PDF formatu (1.9 Mb) - Kapucini

In še eno pričevanje: »Vse svoje delo, skrbi
in težave je p. Lin posvečeval z molitvijo. Z njo
je dosegel svoje uspehe. Ni ga sobrata, ki bi bil
dvomil o njegovi iskreni pobožnosti. Menda
ni nihče takrat v samostanu toliko premolil
kot on. Z železno vztrajnostjo je prisostvoval,
kolikor ni bil izvzet ali opravičen, vsem skupnim
molitvam, ki jih je opravljal z zgledno
vztrajnostjo in zbranostjo. Vstajal je redno
ob pol štirih zjutraj, da je utegnil opraviti še
svoje posebne pobožnosti. To je dejstvo, ki
osvetljuje njegovo svetniško osebnost.«
Neki ugledni duhovnik je ob Linovem
godu pri napitnici dejal: »Oče Lin, ne zame­
38 ri, če ti povem, da si asket skoz in skoz. Do od nekdaj in sedaj še bolj, naj bi se naši mladi
Rim
V vodstvu kapucinskega reda se zavedajo
pomembne vloge poslanstva za misijone.
Ugotavljajo, da služba brata, ki je odgovoren za
misijone, povezuje navzočnost bratov v misijonih
po svetu, predvsem pa odkriva in spodbuja
duha misijonov v samem kapucinskem redu. Ta
služba pa ima že sama na sebi preroško držo, saj
se mora nenehno obračati na bistvo poslanstva,
ki je v Jezusu Kristusu, ki je pot resnica in življenje.
Ob enem pa mora imeti zelo velik socialni
čut. Predvsem pa mora biti tudi praktičen. Sam pa red poživljata.
39
svetosti ti najbrž ne manjka mnogo. Vse prav.
Vendar bi ti priporočil, da ne bi svoje uboge
province obremenil kdaj s kakim svetniškim
procesom, razen če bi sam preskrbel finančno
subvencijo.«
O liku patra Lina, se je v »Juventusu«,
glasilu mladih kapucinskih bratov Ilirske
province, ohranil zapis: »S svojo asketsko
zunanjostjo je p. Lin napravil na vsakogar, že
pri prvem srečanju globok, neizbrisen vtis.
Odsevala je njegova resnična skromnost.
Skromen je bil v svojem obnašanju, pri
vsem svojem nastopu. Njegova skromnost
ni bila izumetničena, lepa in naravna je bila
kakor pri otroku, ki se sploh ne zaveda svoje
nedolžnosti… Ta zunanja skromnost je bila
podoba njegove pobožnosti. Ponižnost je
pojmoval pravilno… Ni silil v ospredje. Če pa
so ga drugi postavili tja, zaupajoč mu najvišjo
službo v provinci, se ni branil. Imel se je za
orodje, sicer nerodno, kakor je sam izjavljal,
vendar primerno za dosego Božjih namenov…
Po postavi visok in suh je na edinstven
način združeval evangeljsko preprostost in
duhovniško dostojanstvo… Nikomur niti na
misel ni prišlo, da bi bil p. Lin kdaj prevzet
od časti: vsakdo ga je občudoval, cenil, ljubil
in spoštoval kakor očeta.«
Spodobi se, da na koncu dam besedo še
samemu patru Linu. Njegova posebna skrb
je veljala mladim, ki so vstopali v kapucinski
red in iz srca se je veselil njihovih naporov
na poti svetosti: »Z velikim veseljem pozdravljam
mladeniško gibanje naših nadebudnih
klerikov. Sveto navdušenje, ki vlada
med njimi, mi daje upanje, da bo naša lepa
provinca v doglednem času prenovljena in
močna. Novi duh, ki navdaja našo mladino,
naj se giblje v pravi redovni popolnosti in
serafski svetosti…Moja goreča želja je bila že
redovniki oklenili velikih idealov sv. Frančiška
in se odlikovali v redovniških čednostih,
posebno v ponižnosti in skromnosti, zraven
pa napredovali v učenosti ter tako delali čast
vzvišenemu poklicu in redu.«
Naj Gospod tudi danes izpolnjuje to
gorečo željo p. Lina, naj blagoslavlja našo
slovensko provinco, vabi v naše vrste čim več
pogumnih fantov in mož ter vse nas vodi po
poti pristne bratske ljubezni in frančiškovske
preprostosti. Pater Lin, prosi za nas!
Po knjižici br. Vinka Škafarja, P. Lin Prah,
Graditelj Ilirske kapucinske province,
MB 2007, povzel brat Jaro Knežević
Iz kapucinskega sveta
mora videti, kam bo namenjena materialna
pomoč. Red odkriva v socialni pomoči srčiko
delovanja, ker je prav pravilen pogled na socialno
razsežnost reda pravo gibalo za širitev
evangelija. Prav ta socialna razsežnost pa bo
skrbela za ekonomsko enakost v redu.
Bratislava
Slovaška provinca je 27. oktobra 2007
praznovala 40-letnico reforme province. Generalni
minister br. Mauro Jöhri jim je ob tem
trenutku čestital za ves pogum, ki so ga imeli
v času komunizma in jih ob koncu spodbudil
ter pohvalil, da ostajajo še naprej zvesti bratski
obliki življenja. Med slovesnostjo pa se je
prepletala zgodovinska ranjenost in današnje
stanje. Prav v tej zgodovini so se naučili, da
svet mesa ne pripelje daleč. Obvelja duh in svet
Duha, ki piše pravo zgodovino. Sami pravijo,
da ne bi radi izgubili daru križa, ki jim je ohranil
pravo držo življenja in preživetja. Čestitke
slovaški provinci. Podpiramo jo v molitvi.
Benetke
V Benetkah so bratje spregovorili o radikalnosti
našega reda. Bostonski kardinal br.
Sean Patrik O’Malley vidi pomembno smer.
Vrniti se je potrebno k evangeljski radikalnosti,
kot je to razumel sveti Frančišek. On je z
življenjem nenehne molitve, uboštva in velike
ljubezni odgovoril na strukturirano podobo
Cerkve v njegov času. Njegova radikalna drža
je zaustavila premnoge vojne in nesoglasja
ter prinašala resničen mir. Zelo močno so
poudarili, da mora kapucinski duh življenja
gojiti temeljno odpoved. Ta duh ne sme biti
meščanski, ki je življenje lagodja. Le-ta vodi v
izumrtje reda. Uboštvo in občutek do ubogih
Rim
Br. Mauro Jöhri, generalni minister bratov
kapucinov pravi, da sta v njegovem prvem
letu vodenja reda zanj najbolj pomembna
dva dogodka. Prvi je obisk Turčije, drugi pa
večkratno srečanje in pogovor s papežem
Benediktom XVI., ki zelo realno gleda na vse
stvari. Papež ima zelo jasno opredeljene pojme,
rad govori, pa tudi rad posluša. Za br. Maura
pa sta dva idealna brata kapucina: sveti pater
Pij in sveti Leopold Mandić. Oba sta bila velika
spovednika.
Zbral br. Jože Smukavec