Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
svoje delo začeli pred sedmo zjutraj, končali<br />
pa so ga ponavadi šele naslednji dan. A uspelo<br />
nam je, največja zahvala za animatorje pa je<br />
bil nasmeh na obrazih otrok, tisti nasmeh, ki<br />
se ga ne da zlagati. »Mlad pogled nikdar ne<br />
ugasne, če ga vodiš Jezus ti,…« (pesem Glej te<br />
Očke). In to je bil tudi cilj. Sodeč po iskricah<br />
v očeh na koncu, ko smo se poslavljali, pa<br />
nam je to vsekakor uspelo. Zahvala gre vsem<br />
župljanom, pa vsem kriškim bratom (posebej<br />
br. Mateju Nastranu, ki je bil cel teden z<br />
nami), pa vsem, ki ste karkoli darovali in nas<br />
kakorkoli, tudi v molitvi podprli. Seveda hvala<br />
animatorjem in tehnikom za vso energijo,<br />
ki ste jo razdali. Bog vam vsem povrni!<br />
Cerkev je mlada, je živa! V istem trenutku<br />
so nekateri iz župnije delovali na drugem<br />
koncu sveta, v Peruju, nekateri pa smo bili<br />
misijonarji kar doma. Gospod torej še vedno,<br />
po sv. Frančišku kliče vsakemu izmed nas:<br />
»Popravi mojo Cerkev«. In mi odgovarjamo<br />
vsak zase: »Tukaj sem Gospod, pošlji mene!«<br />
Verjamem, da bo seme, ki je bilo vsejano pred<br />
nekaj leti, še dolgo dajalo bogate sadove!<br />
Matevž Vidmar<br />
Ciudad de los niños<br />
4. julij2007 je bil za 16 mladih prav posebno<br />
pričakovan dan, saj se je začela naša<br />
misijonska pot v Peru. Iz Vipavskega Križa z<br />
avtomobili do Münchna in potem še 16 ur z<br />
letalom do Lime, pa smo bili na cilju oziroma<br />
na začetku našega načrta, pomagati bratom<br />
kapucinom v »Ciudad de los niños«, Mestu<br />
otrok, kjer vzgajajo približno 450 otrok, ki so<br />
ostali brez enega ali celo brez obeh staršev.<br />
Po uvodni sramežljivosti, smo navezali<br />
stike z otroki in zavihali rokave ter začeli<br />
delati. Kaj pa smo delali Z našimi pridnimi<br />
rokami smo pomagali v kuhinji čistiti lečo,<br />
rezati zelenjavo, na kmetiji smo hranili prašiče,<br />
piščance, kokoši, sadili travo, v čevljarni<br />
smo šivali čevlje, rezali usnje, lepili podplate,<br />
v pekarni pa smo pekli slaščice, kruh, ki smo<br />
ga pojedli za zajtrk, in druge dobrote, ob prostem<br />
času pa so bile aktivne tudi naše pridne<br />
noge in skupaj z njimi smo igrali nogomet.<br />
Srečanje s pogledom, pogovor, stisk roke,<br />
ali samo kaka beseda z njimi, tamkajšnjimi<br />
otroki, je pustila v vsakem od nas velik pečat<br />
ljubezni, preprostosti, hvaležnosti. Vse to je<br />
občutil vsak izmed nas, saj so nas ti otroci<br />
prevzeli in smo se navezali nanje. Ko je minil<br />
mesec in pol in je prišel čas da se odpravimo<br />
nazaj v Slovenijo, so nas preletavale misli, kaj<br />
ko bi še malo podaljšali, samo za kak dan ali<br />
teden. No, naj vam povem da nismo podalj-<br />
21
Change language