Slovenska vojska v mirovnih operacijah - Ministrstvo za obrambo

More documents

Recommendations

Info

Slovenska vojska v mirovnih operacijah Vojaki večino svojega prostega časa namenijo športnim aktivnostim. Tabela 4: Pričakovanja udeležencev glede preživljanja prostega časa, prehrane, dostopa do javnih občil, interneta, telefona, zabave in računalniških iger Prva anketa MNBG I Druga anketa Seštevek odgovorov »Zelo dobre« in »Dobre« in mesto na lestvici Prva anketa MSU IX Druga anketa 83,8 (1) 61,8 (1) možnosti za osebno higieno 79,6 (2) 64,3 (5) 81,3 (2) 58,9 (2) sanitarije 72,7 (5) 58,2 (6) 66,3 (3) 23,5 (9) možnosti za šport 93,2 (1) 93,1 (1) 62,5 (4) 5,9 (11) prehrana v bazi 77,3 (3) 51,2 (8) 62 (5) 50 (5) možnosti za počitek 61,4 (7) 81,4 (2) 62 (5) 58,8 (3) možnosti za hranjenje osebne opreme 65,9 (6) 79,1 (3) 48,8 (7) 29 (8) dostop do javnih občil 34,1 (8) 2,3 (9) 41,7 (8) 55,9 (4) ponudba brezcarinskih izdelkov 76,8 (4) 72,1 (4) 26,7 (9) 1,5 (12) telefonske govorilnice 20,5 (10) 0 (12) 23,8 (10) 22 (10) zabava 29,5 (9) 55,8 (7) 22,8 (11) 32,9 (7) dostop do računalniških iger 13,9 (12) 0 (12) 12,7 (12) 39,7 (6) dostop do elektronske pošte, interneta 16,3 (11) 0 (12) Pripadniki SV v bazi Butmir v Sarajevu uporabljajo sodobno opremljen fitnes center, s čimer ohranjajo telesno pripravljenost. Foto: MP Pričakovanja pripadnikov SICON MNBG I glede preživljanja prostega časa so bila pred odhodom na misijo precej visoka, zato je bilo pozneje razočaranje večje. Največ možnosti so pričakovali pri osebni higieni, sanitarijah, možnostih za šport in pri prehrani v bazi. Kot najslabše so že vnaprej ocenili možnosti dostopa do računalniških iger, elektronske pošte in interneta. V drugi anketi so vojaki izrazili razočaranje pri možnostih za šport 1 , pri prehrani v bazi 2 , pri dostopu do javnih občil 3 in pri telefonskih govorilnicah 4 . Slabe možnosti za šport so posledice omenjenih slabih razmer v bazi. Slovenske časopise so dobivali z več kot enotedensko zamudo. Telefonskih govorilnic v bazi sploh ni bilo. Nezadovoljstvo s prehrano pa se je pokazalo kot precejšnja težava. V intervjujih so vojaki kritizirali vsakodnevne ribje obroke, portugalski način priprave hrane in zelo slabo higieno v kuhinji ter jedilnici. Bolje od pričakovanega so v drugi anketi ocenili dostop do elektronske pošte in interneta. To je predvsem posledica dejstva, da so vojaki sami napeljali povezave za internet v svoje sobe, uporabili pa so računalnike, ki so jih pripeljali od doma ali kupili v vojaških trgovinah. Razmere v MSU v bazi Butmir 5 v Sarajevu, v kateri je bil ob koncih tedna nastanjen kontingent MSU IX, so nekoliko drugačne. To je ena najlepših in najbolje opremljenih baz v BiH, ki pripadnikom, ki v njej bivajo, ponuja visok standard. Moramo pa vedeti, da pripadniki MSU v matični bazi bivajo le ob koncih tedna, saj so med tednom na terenu po vsej BiH. Takrat so nastanjeni po drugih bazah, ki se zelo razlikujejo. Zato lahko zunanji obiskovalci dobijo popolnoma napačen vtis o življenju in delu slovenskih vojakov v MSU. Tudi vojaki drugih misij so z zavistjo gledali na bazo MSU, saj so bili prepričani, da so vojaški policisti tam stalno nastanjeni. Pri pripadnikih SICON MSU IX so bile razlike med pričakovanji in poznejšimi ugotovitvami nekoliko manjše, saj je skoraj polovica kontingenta že bila na misiji v BiH. Tako so dobro vedeli, kaj lahko pričakujejo, in o tem obvestili tudi svoje kolege, ki so se na misijo odpravili prvič. V obeh anketah so kot najboljše ocenili možnosti za šport. V bazi MSU je telovadnica za fitnes in savna, v sosednji bazi so še večja telovadnica za fitnes, ki je odprta ves dan, notranje igrišče za košarko in zunanja tekaška steza. Možnosti za šport in rekreacijo je bilo precej, od posameznika pa je odvisno, koliko jih izkoristi. Pripadniki SICON MSU IX so bili razočarani nad hrano in namestitvijo v bazah po BiH, nad telefonskimi govorilnicami in dostopom do elektronske pošte, interneta ter računalniških iger. V bazi MSU so bile telefonske govorilnice, vendar italijanskega operaterja, v katerih so klice v Italijo obračunavali kot klice v notranjem prometu. Slovenskim vojakom se teh govorilnic ni splačalo uporabljati, saj so bili klici tako dragi, kot če bi klicali s telefonov bosansko-hercegovskega operaterja. Dostopa do interneta najprej sploh niso imeli, pozneje so v slovenski pisarni v poveljstvu italijanskega polka uredili dostop do interneta na enem računalniku. Možnosti dostopa do interneta v sobah pa vojaki niso imeli. Pri rehabilitaciji v prostem času mislimo tudi na dopuste vojakov. Ve činoma so bili takrat doma, redko so jih v BiH obiskali družinski člani. Eden od 1 Delež tistih, ki so možnosti za šport v prvi anketi ocenili kot »Zelo dobre« in »Dobre«, je bil 66,3 odstotka, v drugi anketi se je zmanjšal na 23,5 odstotka. 2 Delež tistih, ki so prehrano v bazi v prvi anketi ocenili kot »Zelo dobro« in »Dobro«, je bil 62,5 odstotka, v drugi anketi se je znižal na 5,9 odstotka. 3 Delež tistih, ki so dostop do javnih občil v prvi anketi ocenili kot »Zelo dober« in »Dober«, je bil 48,8 odstotka, v drugi anketi se je zmanjšal na 29 odstotkov. 4 Delež tistih, ki so dostop do telefonske govorilnice v prvi anketi ocenili kot »Zelo dobre« in »Dobre«, je bil 48,8 odstotka, v drugi anketi se je zmanjšal na samo 1,5 odstotka. 5 Sforjeva baza Butmir pri Sarajevu je sestavljena iz dveh baz. V Butmirju 1 je poveljstvo sil Sforja, v Butmirju 2 pa baza MSU in je pod vodstvom italijanskih karabinjerjev. Bazi sta med seboj ločeni z ograjo, na prehodu med bazama je stražar, vendar je prehod podnevi precej prost. Po 23. uri je prehod med bazama skoraj nemogoč oziroma pod strogim nadzorom. Vsaka baza ima svoj glavni vhod oziroma izhod, na katerih je zelo strog režim vstopanja in izstopanja. REVIJA SLOVENSKA S VOJSKA 5/2004 0
Pripadniki SV v bazi Dannevirke so sami napeljali internetno mrežo, v katero so vključili računalnike, ki so jih pripeljali od doma ali kupili v vojaških trgovinah. pomembnih vidikov osebnega počutja vojakov je pomanjkanje spolnih odnosov med misijo. Anketiranci obeh kontingentov pred odhodom niso bili zaskrbljeni zaradi pomanjkanja spolnosti na misiji, kar pozneje ni bil večji problem. Večinoma pričakujejo, da bodo to rešili med dopustom. Kot zanimivost naj povemo, da se vojaki pred odhodom v BiH niso strinjali s trditvijo, da je tudi v BiH mogoče imeti spolne odnose. V SICON MNBG I je tako menilo 83,8 odstotka vprašanih, v SICON MSU IX pa 85,4 odstotka. Nestrinjanje s to trditvijo se je med misijo zmanjšalo, tako da se jih v drugi anketi s postavljeno trditvijo ne strinja le še 58,9 odstotka v SICON MNBG I in 40,4 odstotka v SICON MSU IX. Raziskovance smo po vrnitvi v domovino prosili za pojasnila glede tolikšne spremembe v ocenah. Povedali so, da je spolne odnose mogoče imeti povsod in je samo od posameznika odvisno, če bo to izkoristil. Njihovi odgovori v prvi anketi so bili pod močnim vplivom priprav, na katerih so jih opozarjali na previdnost v stikih z lokalnim prebivalstvom, predvsem z lokalnimi ženskami, ki med pripadniki mednarodnih sil iščejo zakonske partnerje, in na nevarnost spolno prenosljivih bolezni. Za konec Ugotavljamo, da so stališča in ocene vojakov, udeležencev mirovnih operacij, odvisna predvsem od odnosa med pričakovanim in dejanskim stanjem na misiji ter od odnosov v vojaški enoti s pripadajočimi zalednimi službami, ki enoto oskrbujejo na misiji. Tudi osebnostne lastnosti vojakov pomembno določajo njihov odnos do mirovnih operacij, kajti starejši vojaki bolj redko pričakujejo avanturizem na misijah, manj verjamejo v misijo kot vir posebnih vojaških izkušenj, kot pa to velja za mlajše vojake. Vojaki z družinami imajo drugačno mišljenje o tem, kaj jim mora zagotoviti udeležba na misiji, kot pa mlajši, neporočeni in brez otrok. Vseeno pa ne moremo trditi, da družine, domače okolje v Sloveniji in območje izvedbe misije bistveno vplivajo na pripravljenost slovenskih vojakov za nove vojaške naloge. Iz raziskave je razvidno, da udeleženci največ pričakujejo od okolja svojega delodajalca, torej od Slovenske vojske, zato so toliko bolj razočarani, če ta dejavnik njihove motivacije ravna z njimi, kot da so pozabljeni, nepomembnimi vojaki. Ugotovitve raziskave opozarjajo na to, da je večina pomanjkljivosti, s katerimi se soočajo vojaki na misijah in ki znižujejo zadovoljstvo tako z misijo kot službo v Slovenski vojski, posledica nedorečenih in včasih nejasnih pravil glede delovanja enot na mirovnih misijah in tudi težav, ki spremljajo mlado vojsko med veliko reformo, torej profesionalizacijo. Literatura: Paul T. Bartone, Amy B. Adler, Mark A. Vaitkus: Dimensions of Psychological Stress in Peacekeeping Operations. Military Medicine, 1998, vol. 163. Fabrizio Battisteli: Peacekeeping and Postmodern Soldier. Armed Forces and Society, 1997, št. 3, str. 467-484. Biehl, Heiko and Reinhard Mackewitsch: How Garman Soldiers Cope with the Peacekeeping Operation in Kosovo. Paper, presented at XV World Congress of Sociology, RC 01: Armed Forces and Society, Session 7: Peacekeeping; Brisbane, Australia, 2002. Miepke Bos-Bakx, Joseph Soeters: The Professionalization of the Netherland’s Armed Forces. V: Marjan Malešič (ur.): Conscription vs. All-Volunteer Forces in Europe. Baden- Baden: Nomos Verlagsgesellschaft, 2003. Četa Slovenske vojske pripravljena za operacijo v podporo miru. Ministrstvo za obrambo RS, tiskovno središče, sporočila za javnost z dne 30. april 2002. Dostopno na http: //www.mors.si/mors/tiskovno_sredisce/arhiv/200204/t20020430.htm#200204 3001, 19. januar 2004. Maja Garb: Vojaški profesionalizem, diplomska naloga. FDV: Ljubljana, 1993. Eva Johansson, Gerry Larsson: A Model for Understanding Stress and Daily Experiences among Soldiers in Peacekeeping Operations. International Peacekeeping, 1998, št. 3, str. 124–141. Eva Johansson: The UNknown Soldier: A portrait of the Swedish Peacekeeper at the Threshold of the 21st century. Karlstad University Studies, 2001. Igor Kotnik: Slovenska mladina in vojaški poklic - zaključno poročilo. FDV, Inštitut za družbene vede, 1997, str. 102. Blaž Zgaga: Izvidništvo v Kabulu in okolici. Večer, 27. januar 2004, str. 3. Največja enota Slovenske vojske odhaja na operacijo v podporo miru v Bosno in Hercegovino. Ministrstvo za obrambo RS, tiskovno središče, sporočila za javnost z dne 17. januar 2003. Dostopno na http://www.mors.si/mors/tiskovno_sredisce/arhiv/ 200301/t20030117_3.htm, 19. januar 2004. Slovenska vojska v mirovnih operacijah Zračni posnetek baze Butmir v Sarajevu Prometne nesreče so pogosta nevarnost terenskega dela na misiji.
Page 1 and 2: Slovenska vojska v mirovnih operaci
Page 3 and 4: Diagram 1: Odnosi med dejavniki mot
Page 5 and 6: stavljenih nalog. Identifikacijo po
Page 7 and 8: Nevarnosti na misiji Če bi hoteli
Page 9 and 10: Okolje v Sloveniji: politična obla
Page 11 and 12: Priprave pripadnikov slovenske voja
Page 13: se zavedali, da je njegova sistemsk
Page 17 and 18: čno potrjena - čas je, da ukrepat
Page 19 and 20: Izvajalci raziskave Slovenska vojsk

Slovenska vojska v mirovnih operacijah - Ministrstvo za obrambo

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?