Slovenska vojska v mirovnih operacijah - Ministrstvo za obrambo
Slovenska vojska v mirovnih operacijah - Ministrstvo za obrambo
Slovenska vojska v mirovnih operacijah - Ministrstvo za obrambo
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
<strong>Slovenska</strong> <strong>vojska</strong> v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong><br />
Raziskovalni projekt <strong>Slovenska</strong> <strong>vojska</strong> v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong> poteka na<br />
Obramboslovnem raziskovalnem centru Inštituta <strong>za</strong> družbene vede Fakultete<br />
<strong>za</strong> družbene vede v Ljubljani. Projekt je del ciljnega raziskovalnega programa<br />
Konkurenčnost Slovenije 2001–2006 in ga sofinancirata <strong>Ministrstvo</strong><br />
<strong>za</strong> šolstvo, znanost in šport ter <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong>. Prvi del projekta je<br />
potekal od 1. oktobra 2002 do 30. septembra 2003, nadaljevanje projekta<br />
pa je predvideno <strong>za</strong> obdobje od 1. oktobra 2003 do 31. marca 2005. Pred<br />
<strong>za</strong>četkom raziskovanja je raziskovalna skupina <strong>za</strong> izdelavo projektne dokumentacije<br />
skupaj s podiplomskimi študenti <strong>obrambo</strong>slovja opravila 62 intervjujev<br />
z veterani, slovenskimi vojaki, ki so se od leta 1997 do 2002 udeležili<br />
<strong>mirovnih</strong> operacij. Poleg tega je zbrano gradivo in predvideno metodologijo<br />
preverila v mednarodni raziskovalni skupini ERGOMAS (European Research<br />
Group on Military and Society) na konferenci v Portorožu septembra leta<br />
2002.<br />
Namen raziskave je bil analizirati zgodovino in mirovne operacije po drugi<br />
svetovni vojni v okviru mednarodnih organi<strong>za</strong>cij, analizirati sodelovanje slovenske<br />
države v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong> z vidika povečevanja prepoznavnosti<br />
naše države v mednarodnih odnosih ter na mikroravni s pomočjo družboslovnih<br />
meritev oceniti motiviranost in pripravljenost vojakov ter izbranih enot<br />
Slovenske vojske <strong>za</strong> sodelovanje v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong>. Predstavili vam<br />
bomo ugotovitve s te mikroravni.<br />
Vzorec raziskovanja<br />
Za merjenje motivacijske strukture in pripravljenosti udeležencev v <strong>mirovnih</strong><br />
<strong>operacijah</strong>, ki trenutno potekajo, sta bili izbrani enoti, iz katerih popolnjujejo<br />
največje kontingente Slovenske vojske <strong>za</strong> misiji z različnima mandatoma, in<br />
sicer 10. motorizirani bataljon 1. brigade Slovenske vojske v večnacionalni<br />
bojni skupini (MNBG) v Doboju v Sforju ter 17. bataljon vojaške policije 1.<br />
brigade Slovenske vojske v večnacionalni posebni enoti (MSU) v Sforju.<br />
Ugotovitve o vplivu neodvisnih zunanjih spremenljivk na motivacijo izbranih<br />
vojakov so delne in jih preverjamo v več kontingentih vojakov iz istih enot.<br />
Za revijo <strong>Slovenska</strong> <strong>vojska</strong> bomo predstavili rezultate prvega kontingenta <strong>za</strong><br />
MNBG in devetega kontingenta <strong>za</strong> MSU. Ta del empirične raziskave označujemo<br />
kot prvo fazo. Iste hipoteze preverjamo še v SICON MNBG II, SICON<br />
MNBG III, SICON MNBG IV, SICON MSU X, SICON MSU XI in SICON ISAF 5. Proučevanje<br />
več <strong>za</strong>porednih kontingentov je nujno <strong>za</strong>to, da ugotovimo trende v<br />
razvoju stališč vojakov. Podatki iz dveh kontingentov <strong>za</strong> dve vzporedni misiji,<br />
ki jih bomo predstavili, sicer lahko napovejo težave, ne moremo pa trditi, da<br />
so to statistično značilne težave v več kontingentih. Da bi potrdili ali ovrgli<br />
obstoj določenih pojavov, moramo raziskovanje ponoviti v naslednjih kontingentih<br />
<strong>za</strong> iste misije. Res pa je, da <strong>za</strong>nesljiv obstoj nekaterih težav lahko<br />
potrdimo tudi s primerjavami z drugimi <strong>vojska</strong>mi. Pri interpretaciji rezultatov<br />
iz SICON MNBG I in SICON MSU IX smo <strong>za</strong>to uporabljali tuje vire, predvsem<br />
podobne raziskave med nemškimi, švicarskimi, švedskimi in ameriškimi<br />
vojaki, udeleženci <strong>mirovnih</strong> operacij v nekdanji Jugoslaviji v <strong>za</strong>dnjem desetletju,<br />
upoštevali pa smo tudi rezultate raziskave, opravljene med 62 veterani<br />
iz <strong>mirovnih</strong> operacij Slovenske vojske od leta 1997 do 2002.<br />
Uporabljene empirične raziskovalne metode<br />
Obe raziskovani enoti iz 1. brigade Slovenske vojske sta leta 2003 sodelovali<br />
v silah Sforja v Bosni in Hercegovini v naslednjih obdobjih in sestavah:<br />
pripadniki 1. čete 10. MOTB so od januarja do julija 2003 sodelovali v portugalsko-slovenskem<br />
bataljonu večnacionalne bojne skupine s sedežem v Doboju<br />
(SICON MNBG I), pripadniki 17. bataljona vojaške policije, in sicer dva<br />
voda, pa so od aprila do oktobra 2003 sodelovali v večnacionalni posebni<br />
enoti (SICON MSU IX). Za zbiranje podatkov smo uporabili večmetodski pristop.<br />
Pred odhodom na misijo smo anketirali pripadnike obeh kontingentov,<br />
podobno anketo pa smo opravili po petih mesecih dela na misiji. Ob tej anketi<br />
smo vojake obiskali, opravili z njimi še skupinske razgovore, uporabili smo<br />
metodo opazovanja z udeležbo in intervjuvali častnike v višjih poveljstvih<br />
mirovne operacije. Ob obisku smo se seznanili z bivalnimi in drugimi razmerami,<br />
socialnim okoljem, nalogami in težavami pripadnikov na misiji. Z obema<br />
anketama smo ugotavljali statistično značilne spremembe v stališčih in<br />
ocenah vojakov, takoj po vrnitvi v domovino pa smo v intervjujih z udeleženci<br />
ugotavljali vzroke <strong>za</strong> spremembe njihovih stališč, predvsem glede motivacije<br />
in priprav na misijo.<br />
Izpolnjene ankete in <strong>za</strong>pisi intervjujev so poslovna skrivnost Obramboslovnega<br />
raziskovalnega centra, udeležencem v raziskavi <strong>za</strong>gotavljamo<br />
anonimnost, v javnih objavah in poročilih pa uporabljamo skupne rezultate<br />
ter navedbe iz intervjujev brez oznak sodelujočih. Splošne rezultate anket<br />
najprej predstavimo vojakom, udeležencem raziskave, potem pa naročniku<br />
raziskave.<br />
Motivacija in pripravljenost vojakov v <strong>mirovnih</strong> misijah<br />
V raziskavi smo proučili veliko dejavnikov, ki vplivajo na motivacijo in pripravljenost<br />
vojakov <strong>za</strong> sodelovanje v <strong>mirovnih</strong> <strong>operacijah</strong>, ker pa je to del<br />
vojakovega življenja in dela, posredno vplivajo tudi na celotno motivacijo <strong>za</strong><br />
vojaško službo. Dejavnike smo razvrstili glede na možnost vpliva Slovenske<br />
vojske in Ministrstva <strong>za</strong> <strong>obrambo</strong> na njihovo spreminjanje. V prvo skupino<br />
smo uvrstili tiste dejavnike, ki so precej neodvisni od ravnanja slovenske<br />
države, so objektivno dejstvo in jih je treba <strong>za</strong>to sprejeti kot neodvisne spremenljivke.<br />
Izbere se jih takrat, ko se država odloči <strong>za</strong> sodelovanje v določeni<br />
Tabela 1: Empirične metode in vzorci raziskave<br />
SICON MNBG I<br />
Prva anketa<br />
Druga anketa<br />
Datum 8. in 15. januar 2003 17. do 19. maj 2003<br />
Kraj Vojašnica Franca Rozmana Staneta ba<strong>za</strong> Dannevirke pri Doboju<br />
Število anketiranih 80 68<br />
Število opravljenih intervjujev<br />
42 (5 na misiji, 37 po vrnitvi)<br />
SICON MSU IX<br />
Prva anketa<br />
Druga anketa<br />
Datum 11. marec 2003 2. do 4. avgust 2003<br />
Kraj Vojašnica Franca Rozmana Staneta ba<strong>za</strong> Butmir v Sarajevu<br />
Število anketiranih 45 44<br />
Število opravljenih intervjujev<br />
24 (4 na misiji, 20 po vrnitvi)<br />
2 PRILOGA<br />
REVIJA SLOVENSKA S VOJSKA 5/2004<br />
0
Change language