Slovenska vojska v mirovnih operacijah - Ministrstvo za obrambo

More documents

Recommendations

Info

Slovenska vojska v mirovnih operacijah Okolje mirovne misije: lastna pričakovanja, cilji misije, nevarnosti, lokalno prebivalstvo in tuje vojaške enote Podatki o udeležbi slovenskih vojakov na mirovnih misijah od leta 1997 do konca 2003 so pokazali, da je bilo v takšne naloge napotenih 1089 vojakov (Zgaga, Večer, 27. januar 2004: 3). To sicer ne pomeni, da se je toliko različnih vojakov udeležilo misij, saj vemo, da je bilo na misijah veliko takih, ki so bili vsaj enkrat ali celo večkrat na misiji, pač pa da je bilo toliko mandatov posameznih vojakov opravljenih na različnih misijah. Statistično gledano je bil torej skoraj vsak šesti vojak SV že na misiji. Veliko se jih še želi udeležiti in mnogi bodo morali pred iztekom pogodb o delu v SV še mnogokrat na pot. Noben vojak SV ne gre na misijo v tujino, ker bi bila to njegova zasebna stvar ali želja. Čeprav so večinoma odhajali kot prostovoljci, so vsi delali v interesu države, izpolnjevali so državne obljube do mednarodne politike in opravili pomembne zunanjepolitične vloge države Slovenije. Osebna pričakovanja in mirovna misija Večina vojakov je povedala, da so na mirovno misijo odšli prostovoljno. Pripadniki SICON MSU IX so se na misijo prijavili prostovoljno iz različnih enot bataljona vojaške policije iz vse Slovenije. Nekateri so celo iz drugih enot SV in so se nalog vojaške policije priučili le za potrebe misije. Kontingent je torej nastal projektno, samo za potrebe misije in nikoli več ne bo deloval v taki sestavi. Vse kolektivne funkcije so morale biti vzpostavljene med pripravami in ko je misija potekala. SICON MNBG I je povsem drugačen kontingent. Vojaki v njem so pripadniki 1. motorizirane čete 10. motoriziranega bataljona, poznajo se od vstopa v enoto, torej najmanj leto dni. Procesi vertikalne in predvsem horizontalne kohezije so opravljeni. Težava je le, ker vsi vojaki 1. čete niso mogli na pot, saj kontingent v MNBG šteje le 86 vojakov, nekateri pa so zaradi študijskih ali družinskih obveznosti ostali doma. To pomeni, da je pri vseh vojakih obstajala teoretična možnost, da ne odidejo na pot, če je bilo dovolj drugih prostovoljcev za popolnitev 86 mest. To škoduje vzpostavljeni horizontalni koheziji, saj so nekateri, morda celo prijatelji, ostali doma in vprašanje je, kdaj bodo spet prišli na vrsto za odhod v tujino. Ob odhodu je več kot štiri petine vojakov v SICON MNBG I omenilo, da od misije pričakujejo pridobitev uporabnega vojaškega znanja in izkušenj, prispevek k ugledu Slovenije v svetu, koristno uporabo svojega vojaškega znanja, dokazila o svoji odgovornosti in sposobnosti, dodatni zaslužek, pomoč lokalnemu prebivalstvu, seznanitev z drugo državo, narodi in kulturo. Tudi po petih mesecih dela so menili, da se njihova pričakovanja uresničujejo, le da so bili še najbolj zadovoljni s seznanjanjem z drugo državo in prispevkom k ugledu Slovenije v svetu. O koristnosti svojega vojaškega znanja pa so že malo dvomili. Pripadniki SICON MSU IX imajo glede mirovne misije podobna pričakovanja. Bolj poudarjajo le dodaten zaslužek, ki ga pričakuje 95,6 odstotka vprašanih, dve tretjini vojakov pa pričakujeta tudi, da bosta pridobili vojaško znanje in koristno uporabili znanje, ki ga že imata. Po petih mesecih dela se njihova pričakovanja precej zmanjšajo, kar je nenavadno, saj smo glede na več kot polovico veteranov med njimi predvidevali, da so imeli pred odhodom realna pričakovanja. Po petih mesecih pridobivanja izkušenj najbolj podvomijo v uporabnost svojega vojaškega znanja in možnost, da bi se naučili česa novega ali pridobili nove izkušnje. Tabela 3: Pričakovanja vojakov glede koristi mirovne misije MNBG I Kaj vojak pričakuje od misije? MSU IX Prva anketa Druga anketa Seštevek »Zelo se strinjam« in »Strinjam se« v odstotkih Prva anketa Druga anketa 98,8 (1) 83,9 (2) Pridobiti uporabno vojaško znanje in izkušnje 77,8 (3) 53,5 (10) 97,6 (2) 91,1 (1) Prispevati k ugledu Slovenije v svetu 84,4(2) 70,5 (3) 96,3 (3) 72,1 (7) Koristno uporabiti svoje vojaško znanje 71,1 (6) 48,8 (11) 96,2 (4) 78 (4) Dokazati svojo odgovornost in sposobnost 75,5 (4) 64,3 (5) 90 (5) 83,8 (3) Zaslužiti nekaj dodatnega denarja 95,6 (1) 86,3 (1) 86,3 (6) 78 (4) Pomagati lokalnemu prebivalstvu 55,6 (12) 41,9 (14) 83,8 (7) 91,1 (1) Seznaniti se z drugo državo, narodi in kulturo 73,3 (5) 75,0 (2) Porušena stanovanjska poslopja v središču Doboja so le del pričevanj o uničevalskih posledicah medsebojnega sovraštva, zaradi česar sta v mestu zamrla življenje in vsakdanji utrip. Ocena ciljev misije Pripadniki obeh kontingentov, ki smo jih raziskovali, se strinjajo s trditvami o pravilnosti delovanja Slovenske vojske v Bosni in Hercegovini. Pripadniki SICON MNBG I so se zelo strinjali s trditvijo, da SV izpolnjuje pomembno vlogo v BiH, da ljudem v BiH pomaga in da sodelovanje SV v BiH pripomore pri uveljavitvi človekovih pravic. Vprašani so zelo nasprotovali trditvi, da bi morala SV takoj zapustiti Bosno in Hercegovino. Vojaki so se strinjali s cilji misije Sforja, ki bo zagotovila mir in stabilnost v BiH, zato bi njen umik povzročil ponoven izbruh nasilja. Med drugim anketiranjem se nekoliko manj vprašanih strinja s postavljenimi trditvami. Statistično značilna je le razlika v odgovorih glede pomembnosti misije Sforja, saj bi njen umik povzročil ponoven izbruh nasilja po mnenju bistveno več anketirancev, kot smo to zaznali v prvi anketi. Tako je bila v prvi anketi srednja vrednost 3,81, v drugi pa 4,37. Vojaki so v intervjujih in skupinskih razgovorih opozorili, da so na terenu med prebivalci zaznali veliko sovražnosti. To je bilo predvsem opazno pri doseganju glavnih ciljev Sforja, torej pri zagotavljanju vračanja beguncev na svoje REVIJA SLOVENSKA S VOJSKA 5/2004 0
Nevarnosti na misiji Če bi hoteli definirati mirovno misijo v sociološkem smislu, bi rekli, da je to delo z ljudmi in med ljudmi, drugimi udeleženci misije, z domačini. To delo poteka v posebnih okoliščinah, v katerih je sovražnosti mogoče pričakovati, možne pa so tudi druge vrste nevarnosti bolj objektivnega značaja, ki so laho posledica nekdanje vojne, na primer mine, neeksplodirana ubojna sredtva itn. Nevarnosti lahko izhajajo iz kulture domačinov (prometna kultura), o posledica lastnega ravnanja (rane, bolezni, panika, oprema, orožje) ali pa h povzročajo neodgovorni tovariši oziroma nadrejeni. Pred odhodom na miijo so pripadniki obeh kontingentov pričakovali večinoma težave z minami n neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, bali so se prometnih nesreč ter deloanja kriminalnih tolp. Pri drugem anketiranju se ta pričakovanja potrdijo. deleženci v SICON MNBG I so po opravljeni misiji v intervjujih in skupinskih azgovorih poudarili problem min in neeksplodiranih ubojnih sredstev, predsem pa prometnih nesreč. Ugotovili so namreč, da je prometna kultura omačinov in drugih udeležencev v Sforju nizka, zato si na cestah v nenehni evarnosti. Tudi pripadniki kontingenta MSU IX so pričakovali predvsem ežave zaradi min in neeksplodiranih ubojnih sredstev, vedeli pa so tudi, a lahko pričakujejo težave v prometu. Vojaki MSU namreč potujejo po vsej iH, tako da gredo vsak teden iz centralne baze v Butmirju v Sarajevu. Vsak eden gostujejo nekje druge, v bazah po vsej BiH. Po petih mesecih dela se je recej povečal strah zaradi napak nadrejenih v nevarnih razmerah (srednja rednost na lestvici od 1 do 5 se z 2,47 med prvim anketiranjem poveča na ,12 v drugi anketi, torej je signifikanca 0,002). To pomeni, da se najprej s ako nevarnostjo večina ne strinja, potem pa to postane verjetno. Vojake tudi krbi nepričakovano vedenje tovarišev v nevarnih razmerah, pa tudi vase o malo bolj podvomili kot pred odhodom na misijo. Povečal se je še strah aradi delovanja kriminalnih tolp. Slovenska vojska v mirovnih operacijah Zemljevid zaminiranih območij v BiH domove. Nekateri domačini pa so jim zagotavljali, da je Sfor porok miru. V drugi anketi se precej manj vojakov strinja s trditvami glede pomembnosti SV v misiji v BiH, kar bi lahko pripisali spoznanjem iz prakse, ko se vojaki zavedo, koliko pomeni prispevek vojaka ali celo države k rešitvi tako zapletenega spora, kot je bosansko-hercegovski. Rekli bi lahko, da so bili pripadniki SICON MSU IX manj navdušeni nad cilji misije, saj so se s postavljenimi trditvami pred odhodom na misijo manj strinjali kot pripadniki SICON MNBG I. Večina jih verjame v pomembnost nalog, ki jih SV opravlja v BiH, dvomi pa, da bi lahko vojakovo delo zelo vplivalo na spremembo stanja v državi. Tudi o uspehu Sforja v BiH imajo kar pravo mnenje, čeprav se hkrati zavedajo, da bi ob morebitnem umiku Sforja tam izbruhnilo nasilje. Na lestvici strinjanja od 1 do 5 je namreč srednja vrednost 4,02. Predvidevamo, da je bolj alarmantna ocena stanja v BiH posledica večjega števila veteranov v kontingentu, torej tistih, ki so že bili enkrat do trikrat na isti misiji v BiH. Pri drugem anketiranju se strah pred izbruhom nasilja ob morebitnem odhodu Sforja še poveča, saj je srednja vrednost odgovorov na to trditev že 4,43. Pripadniki MSU opravljajo svoje delo na ozemlju vse BiH in se morajo med aktivnostmi veliko pogovarjati z lokalnim prebivalstvom, zato so njihova stališča verjetno precej objektiven prikaz stanja v državi, seveda na ravni, na kateri ga lahko zazna poklicni vojak. Odnosi z drugimi vojaškimi enotami na misiji okolju, v katerem poteka mirovna misija, so poleg domačinov tudi drugi deleženci misije, predvsem vojaki, s katerimi se srečuješ pri skupnih opralih, v prostem času in pri vsakem obedu, pa tudi tuji nadrejeni poveljniki. dnos z njimi je odnos z enakimi. Pri delu z njimi moraš pokazati, kako znaš opravljati naloge, kako dobro znaš govoriti njihov ali drug skupni jezik, torej vsem tuji jezik. Veliko časa preživijo skupaj, tudi v bazah, zato se dogaja, da je ta odnos bolj primaren kot odnos z uporabniki misije, domačini. Če bi razvrstili pomen socialnih odnosov na misiji, bi lahko za večino vojakov rekli, da je prva socialna referenca lasten kontingent, druga pa vojaki iz drugih držav, s katerimi neposredno opravljaš naloge. V MNBG so to Portugalci in Poljaki, v MSU pa Italijani, Romuni in Madžari, vsem pa so blizu tudi Američani. Tretji socialni okvir so lokalni prebivalci, uporabniki misije. Vojaki SICON MNBG I so pričakovali in večinoma doživeli dober sprejem pri drugih udeležencih, pred odhodom na delo pa so se zanašali na prednost zaradi poznavanja lokalnega jezika, kar naj bi pri Slovencih cenili tudi drugi Italijanski karabinjerji cenijo slovenske kolege zaradi njihove prizadevnosti, iznajdljivosti na terenu, poznavanja običajev, kulture in jezika tamkajšnjih prebivalcev. REVIJA SLOVENSKA S VOJSKA 5/2004 0
Page 1 and 2: Slovenska vojska v mirovnih operaci
Page 3 and 4: Diagram 1: Odnosi med dejavniki mot
Page 5: stavljenih nalog. Identifikacijo po
Page 9 and 10: Okolje v Sloveniji: politična obla
Page 11 and 12: Priprave pripadnikov slovenske voja
Page 13 and 14: se zavedali, da je njegova sistemsk
Page 15 and 16: Pripadniki SV v bazi Dannevirke so
Page 17 and 18: čno potrjena - čas je, da ukrepat
Page 19 and 20: Izvajalci raziskave Slovenska vojsk

Slovenska vojska v mirovnih operacijah - Ministrstvo za obrambo

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?