Slovenska vojska v mirovnih operacijah - Ministrstvo za obrambo

More documents

Recommendations

Info

Slovenska vojska v mirovnih operacijah Slovenski vojaki skupaj skupaj s portugalskimi kolegi sodelujejo pri zbiranju orožja na terenu. vojaki. Po nekaj mesecih so ugotovili, da jim ta prednost pri jeziku ne prinaša bistveno večje naklonjenosti drugih. Nekateri so celo menili, da jim je jezik pomagal v stikih, ni pa bil nujno prednost, saj so morali delati brez prevajalca. To je bilo za nekatere vojake težavno, saj se v šoli niso več učili srbohrvaščine. Poleg tega se med seboj niso mogli pogovoriti, saj so jih tudi domačini dobro razumeli. V intervjujih po vrnitvi z misije so vojaki poudarjali pomen znanja tujih jezikov, saj so pri sebi in drugih vojakih opazili, kako je hudo, če ne znaš dovolj angleščine, da bi razumel ali znal predati nalogo drugim v njim razumljivem jeziku. V intervjujih omenjajo dobre izkušnje s tujimi vojaki, poleg tega ne čutijo, da bi se kdorkoli do njih vedel vzvišeno. Nekateri pripadniki SICON MNBG I so za portugalske tovariše in nadrejene celo dejali, da so slovenske vojake zelo cenili, upoštevali njihove želje in jim omogočili določene ugodnosti. Dobro so sodelovali tudi z ameriškimi, danskimi in poljskimi vojaki. Udeleženci v SICON MSU IX so pričakovali, da bodo med drugimi vojaki prepoznavni, zanašali so se tudi na znanje lokalnega jezika. V intervjujih so opozarjali, da je pri delu s tujimi vojaki, predvsem če si častnik, ki daje delo drugim, dobro znati jezik vojakov vsaj toliko, da veš, da so razumeli nalogo. Težko je opravljati naloge, ki jih nisi dobro razumel. Z drugimi vojaki so se sporazumevali v angleščini, govorili pa so tudi nemško ali italijansko. Italijani so namreč zelo ljubeznivi z vsakim, ki zna nekaj njihovega jezika. Ob obisku vojakov v bazi v Sarajevu smo se avgusta 2003, torej med drugim anketiranjem, pogovarjali s poveljnikom karabinjerjev in hkrati poveljnikom misije MSU. Slovenske vojake je ocenil kot prizadevne in uspešne pri opravljanju dela, pohvalil je njihovo iznajdljivost na terenu, poznavanje običajev in kulture domačinov. Poudaril je, da znajo angleško, občudoval pa je tudi večjezikovno kulturo slovenskih vojakov. Odnosi z lokalnim prebivalstvom Izhajali smo iz domneve, da se od vojakov na misiji veliko pričakuje in da bo lokalno prebivalstvo, za katerega dobro opravljajo svoje mirovne naloge, Pripadniki SV imajo v stikih z domačini dobre izkušnje. naklonjeno do njih. Lokalni prebivalci prvi prejmejo usluge vojsk na mirovnih misijah. Lahko bi rekli, da celo prebivalci v vojakovi domovini, v našem primeru v Sloveniji, manj vedo o slovenskih vojakih na misiji in imajo tudi manj možnosti, da bi jih videli pri delu, kot to velja za prebivalce v BiH. Veliko vojakov odhaja na misije zaradi prepričanja, da bodo storili nekaj koristnega za mir in stabilnost v svetu, zato je sprejemljivost njihovega dela pri lokalnih prebivalcih potrdilo pričakovanj in predvsem podpora njihovi motiviranosti za uspešno dokončanje misije. Ob odhodu na misijo so pripadniki SICON MNBG I izrazili srednjo mero previdnosti, čeprav so večinoma pričakovali podporo lokalnega prebivalstva, se zanašali na svoje prednosti zaradi poznavanja jezika domačinov, niso pričakovali sovražnosti, predvsem zato, ker so predvidevali, da so domačini odvisni od pomoči mirovnikov. Strinjajo pa se s previdnostjo pri stikih z domačini in ne pričakujejo, da bi se v BiH počutili zelo domače. Zanimivo je, da so pri vseh indikatorjih odnosa lokalnega prebivalstva po petih mesecih dela zelo spremenili mnenje. Večinoma se še bolj strinjajo s prijaznostjo in odprtostjo domačinov, manj omenjajo njihovo sovražnost ali nenaklonjenost, priznavajo, da ni treba biti tako previden pri stikih z njimi, poleg tega so precej bolj prijazni, kot so pričakovali pred odhodom. V intervjujih po vrnitvi v domovino in na skupinskem razgovoru 5. decembra 2003 smo želeli izvedeti, zakaj so spremenili mnenje o odnosu lokalnega prebivalstva. Anketiranci so odgovorili, da so šele v BiH spoznali, kako povezani so ti ljudje s Slovenijo, kajti mnogi so delali, služili vojsko ali pa imajo celo znance in družinske člane v Sloveniji. Vojaki so ocenili kot veliko prednost poznavanje lokalnega jezika, čeprav so priznali, da ga mlajši vojaki ne znajo več. Jezik omogoča bolj neposredno sporazumevanje brez prevajalca, zato domačini slovenskim vojakom bolj zaupajo. Poleg tega so vojaki ocenili, da se do domačinov niso vedli ošabno, da jih niso zaničevali ali obsojali, zato so jim ti bolj zaupali. Pri starejših ljudeh je vidna navezanost na nekdanjo skupno državo, mlajši od 15 let pa nekdanje države ne poznajo več in so do vojakov tudi bolj nestrpni. To pomeni, da na obeh straneh raste nova generacija, in sicer v Sloveniji otroci ter bodoči vojaki, ki ne bodo več znali jezikov nekdanje skupne države, v BiH pa otroci, ki ne bodo nostalgično navezani na zgodovino. Slovenska vojska bo z leti izgubila prednosti pri odnosih z lokalnim prebivalstvom, nekateri pa Slovence tudi krivijo za vojno v nekdanji Jugoslaviji. Udeleženci SICON MSU IX so bili v pričakovanjih glede lokalnega prebivalstva že pred odhodom precej previdni, saj niso pričakovali sovražnosti, pa tudi velikega navdušenja ne. V kontingentu se pozna, da je bilo v njem precej veteranov, ki so vedeli, da je glavni adut slovenskih vojakov poznavanje jezika lokalnega prebivalstva. Po petih mesecih dela smo tudi pri pripadnikih SICON MSU IX opazili, da so nekoliko spremenili mnenje. Pogosteje ugotavljajo, da ne gre za povsem drugačno kulturo od slovenske in da se v stikih z domačini lahko počutiš domače. Pri ocenjevanju lokalnega prebivalstva ni statistično opaznih razlik med prvo in drugo anketo, zato lahko potrdimo, da so se pričakovanja udeležencev glede domačinov potrdila. V intervjujih po vrnitvi z misije so omenjali, da so imeli z lokalnim prebivalstvom dobre izkušnje, pri prijaznosti prebivalstva sta pomagala jezik in nacionalnost vojakov. Ko so domačini vojake prepoznali kot Slovence, je njihov odnos postal bistveno boljši, tako da tudi življenje v nekdanji skupni državi pomaga pri odnosih z domačini. Vojaki opažajo, da imajo domačini Sfor vse bolj za okupacijske sile, da se med prebivalci krepi sovražen odnos do teh sil predvsem zaradi nespoštljivega in vzvišenega odnosa nekaterih pripadnikov do civilnega prebivalstva. Veterani te operacije so tudi opazili, da se je od prvega slovenskega kontingenta v MSU do danes zelo spremenilo razmišljanje lokalnega prebivalstva. REVIJA SLOVENSKA S VOJSKA 5/2004 0
Okolje v Sloveniji: politična oblast, javna občila, slovenska in vojaška javnost, družine ter prijatelji vojakov Podpora politike, javnih občil in javnosti Pri vseh skupinskih razgovorih z udeleženci obeh kontingentov smo ugotavljali precejšnje razočaranje glede odnosa slovenske javnosti do dela, ki ga opravljajo pripadniki SV v tujini. Sklepali smo, da udeležencem misij veliko pomeni, če so v javnih občilih dobro pisali o njih in njihovem delu. V obeh kontingentih so skrbno spremljali dogodke v domovini, pogosto so kupovali televizorje, da so lahko poslušali slovenske oddaje, ko so bili prosti. Zelo pozorni so bili na dogodke, ki so zaznamovali odnos javnosti do vojaških in nacionalnovarnostnih vprašanj. Pripadniki SICON MNBG I so morali spremljati vse javne debate o vstopu Slovenije v Nato od daleč. Prav v času najhujših kampanj proti članstvu, torej januarja 2003, so namreč odšli na misijo. Pred odhodom na misijo so vojaki kazali veliko lojalnosti do pravilnosti odločitve o napotitvi SV na misije v BiH. Verjeli so tudi v podporo slovenskih politikov. Slabše so ocenili odnos slovenskih javnih občil do mirovnih operacij, pri katerih so zaznali, da premalo in redko poročajo o misijah SV v BiH, pa tudi njihova objektivnost ter poštenost nista prav visoki. Glede odnosa javnosti do misij so menili, da se premalo zanima za misije SV v BiH. Vse ocene se po petih mesecih misije v drugi anketi pri obeh kontingentih še zaostrijo. Statistično značilna je razlika pri oceni objektivnosti in poštenosti slovenskih javnih občil. Na skupinskem razgovoru 5. decembra 2003, ko smo vojakom, sodelujočim v raziskavi, predstavili zbrane podatke, smo dobili tudi pojasnilo glede povečanega dvoma o javnih občilih. Povzročil ga je članek v slovenski reviji, v katerem so vojaki prepoznali zlonamerne trditve o sebi. Ta ugotovitev nazorno pokaže tako imenovano situacijsko logiko pri pripadnikih, ko že en sam dogodek ali položaj močno spremeni njihove ocene in mišljenje. Pripadniki SICON MSU IX so se zelo strinjali s pravilnostjo politične odločitve o napotitvi SV v BiH, vendar pa so že ob odhodu na misijo dvomili o objektivnosti in poštenosti slovenskih javnih občil pri poročanju o tej dejavnosti. Ta dvom se je po petih mesecih misije še povečal. družinskimi člani, in sicer s telefonskimi govorilnicami slovenskega operaterja po cenah za notranji promet, kar ima večina drugih vojsk, z dostopom do elektronske pošte, interneta ipd. Iz izkušenj drugih vojsk vemo, da je podporo družinam med odsotnostjo njihovih članov mogoče vzpostaviti šele, ko za kaj takega prosijo ali izrazijo potrebo člani družin. Vojaki namreč neradi priznajo, da se za njihovo podobo vojaka, bojevnika, nezmotljivega in nepremagljivega, skrivajo tudi slabosti ali čustva. Anketiranci obeh kontingentov menijo, da partnerji, starši in prijatelji podpirajo njihovo udeležbo na misiji tako pred odhodom kot med misijo. Tudi dolžina služenja na misiji se njihovim najbližjim zdi ustrezna. Pred odhodom in med misijo anketiranci večinoma niso trpeli zaradi ločitve od družine, menili pa so, da tudi njihova družina ne trpi preveč. Med misijo jih je še najbolj skrbelo, da zaradi službenih obveznosti ne morejo pomagati staršem. Podporo družini v SV uresničujejo tudi z organizacijo družinskih dnevov, ki so namenjeni medsebojnemu spoznavanju in druženju z družinskimi člani. Slovenska vojska v mirovnih operacijah Podpora udeležbi na mirovni misiji v socialni mreži vojaka Izkušnje vojakov kažejo, da je že pred odhodom na misijo, predvsem pa med misijo, zelo pomembna podpora najbližjih in urejene poslovne, pravne ter finančne zadeve. Zaradi neurejenih zadev doma se vojak ne more več osredotočiti na delo na misiji. Tako slabše opravlja svoje delo, poleg tega pa trpi tudi vojak, ki iz oddaljene Bosne in Hercegovine ne more pomagati domačim. Vojak se počuti nemočnega, družina v Sloveniji pa je nezadovoljna, ker je prepuščena sama sebi. Pripadniki SICON MNBG I so bili pred odhodom povprečno zadovoljni s pripravami na ločitev od družine, saj je na lestvici od 1 do 5 srednja vrednost 3,19, med misijo pa se je njihovo nezadovoljstvo povečalo, tako da se je delež nezadovoljnih s 25 odstotkov povečal na 32,3 odstotka. Vojaki na misiji očitno ugotovijo, da so slabše pripravljeni na večmesečno odsotnost od družine, kot so predvidevali pred odhodom. Pripadniki SICON MSU IX so pred odhodom na misijo izrazili večje nezadovoljstvo s pripravami na ločitev od družine, saj je bil seštevek deleža odgovorov »Nisem zadovoljen« in »Sploh nisem zadovoljen« 48,9 odstotka. Med misijo se to nezadovoljstvo še nekoliko poveča. Čeprav večkrat omenijo, da ne želijo, da bi se kdo vtikal v njihove družinske zadeve, pa sami poudarjajo potrebo po posebnih centrih, ki bi skrbeli za podporo družinam med odsotnostjo vojakov. Če SV želi pomagati vojakom in družinam, potem naj jim omogoči obiske v BiH, predvsem pa naj poskrbi za lažje sporazumevanje z REVIJA SLOVENSKA S VOJSKA 5/2004 0
Page 1 and 2: Slovenska vojska v mirovnih operaci
Page 3 and 4: Diagram 1: Odnosi med dejavniki mot
Page 5 and 6: stavljenih nalog. Identifikacijo po
Page 7: Nevarnosti na misiji Če bi hoteli
Page 11 and 12: Priprave pripadnikov slovenske voja
Page 13 and 14: se zavedali, da je njegova sistemsk
Page 15 and 16: Pripadniki SV v bazi Dannevirke so
Page 17 and 18: čno potrjena - čas je, da ukrepat
Page 19 and 20: Izvajalci raziskave Slovenska vojsk

Slovenska vojska v mirovnih operacijah - Ministrstvo za obrambo

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?