Slovenska vojska v mirovnih operacijah - Ministrstvo za obrambo

More documents

Recommendations

Info

Slovenska vojska v mirovnih operacijah neh med misijo niso le odgovorni za operativno delo, temveč so, kot ugotavljajo udeleženci obeh kontingentov v intervjujih po vrnitvi z misije, na misiji skrbeli tudi za psihološko stanje vojakov oziroma enote. Poslabšanje mnenja o nadrejenih lahko izvira tudi iz težav, s katerimi se morajo vojaki soočiti med misijo, kot so na primer nezadovoljstvo s prehrano, poštnimi storitvami, možnostmi za športno udejstvovanje in z drugimi možnostmi za preživljanje prostega časa, z medicinsko oskrbo, vzdrževanjem vojaške opreme ipd., čeprav ti dejavniki niso odvisni od poveljnikov. Za vojaka je njegov neposredno nadrejeni začetek in konec poveljevalne verige. Precejšnja rutiniranost in zato včasih nezanimivost dela, težave pri sporazumevanju v enoti, nezadovoljstvo z možnostmi, ki jih ponuja vojaška baza, oddaljenost od doma oziroma omejene možnosti sporazumevanja z družinskimi člani in prijatelji ipd. so okoliščine, ki na misiji lahko poslabšajo mnenje vojaka o mirovni misiji. Raziskovanje obeh slovenskih kontingentov je pokazalo, da se motiviranost vojakov za delo na misiji po nekaj mesecih malo zmanjša. Pri pripadnikih SICON MNBG I nekoliko upade ocena osebne motivacije in fizične vitalnosti, pri vojaških policistih v SICON MSU IX pa ocena osebne predanosti, osebne psihične pripravljenosti in osebne motivacije. Vrnitev v domače delovno in življenjsko okolje morajo zato spremljati ukrepi za vrnitev motiviranosti vojakov na visoko raven, ki so jo pokazali pred misijo. Podporne službe v skrbi za motivacijo vojakov na misijah V anketah smo sistematično opazovali odnos vojakov do treh podpornih služb, in sicer do sanitetne, psihološke ter religiozne duhovne oskrbe. V intervjujih smo opazovali odnos vojakov do logistične podpore mirovnim operacijam in ugotovili, da je to verjetno ena najbolj šibkih točk v slovenskem sistemu zagotovitve mirovnih operacij. Veliko težav, ki jih imajo vojaki v medosebnih odnosih in z nadrejenimi, izhaja iz nedodelane logistične podpore. Odnos do sanitetne oskrbe Pripadniki obeh kontingentov, ki smo jih raziskovali, so bili pred odhodom v BiH prepričani v ustrezno sanitetno oskrbo, saj so menili, da je strah pred ranami in boleznimi odveč. Po petih mesecih so bili pripadniki SICON MNBG I precej bolj zaskrbljeni ob možnosti, da bi lahko na misiji resneje zboleli. V razgovorih so povedali, da je za njihov strah kriv zdravnik ene od tujih vojsk, ki je skrbel tudi za slovenske vojake, vendar niso zaupali v njegove zdravniške sposobnosti. Šele na misiji so ugotovili, da formalni dogovori, ki jih ima SV glede zdravniške oskrbe, niso najbolj ustrezni. Nekateri so v intervjujih omenili, da si niso upali k tujemu zdravniku, saj bi jih napačno zdravil ali pa po nepotrebnem poslal domov. Nekateri tujemu zdravniku ne zaupajo. Med pomembnejše naloge slovenskih vojaških policistov sodi patruljiranje in in zbiranje informacij na terenu. Tudi pripadniki SICON MSU IX so se bali za svoje zdravje. V razgovorih so pojasnili, da je bilo za njihovo zdravstveno varstvo sicer poskrbljeno v okviru sklenjenih pogodb, vendar pa so tujemu zdravniku težko opisali, kaj in kako jih boli, saj se takih izrazov v angleščini ali kakem drugem jeziku niso učili. Upali so na pomoč slovenskih pripadnikov misije role –1, predvsem ko so bivali v centralni bazi v Sarajevu, vendar jih tam zaradi drugih poškodovancev niso mogli množično sprejemati. To je pri nekaterih povzročilo nelagodje in tudi zamero. Psihološka oskrba Pripadniki SICON MNBG I so odšli na pot v Doboj s precejšnjim zaupanjem v psihološko službo. Po petih mesecih se je njihovo strinjanje s trditvami o zaupanju v psihološko službo in s tem, da bi psihološka služba takoj pomagala, če bi bil vojak v duševni stiski, spremenilo iz pozitivnega v povprečno nižje od aritmetične sredine. V intervjujih smo vojake spraševali, kdo in kako je najbolj skrbel za psihološko stanje vojakov na misiji. Iz odgovorov je mogoče razbrati tudi razloge za zmanjšanje zaupanja v psihološko službo SV. Večinoma so trdili, da niso niti opazili, kdaj je bil psiholog na misiji, saj niso iskali možnosti, da bi se z njim pogovorili, in da jim zanj nihče ni povedal. Pripadniki SICON MSU IX so že ob odhodu na misijo dvomili, da bi jim psihološka služba v stiski lahko pomagala, dvome pa so v drugi anketi potrdili. Kritično mnenje glede psihološke oskrbe je posledica večinskega mnenja, da je bil psiholog na misiji le enkrat, tako da takrat ni mogel veliko narediti. Menili so, da bi moral biti psiholog na misiji šest mesecev, da bi lahko razumel vojake, da je teorija drugačna od prakse, s tako redkimi obiski pa težko vpliva na stanje v enoti. Nekateri so menili, da psihologi delajo bolj na splošno, da se pogovarjajo s skupino, nikoli s posameznikom in da nenehno analizirajo. Psihologu niso zaupali, ker niso vedeli, kako bo predstavil težave, in ker so REVIJA SLOVENSKA S VOJSKA 5/2004 0
se zavedali, da je njegova sistemska umestitev takšna, da mora poveljniku poročati o svojih ugotovitvah. Sklepamo, da je manjše zaupanje v psihološko oskrbo na mirovni misiji posledica splošnih slovenskih stereotipov o tem, da pogovor s psihologom pomeni družbeno nezaželeno bolezensko stanje. Pri vojakih je ta stereotip še bolj očiten vsaj zaradi dveh razlogov. V svoji vojaški javnosti se namreč želijo pokazati kot psihično močni in stabilni bojevniki, slabo mnenje o psihologih se je v njih utrdilo, ko so bili na služenju vojaškega roka in so se morali psihologi ukvarjati s tistimi vojaki, ki so usposabljanje odklanjali. »Pravi« vojaki torej ne potrebujejo psihologa. To kaže na dejstvo, da bo Slovensko vojsko še dolgo spremljala naborniška miselnost, čeprav bo navzven poklicna vojska. Na podlagi razgovorov z vojaki tudi ugotavljamo, da bi poveljnik na misiji nujno potreboval pomoč strokovnih služb, saj sam opravlja vse, poleg tega se zdi vojakom tudi najbolj odgovoren za psihološko stanje v enoti. Nenehna navzočnost psihologa na misiji bi bila nujna tudi zato, ker so jih vojaki opazili v drugih enotah. Poleg tega bi bilo nujno načrtno delo psihologov med pripravami na misijo, med misijo in po vrnitvi z nje, da bi si vrnili ugled in predvsem pomagali vojakom v stiskah. Slovenska vojska v mirovnih operacijah Religiozna duhovna oskrba Pri pripadnikih SICON MSU IX smo opazili, da so odšli na misijo z majhnimi pričakovanji glede religiozne duhovne službe. Srednje vrednosti so bile v prvi anketi pri vseh odgovorih manjše od sredine oziroma večina vprašanih se ni strinjala s postavljenimi trditvami, ki so bile glede vloge vojaškega duhovnika na mirovni misiji pritrdilne. Po petih mesecih misije so vojaki spremenili mnenje, ki so ga pojasnili v intervjujih po vrnitvi v domovino. Strinjanje s trditvami, da zaupajo religiozni duhovni oskrbi, da mora biti vojaški duhovnik nenehno navzoč na misiji, da se v težavah radi pogovorijo z vojaškim duhovnikom in da so njegove aktivnosti zelo privlačne, se statistično značilno poveča. Pri tem moramo upoštevati dejstvo, da je to kontingent vojakov, v katerem manj kot polovica sebe ocenjuje kot verne. Svoje mnenje o kaplanu so spremenili, ker je bil »res faca«, kot so se izrazili. Tudi tisti, ki ne hodijo v cerkev, so ga hvalili, ker je bil del enote in se ji je posvetil, ko je bil v BiH. Maše jim ni vsiljeval in jim je znal pomagati tudi pri bolj praktičnih težavah, zato so se ga vedno razveseli. Z njimi je igral nogomet, bil je pripravljen na pogovor in je vedel veliko o dogajanju v domovini. Tudi glede časa maše se je dogovoril z vojaki. K vojaškemu kaplanu so šli po pomoč tudi tisti, ki niso zelo verni. Menili so, da je bil kaplan Jakopič super fant, večinoma jih tudi nenehna duhovnikova navzočnost ne bi več motila. Priznanje, ki so ga vojaki SICON MSU IX namenili vojaškemu duhovniku, se zdi toliko bolj pomembno, ker je to povprečno manj verna skupina državljanov v primerjavi s slovenskim povprečjem. To je bilo tudi priznanje neverujočih, da kaplan počne nekaj, kar ne prizadene njih kot neverujočih, temveč jim celo pomaga. V SICON MNBG I so religiozni duhovni oskrbi zelo zaupali že pred odhodom na misijo, saj se 70 odstotkov anketirancev strinja ali zelo strinja s tako trditvijo. Pri tem moramo upoštevati, da je to kontingent, v katerem je 64,6 odstotka vernih vojakov. Skoraj dve tretjini vojakov meni, da bi moral biti vojaški duhovnik nenehno na misiji. Po petih mesecih njihovo strinjanje s trditvami o vojaških duhovnikih nekoliko upade. Vojaškemu duhovniku so nekateri zamerili, ker jih ni obiskal za veliko noč, večinoma pa so ugotavljali, da je v redu človek, saj se usede z vojaki, jim pove novice iz domovine in je z njimi sproščen ter družaben. Ugotovili so, da je bil vojaški duhovnik premalo časa med vojaki, da bi lahko bistveno vplival na njihovo duhovno stanje. Rehabilitacija v prostem času Pomemben dejavnik izboljšanja splošnega počutja vojaka na mirovni misiji je rehabilitacija v prostem času. Da bi razumeli ocene vojakov v raziskavi, REVIJA SLOVENSKA S VOJSKA 5/2004 0 Foto: MP Foto: Arhiv 1. brigade Vojaški kaplan poleg religiozne duhovne oskrbe vojakov v domovini skrbi tudi za pripadnike SV v BiH. moramo upoštevati njihove nastanitvene pogoje. SICON MNBG I je bil prvi slovenski kontingent, ki je bival v bazi Dannervirke pri Doboju. Pogoji za namestitev so bili ob njihovem prihodu zelo slabi, za večino stvari so morali sami poskrbeti. Postavili so pregradne stene, napeljali kable in prebelili bivalne prostore. Baza je majhna, tako da ne omogoča veliko možnosti za šport in rekreacijo. Čas za fitnes v bazi je bil omejen z ukazom portugalskega poveljnika, ki je dovoljeval takšno vadbo šele pozno popoldan oziroma zvečer, po koncu uradnega delovnega časa. Tudi če vojaki niso imeli delovnih obveznosti, niso smeli uporabljati naprav za fitnes. Nezadovoljstvo z večinoma ribjimi obroki, ki jih pripravljajo portugalski kuharji, je bilo pri slovenskih vojakih vidno.
Page 1 and 2: Slovenska vojska v mirovnih operaci
Page 3 and 4: Diagram 1: Odnosi med dejavniki mot
Page 5 and 6: stavljenih nalog. Identifikacijo po
Page 7 and 8: Nevarnosti na misiji Če bi hoteli
Page 9 and 10: Okolje v Sloveniji: politična obla
Page 11: Priprave pripadnikov slovenske voja
Page 15 and 16: Pripadniki SV v bazi Dannevirke so
Page 17 and 18: čno potrjena - čas je, da ukrepat
Page 19 and 20: Izvajalci raziskave Slovenska vojsk

Slovenska vojska v mirovnih operacijah - Ministrstvo za obrambo

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?