno skrbeli<br />
<strong>za</strong> vojake na misijah, jih nanje pripravljali,<br />
obiskovali ali bili z njimi na<br />
misiji in jim pomagali pri vrnitvi v domovino. Tudi psihologi bodo morali<br />
nekoliko popustiti pri svojih strokovnih načelih, po katerih jih morajo vojaki<br />
sami poiskati. Psihologi bi morali vojakom namreč pomoč ponuditi. Zdravstvena<br />
oskrba je drugačne vrste težava. <strong>Slovenska</strong> <strong>vojska</strong> si morda na misiji<br />
lahko privošči psihologa, zdravnika z<br />
vso ambulanto in laboratorijem pa si<br />
ne more. Predvsem bi bilo treba ustrezno preveriti vsebine sporazumov, v<br />
katerih je predvidena zdravstvena oskrba, in jih dopolniti ali sprejeti nove.<br />
Slovenski vojak je namreč zelo dragocen in vsaka njegova napačno zdravljena<br />
poškodba ali bolezen je preveč, da bi ga prepuščali nestrokovnim<br />
tujim zdravnikom. Vojake je treba tudi naučiti, da znajo opisati poškodbo<br />
ali bolezen v tujem jeziku. Običajno takih izrazov ni v vojaškem jeziku in v<br />
nobenem STANAG-u tega ne preverjajo.<br />
<strong>Slovenska</strong> <strong>vojska</strong> v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong><br />
REVIJA SLOVENSKA S VOJSKA 5/2004<br />
0 PRILOGA 17
<strong>Slovenska</strong> <strong>vojska</strong> v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong><br />
So rezultati primerljivi z ugotovitvami<br />
v drugih <strong>vojska</strong>h oziroma kje so<br />
največje razlike?<br />
Rezultati so delno primerljivi. Ugotavljamo na primer podobno stopnjo<br />
zmanjšanja <strong>za</strong>upanja v prve in višje nadrejene poveljnike. Podobna je<br />
kritičnost glede neustreznih priprav. Slovenski, švedski, nemški, ameriški<br />
in švicarski vojaki trdijo, da so bili slabo obveščeni o političnih, etničnih in<br />
kulturnih razmerah na misijah na Balkanu,<br />
da so se urili <strong>za</strong> mandate, ki jih<br />
niso opravljali, in da niso dobili pravih<br />
napotkov. Rezultati naše ankete se razlikujejo od drugih vsaj v dveh bistvenih<br />
točkah. Pri drugih opažamo, da se ne<strong>za</strong>dovoljstvo z misijo sicer zmanjšuje,<br />
vendar pa se proti koncu misije spet vrne na <strong>za</strong>četno precej visoko raven.<br />
Pri slovenskih vojakih se razočaranje nadaljuje po vrnitvi z misije in bojimo<br />
se, da se nadaljuje tudi pozneje. <strong>Slovenska</strong><br />
<strong>vojska</strong> ni vzpostavila sistema<br />
učinkovite preobrazbe mirovnika v bojevnika,<br />
pač pa predolgo vzdržuje razočaranega mirovnika. Druga <strong>za</strong>nimiva<br />
razlika je pri mnenjih o tovariših iz drugih vojsk. Slovenski vojaki cenijo druge<br />
vojake in čutijo, da jih tudi drugi spoštujejo, pri tujih raziskavah pa je precej<br />
mednacionalnih trenj, etničnih stereotipov in celo sovraštva med vojaki različnih<br />
vojsk do stopnje, ko je oteženo sodelovanje.<br />
Vojake bi morali z raziskavo spremljati tudi nekaj mesecev po njihovi<br />
vrnitvi v domovino, ko še prebolevajo posledice misije.<br />
Čas, ki si ga lahko privošči birokracija <strong>za</strong> izpolnitev <strong>za</strong>htevka doma, se<br />
šteje v službeni čas, na misiji pa je to drugače.<br />
Pri slovenskih vojakih se razočaranje nadaljuje po vrnitvi z misije in<br />
bojimo se, da se nadaljuje tudi pozneje.<br />
naslednjih kontingentih in upamo,<br />
da jih bomo lahko spet predstavili v<br />
reviji <strong>Slovenska</strong> <strong>vojska</strong>. Revija postaja<br />
vedno bolj priljubljena ne le v posebni vojaški javnosti, temveč tudi v širši<br />
slovenski javnosti, <strong>za</strong>to menimo, da bomo z vašo pomočjo dosegli enega<br />
bistvenih ciljev raziskave, torej o<strong>za</strong>veščanje slovenske javnosti o dejavnostih<br />
in pomenu vloge, ki jo ima <strong>Slovenska</strong> <strong>vojska</strong> v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong>.<br />
Slovenski javnosti moramo povedati,<br />
da noben naš vojak ali policist ni na<br />
mirovni operaciji kot <strong>za</strong>sebnik, nihče<br />
ni tam <strong>za</strong>radi lastnega interesa ali pohlepa, pač pa <strong>za</strong>to, ker se je država<br />
odločila izvajati zunanjo politiko s pomočjo svojih vojakov. Vsaka misija je<br />
izraz političnega interesa države, <strong>za</strong>to mora biti odgovorna do svojih državljanov<br />
na tujem. Na koncu moram povedati še nekaj <strong>za</strong> nas, raziskovalce,<br />
zelo pomembnega. Zahvaljujemo se<br />
vsem udeležencem <strong>mirovnih</strong> misij, ki<br />
so potrpežljivo odgovarjali na naša<br />
vprašanja. Hvala tudi vsem, ki so nam omogočili dostop do vojakov in nas<br />
pripeljali v njihove vrste na misijah, predvsem pa tistim, ki so nam omogočili<br />
delo in življenje v ba<strong>za</strong>h Dannevirke v Doboju in Butmir v Sarajevu. Poleg<br />
tega se <strong>za</strong>hvaljujemo tudi tistim, ki jih zbrani podatki <strong>za</strong>nimajo, in upamo, da<br />
jih bodo koristno uporabili pri svojem delu.<br />
Imate še kakšno priporočilo in sklepno misel <strong>za</strong> konec tega pogovora?<br />
Sodb, komentarjev in ugotovitev je še veliko, mnoge bomo preverjali v<br />
Roman Bric<br />
Foto: Bruno Toič<br />
Skupinski posnetek prvega kontingenta Slovenske vojske v bazi Dannervirke v Doboju
Izvajalci raziskave <strong>Slovenska</strong><br />
<strong>vojska</strong> v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong><br />
Izredna profesorica dr. Ljubica<br />
Jelušič predava polemologijo, sociologijo<br />
vojske in mirovne študije,<br />
poleg tega je predstojnica katedre<br />
<strong>za</strong> <strong>obrambo</strong>slovje Fakultete <strong>za</strong><br />
družbene vede (FDV), raziskovalno<br />
deluje na področjih odnosa mladih<br />
in javnosti do nacionalne varnosti,<br />
udeležbe vojske in policije v <strong>mirovnih</strong><br />
<strong>operacijah</strong> ter demokratičnega nadzora<br />
nad varnostnim sektorjem. Je<br />
strokovnjakinja <strong>za</strong> vprašanja legitimnosti<br />
vojske.<br />
Asistentka dr. Maja Garb je raziskovalka<br />
na Obramboslovnem raziskovalnem<br />
centru IDV FDV in asistentka<br />
<strong>za</strong> <strong>obrambo</strong>slovje na katedri <strong>za</strong><br />
<strong>obrambo</strong>slovje FDV. Raziskovalno<br />
deluje na področjih odnosa mladih do<br />
vojaškega poklica, odnosa slovenske<br />
javnosti do nacionalne varnosti, razlik<br />
med civilnimi in vojaškimi vrednotami<br />
ter udeležbe vojske in policije v <strong>mirovnih</strong><br />
<strong>operacijah</strong>. Je strokovnjakinja <strong>za</strong><br />
vprašanja pokonfliktne obnove družb<br />
in demobili<strong>za</strong>cijo vojakov.<br />
<strong>Slovenska</strong> <strong>vojska</strong> v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong><br />
Foto: Arhiv 1. brigade SV<br />
Docent dr. Vinko Vegič je raziskovalec<br />
na Obramboslovnem raziskovalnem<br />
centru Inštituta <strong>za</strong> družbene vede<br />
(IDV) FDV. Sodeluje pri projektih o odnosu<br />
slovenske mladine do vojaškega<br />
poklica, o odnosu slovenske javnosti<br />
do nacionalne varnosti in o udeležbi<br />
vojske v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong>. Je strokovnjak<br />
<strong>za</strong> mednarodne varnostne<br />
integracije.<br />
Univerzitetna diplomirana politologinja<br />
Jelena Trifunović je mlada<br />
raziskovalka na Obramboslovnem<br />
raziskovalnem centru IDV FDV. Je podiplomska<br />
študentka na FDV in vključena<br />
v vse raziskave Obramboslovnega<br />
raziskovalnega centra. Specializira<br />
se <strong>za</strong> vprašanja vojaških družin.<br />
Pri empiričnem delu in pregledu teoretičnih osnov <strong>za</strong> raziskovanje vojske v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong> so pomagali še univerzitetna diplomirana politologija Kristina<br />
Ober, predsednica mladinske sekcije Združenja Atlantski svet Slovenije, mag. Vladimir Prebilič, asistent na katedri <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong>slovje FDV, in univerzitetni<br />
diplomirani politolog Klemen Grošelj, mladi raziskovalec na ORC IDV FDV.<br />
Priloga revije <strong>Slovenska</strong> <strong>vojska</strong>,<br />
leto XII/5, 12. marec 2004,<br />
Odgovorni urednik: mag. Roman Bric<br />
Uredil in opremil: Marko Pišlar<br />
Fotografije: Bruno Toič, arhiv 1. brigade SV, Marko Pišlar<br />
Grafične priloge in komentarji: arhiv ORC<br />
Priloga <strong>Slovenska</strong> <strong>vojska</strong> v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong> je nastala v okviru<br />
raziskovalnega projekta Obramboslovnega raziskovalnega centra<br />
Fakultete <strong>za</strong> družbene vede v Ljubljani, ki ga sofinancirata <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong><br />
šolstvo in šport ter <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> RS.<br />
REVIJA SLOVENSKA S VOJSKA 5/2004<br />
0 PRILOGA 19
Slovenian Armed Forces in Peace Support Operations<br />
Defence Studies Centre of the Social Sciences Institute at the Faculty of Social Sciences is conducting a survey entitled The Role of the SAF in Peace Support<br />
Opeartions, financed by RS Ministry of Defence and RS Ministry of Education, Science and Sport. The survey comprises those SAF units which take part in<br />
international peace support operations and uses various methods of research: the servicemembers are given a questionnaire before setting off on a mission,<br />
a questionnaire in the 5th month of the mission, an interview is conducted after the servicemembers return to Slovenia, they also carry out group discussions<br />
and observation through participation. In the period from January 2003 to the end of September 2003, the first empiric phase of the research on SICON MNBG<br />
I and SICON MSU IX was carried out. The results of the research are as follows: the satisfaction of the servicemembers regarding the mission and their work in<br />
the SAF decreases during the mission, the servicemembers are critical of their preparations for the mission, according to their opinion, the preparations should<br />
be more focused on getting to know the cultural, ethnical and historical situation in the region of their operation. They also express their criticism regarding<br />
the psychological and medical care whereas they are satisfied with religious care. Problems arise because of shared military equipment such as worn-out<br />
military vehicles, but the servicemember’s personal equipment for the mission is satisfactory. The servicemembers also expressed their dissapointment with<br />
the food (especially hygienic conditions during food preparation), they miss more efficient communication with their home-country and sometimes suffer<br />
from the feeling of abandonment. Towards the end of the mission, their trust in their superior commnding officers also decreases. According to the results<br />
of the survey, Slovenian Armed Forces should: organise a more satisfactory psychological and medical care, focus on better education and training of the<br />
commanding officers, establish a more efficient information system about events in Slovenia, constitute an efficient communication system with the servicemembers<br />
on mission and show better regard of the experience of the servicememembers returning from peace support missions in the further training of the<br />
SAF servicemembers for peace support operations and regular military assignments.<br />
20 PRILOGA REVIJA SLOVENSKA S VOJSKA 5/2004<br />
0