Slovenska vojska v mirovnih operacijah - Ministrstvo za obrambo
Slovenska vojska v mirovnih operacijah - Ministrstvo za obrambo
Slovenska vojska v mirovnih operacijah - Ministrstvo za obrambo
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
<strong>Slovenska</strong> <strong>vojska</strong> v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong><br />
Slovenski vojaki skupaj skupaj s portugalskimi kolegi sodelujejo pri<br />
zbiranju orožja na terenu.<br />
vojaki. Po nekaj mesecih so ugotovili, da jim ta prednost pri jeziku ne prinaša<br />
bistveno večje naklonjenosti drugih. Nekateri so celo menili, da jim je jezik<br />
pomagal v stikih, ni pa bil nujno prednost, saj so morali delati brez prevajalca.<br />
To je bilo <strong>za</strong> nekatere vojake težavno, saj se v šoli niso več učili srbohrvaščine.<br />
Poleg tega se med seboj niso mogli pogovoriti, saj so jih tudi domačini dobro<br />
razumeli. V intervjujih po vrnitvi z misije so vojaki poudarjali pomen znanja<br />
tujih jezikov, saj so pri sebi in drugih vojakih opazili, kako je hudo, če ne znaš<br />
dovolj angleščine, da bi razumel ali znal predati nalogo drugim v njim razumljivem<br />
jeziku. V intervjujih omenjajo dobre izkušnje s tujimi vojaki, poleg tega<br />
ne čutijo, da bi se kdorkoli do njih vedel vzvišeno. Nekateri pripadniki SICON<br />
MNBG I so <strong>za</strong> portugalske tovariše in nadrejene celo dejali, da so slovenske<br />
vojake zelo cenili, upoštevali njihove želje in jim omogočili določene ugodnosti.<br />
Dobro so sodelovali tudi z ameriškimi, danskimi in poljskimi vojaki.<br />
Udeleženci v SICON MSU IX so pričakovali, da bodo med drugimi vojaki<br />
prepoznavni, <strong>za</strong>našali so se tudi na znanje lokalnega jezika. V intervjujih so<br />
opo<strong>za</strong>rjali, da je pri delu s tujimi vojaki, predvsem če si častnik, ki daje delo<br />
drugim, dobro znati jezik vojakov vsaj toliko, da veš, da so razumeli nalogo.<br />
Težko je opravljati naloge, ki jih nisi dobro razumel. Z drugimi vojaki so se<br />
sporazumevali v angleščini, govorili pa so tudi nemško ali italijansko. Italijani<br />
so namreč zelo ljubeznivi z vsakim, ki zna nekaj njihovega jezika.<br />
Ob obisku vojakov v bazi v Sarajevu smo se avgusta 2003, torej med drugim<br />
anketiranjem, pogovarjali s poveljnikom karabinjerjev in hkrati poveljnikom<br />
misije MSU. Slovenske vojake je ocenil kot pri<strong>za</strong>devne in uspešne pri opravljanju<br />
dela, pohvalil je njihovo iznajdljivost na terenu, poznavanje običajev<br />
in kulture domačinov. Poudaril je, da znajo angleško, občudoval pa je tudi<br />
večjezikovno kulturo slovenskih vojakov.<br />
Odnosi z lokalnim prebivalstvom<br />
Izhajali smo iz domneve, da se od vojakov na misiji veliko pričakuje in da<br />
bo lokalno prebivalstvo, <strong>za</strong> katerega dobro opravljajo svoje mirovne naloge,<br />
Pripadniki SV imajo v stikih z domačini dobre izkušnje.<br />
naklonjeno do njih. Lokalni prebivalci prvi prejmejo usluge vojsk na <strong>mirovnih</strong><br />
misijah. Lahko bi rekli, da celo prebivalci v vojakovi domovini, v našem<br />
primeru v Sloveniji, manj vedo o slovenskih vojakih na misiji in imajo tudi<br />
manj možnosti, da bi jih videli pri delu, kot to velja <strong>za</strong> prebivalce v BiH. Veliko<br />
vojakov odhaja na misije <strong>za</strong>radi prepričanja, da bodo storili nekaj koristnega<br />
<strong>za</strong> mir in stabilnost v svetu, <strong>za</strong>to je sprejemljivost njihovega dela pri lokalnih<br />
prebivalcih potrdilo pričakovanj in predvsem podpora njihovi motiviranosti<br />
<strong>za</strong> uspešno dokončanje misije.<br />
Ob odhodu na misijo so pripadniki SICON MNBG I izrazili srednjo mero previdnosti,<br />
čeprav so večinoma pričakovali podporo lokalnega prebivalstva,<br />
se <strong>za</strong>našali na svoje prednosti <strong>za</strong>radi poznavanja jezika domačinov, niso<br />
pričakovali sovražnosti, predvsem <strong>za</strong>to, ker so predvidevali, da so domačini<br />
odvisni od pomoči mirovnikov. Strinjajo pa se s previdnostjo pri stikih z domačini<br />
in ne pričakujejo, da bi se v BiH počutili zelo domače. Zanimivo je, da<br />
so pri vseh indikatorjih odnosa lokalnega prebivalstva po petih mesecih dela<br />
zelo spremenili mnenje. Večinoma se še bolj strinjajo s prijaznostjo in odprtostjo<br />
domačinov, manj omenjajo njihovo sovražnost ali nenaklonjenost,<br />
priznavajo, da ni treba biti tako previden pri stikih z njimi, poleg tega so precej<br />
bolj prijazni, kot so pričakovali pred odhodom.<br />
V intervjujih po vrnitvi v domovino in na skupinskem razgovoru 5. decembra<br />
2003 smo želeli izvedeti, <strong>za</strong>kaj so spremenili mnenje o odnosu lokalnega<br />
prebivalstva. Anketiranci so odgovorili, da so šele v BiH spoznali, kako<br />
pove<strong>za</strong>ni so ti ljudje s Slovenijo, kajti mnogi so delali, služili vojsko ali pa<br />
imajo celo znance in družinske člane v Sloveniji. Vojaki so ocenili kot veliko<br />
prednost poznavanje lokalnega jezika, čeprav so priznali, da ga mlajši<br />
vojaki ne znajo več. Jezik omogoča bolj neposredno sporazumevanje brez<br />
prevajalca, <strong>za</strong>to domačini slovenskim vojakom bolj <strong>za</strong>upajo. Poleg tega so<br />
vojaki ocenili, da se do domačinov niso vedli ošabno, da jih niso <strong>za</strong>ničevali<br />
ali obsojali, <strong>za</strong>to so jim ti bolj <strong>za</strong>upali. Pri starejših ljudeh je vidna nave<strong>za</strong>nost<br />
na nekdanjo skupno državo, mlajši od 15 let pa nekdanje države ne poznajo<br />
več in so do vojakov tudi bolj nestrpni. To pomeni, da na obeh straneh raste<br />
nova generacija, in sicer v Sloveniji otroci ter bodoči vojaki, ki ne bodo več<br />
znali jezikov nekdanje skupne države, v BiH pa otroci, ki ne bodo nostalgično<br />
nave<strong>za</strong>ni na zgodovino. <strong>Slovenska</strong> <strong>vojska</strong> bo z leti izgubila prednosti pri odnosih<br />
z lokalnim prebivalstvom, nekateri pa Slovence tudi krivijo <strong>za</strong> vojno v<br />
nekdanji Jugoslaviji.<br />
Udeleženci SICON MSU IX so bili v pričakovanjih glede lokalnega prebivalstva<br />
že pred odhodom precej previdni, saj niso pričakovali sovražnosti, pa tudi<br />
velikega navdušenja ne. V kontingentu se pozna, da je bilo v njem precej<br />
veteranov, ki so vedeli, da je glavni adut slovenskih vojakov poznavanje<br />
jezika lokalnega prebivalstva. Po petih mesecih dela smo tudi pri pripadnikih<br />
SICON MSU IX opazili, da so nekoliko spremenili mnenje. Pogosteje ugotavljajo,<br />
da ne gre <strong>za</strong> povsem drugačno kulturo od slovenske in da se v stikih z<br />
domačini lahko počutiš domače. Pri ocenjevanju lokalnega prebivalstva ni<br />
statistično opaznih razlik med prvo in drugo anketo, <strong>za</strong>to lahko potrdimo,<br />
da so se pričakovanja udeležencev glede domačinov potrdila. V intervjujih<br />
po vrnitvi z misije so omenjali, da so imeli z lokalnim prebivalstvom dobre<br />
izkušnje, pri prijaznosti prebivalstva sta pomagala jezik in nacionalnost<br />
vojakov. Ko so domačini vojake prepoznali kot Slovence, je njihov odnos<br />
postal bistveno boljši, tako da tudi življenje v nekdanji skupni državi pomaga<br />
pri odnosih z domačini. Vojaki opažajo, da imajo domačini Sfor vse bolj <strong>za</strong><br />
okupacijske sile, da se med prebivalci krepi sovražen odnos do teh sil predvsem<br />
<strong>za</strong>radi nespoštljivega in vzvišenega odnosa nekaterih pripadnikov do<br />
civilnega prebivalstva. Veterani te operacije so tudi opazili, da se je od prvega<br />
slovenskega kontingenta v MSU do danes zelo spremenilo razmišljanje<br />
lokalnega prebivalstva.<br />
REVIJA SLOVENSKA S VOJSKA 5/2004<br />
0