Äudoviti svet zvokov 2 - priroÄnik za uÄitelja

Zaloæba Rokus, december 2001

ALEKSANDRA NAUMOVSKI 

»UDOVITI SVET ZVOKOV 2 

PRIRO»NIK ZA U»ITELJE 

ZA GLASBO V DRUGEM RAZREDU 

DEVETLETNE OSNOVNE ©OLE 

Recenzenti: Marina Horak, mag. Larisa Vrhunc, Snjeæana Pleπe, 

Tatjana Krpan, Jurka Zoroja, Ljudmila GoriËar, Ivanka Ropas 

Oblikovanje: Beti Jazbec / Studio Rokus 

Prelom: Danilo Frleæ / Studio Rokus 

Ilustratorja: Rajko Blaπko, Milanka FabjanËiË 

Fotografije: Drago Mohor, Robert Brus, fotodokumentacija Dela 

(Igor Modic, Joæe Æerdin, Igor Zaplatil, Mavricij Pivk), arhiv SNG Opera in balet Ljubljana 

Urednica: Barbara Lemeæ 

Lektoriranje: Barbara Lemeæ 

Glasba in besedilo pesmi in izbor na CD: Aleksandra Naumovski 

Koreografije: Jana KovaË Valdes 

Tisk: Matis grafika 

1. natis: Ljubljana, december 2001 

Naklada: 600 izvodov 

© Zaloæba Rokus, d. o. o. Vse pravice pridræane. 

Za zaloæbo: Rok Kvaternik 

Brez pisnega dovoljenja zaloænika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobËitev, 

predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakrπnem koli obsegu ali postopku, 

tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih 

od 46. do 57. Ëlena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, krπitev avtorske pravice. 

Zaloæba Rokus, d. o. o. 

Pot na Fuæine 2 

1000 Ljubljana 

Telefon: (01) 520 17 70 

Telefaks: (01) 520 17 85 

BrezplaËni telefon: 080 1990 

E-poπta: rokus@rokus.com 

http://www.rokus.com 

http://www.knjigarna.com 

CIP - Kataloæni zapis o publikaciji 

Narodna in univerzitetna knjiænica, Ljubljana 

372.8:78(035) 

371.3:78:373.3 

NAUMOVSKI, Aleksandra 

»udoviti svet zvokov [2]. PriroËnik za uËitelje za glasbo v drugem razredu devetletne osnovne πole / Aleksandra Naumovski ; 

[ilustratorja Rajko Blaπko, Milanka FabjanËiË ; fotografije Drago Mohor ... et. al.]. - 1. natis. - Ljubljana : Rokus, 2001 

ISBN 961-209-262-1 

115128832

VSEBINA 

JESEN 7 

GREMO V ©OLO 8 

PAL»EK 10 

TARA TAKA 12 

DEKLICA AN»KA 14 

KI KI RI 16 

GLASBA GOVORI 18 

PO KORO©KEM, PO KRANJSKEM 19 

ZVO»ILA 21 

SPOZNAJMO IN©TRUMENTE 23 

IN©TRUMENTI IGRAJO GLASNO, TIHO, NARA©»AJO»E, POJEMAJO»E 24 

OBARVAJMO TONE 25 

MLADI MUZIKANTI 26 

NA KONCERTU 28 

GLASBA OPISUJE Z ZVOKI 30 


ZIMA 33 

ZIMSKA PRAVLJICA 34 

SNEÆENI MOÆ 36 

ZIMSKE IZMI©LJARIJE 38 

ZIMSKA 40 


GLASBA ZA RAZLI»NA RAZPOLOÆENJA 42 

GIBANJE OB GLASBI 43 

NARI©IMO GIBANJE TONOV 44 

PUSTNA 45 

POMLAD 49 

LEPA ANKA 50 


GLASBENE UGANKE 53 

ZALJUBLJENA MA»KA 55 

ZELENI JURIJ 57 

LJUDSKA GLASBILA 60 

IZIDOR OV»ICE PASEL 62 

NA TRAVNIKU 64 

PESMICA O ZLATI ROÆI 65 

POLETJE 67 

NAOKROG, NAOKROG – V SEVERNO AMERIKO 68 

SKRITI ZAKLAD 69 

POLETNA KO©NJA 70 

OB BISTREM POTOKU JE MLIN 72 

NAOKROG, NAOKROG – V INDIJO 74 

JUHUHU PO»ITNICE 75 

NA MORJU 77 


NAOKROG, NAOKROG – V SLOVENIJO 79

Uvod 

Glasba se spontano porodi iz Ëlovekovega duha, kajti spremlja nas od samega zaËetka naπega 

æivljenja in je v najπirπem smislu besede æe pred rojstvom integralni del naπega doæivljanja. 

Æe v prenatalni dobi, ko je zarodek neposredno vezan na mater, spoznava vrsto “glasbenih 

prvin”, na primer devet mesecev posluπa bitje materinega srca, ob tem se seznanja z ritmom. Od 

πestega meseca dalje sliπi tudi druge zvoke v materinem telesu, tako se odziva na vse zvoke in 

materina duπevna stanja, tudi tista, ki se v njej zbudijo ob posluπanju glasbe. Zatorej je otrok ob 

rojstvu seznanjen z osnovnimi elementi glasbe, ki bodo z razvojem æivljenjskega procesa del njegovega 

ozaveπËanja. 

Glasba je Ëarobna, magiËna uganka, ki je prisotna æe od samega nastanka oziroma zaËetka in je 

spremljevalka æe tisoËletja. ZaËetki samega razvoja glasbe pa pravzaprav izhajajo iz narave. Ko 

Ëlovek πe ni poznal inπtrumentov, ki jih poznamo danes, na primer flavto, klavir, violino … je 

Ëlovek zadovoljeval svojo potrebo po sluπnih draæljajih z zvoki, ki mu jih je ponujala narava (ptiËje 

petje, grmenje, deæ, πumenje morja …). Vsi ti zvoki, ki nas tudi danes obdajajo in brez katerih ne 

bi mogli æiveti (predstavljajmo si æivljenje v tiπini), so del glasbe, oziroma so glasba. 

Ker ima Ëlovek naravno potrebo in æeljo po zvoku (odkrivanju novih zvoËnih spektrov) in gibanju, 

nas skozi tisoËletja procesov popelje prek melodij primitivnega Ëloveka, plesov ob magiËnih 

obredih in nastanku prvih “inπtrumentov”, na primer piπËali iz votlih kosti, pa vse do razvoja 

opere, baleta in danaπnjih inπtrumentov ter odkrivanja πe neznanih zvoËnih razseænosti. 

OTROCIIN GLASBA 

Otroci so vedoæeljna bitja, igra pa je æe od nekdaj sestavni del otrokovega æivljanja. Otroci so za 

glasbo dovzetni in jo najraje sprejemajo prek igre, oziroma je glasba del otrokove igre. Otroci igro 

jemljejo resno in jo intenzivno doæivljajo, zatorej je njihovo doæivljanje glasbe moËno emocionalno 

obarvano. Glasba otroke zdruæuje in povezuje, Ëustveno bogati in plemeniti, jim ponuja nova 

doæivetje, spoznanja, jim daje moænosti lastnega izraæanja in ustvarjanja, skratka muziciranja. 

Spoznavanje in “okuπanje” glasbe ima zato za otroka izjemen pomen, pa ne zato, da bi iz njega 

nekoË postal viruoz, temveË zato da bo sposoben doæivljati glasbo, muzicirati ali pa mu bo glasba 

nudila sprostitev in mir, ki jo potrebuje vsaka duπa. »e postane glasba sestavni del otrokove 

aktivnosti, se prek nje lahko razcvetajo tudi otrokove intelektualne in Ëustvene sposobnosti, se v 

njej odraæajo njegovi motivi, vrednotenja in osebne lastnosti. Otrokovo dozorevanje, uËenje in s 

tem povezane aktivnosti niso loËeni dejavniki razvoja, temveË se medsebojno prepletajo in vplivajo 

drug na drugega. 

4

Glasbena vzgoja 

Glasbena vzgoja je organizirano, naËrtno in sistematiËno izobraæevanje. 

Otrok naj s pomoËjo uËitelja odkriva glasbene vrednote, obËutek za glasbo pa naj razvija z 

razliËnimi dejavnostni, ki naj bodo vse zastopane enakovredno: PETJE, IGRANJE NA GLASBILA, 

POSLU©ANJE GLASBE, GIBANJE OB GLASBI. Te so pomembne za razvoj naravnih glasbenih dispozicij 

in obenem zadovoljujejo otrokov apetit po glasbi. 

IZVAJANJE 

Petje – vzgoja melodiËnega posluha (pojejo krajπe ljudske in umetne pesmi, katerih vsebina 

spodbuja otroπko doæivljanje, domiπljijo, rajanje, igro). 

RitmiËna izreka besedil – vzgoja ritmiËnega posluha (ritmiËno izrekajo kratka otroπka besedila, 

izπtevanke, uganke, preproste ritmiËne vzorce). 

Igranje na glasbila – prenaπanje notranjih melodiËnih in ritmiËnih inventivnih vzgibov na zunanje 

“orodje” (spremljajo petje in izreko z otroπkimi glasbili in zvoËili). 

USTVARJANJE 

Izraæanje – poustvarjanje glasbenih doæivetij in predstav (v snov za oblikovanje, gibalno-rajalno, 

likovno, verbalno). 

Izmiπljanje – ustvarjanje lastnih domiπljijskih in doæivetih vsebin (predstave iz notranjosti ali iz 

okolja, dogodki in izkuπnje izraæene s petjem, ritmiËna izreka, gibanje, ter zvoËno barvane z 

otroπkimi glasbili in zvoËili). 

POSLU©ANJE 

Posluπanje glasbe – doæivljajsko posluπanje ljudskih in umetnih pesmi, skladb za posamezne 

inπtrumente in orkesterskih skladb, ki spodbujajo k aktivni zaznavi; prepoznavanje in spoznavanje 

nekaterih inπtrumentov ter osnovnih glasbenih elementov ob tem pa soËasno πirjenje glasbenega 

besednjaka; posluπanje zvokov iz narave; posluπanje in raziskovanje zvokov glasbil in 

zvoËil. 

DidaktiËno gradivo za drugi razred devetletne osnovne πole sestavljajo: 

- delovni zvezek s kaseto, 

- priroËnik za uËitelje z zgoπËenko. 

Delovni zvezek zajema predpisane uËne smotre, dejavnosti, oblike in elemente glasbene vzgoje, 

ki so predpisani v drugem razredu devetletne osnovne πole. Delovni zvezek je razdeljen na πtiri 

poglavja (JESEN, ZIMA, POMLAD, POLETJE) in je vezan na kaseto oziroma zgoπËenko, na kateri so 

glasbenoumetniπke vsebine. 

5

PriroËnik za uËitelja je pripomoËek pri naËrtovanju in realizaciji posameznih enot in vsebuje uËne 

smotre, napotke, opombe, predloge, informacije, zaporedne oznake, ki so v skladu z zgoπËenko. 

Zaporedne enote v delovnem zvezku so predlagani vrstni red, vendar pa lahko uËitelj zdruæuje 

elemente iz veË uËnih enot v eno uËno lekcijo. Posamezne enote, ki zahtevajo veË pozornosti in 

aktivnega sodelovanja, naj uËitelj obravnava veË ur … 

Realizacija pa je odvisna tudi od Ëasovne organiziranosti in sposobnosti otrok. 

ZgoπËenka vsebuje posnetke pesmic (vokalno-inπtrumentalno izvedbo in samo inπtrumentalno 

spremljavo), inπtrumentalne skladbe, kratke odlomke posameznih skladb, zvoke narave, æivalske 

glasove … 

Izbrane vsebine so v skladu s priroËnikom. 

Iskrena hvala vsem, ki so pripomogli k realizaciji didaktiËnega gradiva. 

Iskrena zahvala recenzentom: Marini Horak, Ivici Ropas, Tatjani Krpan, Snjeæani Pleπe, Jurki 

Zoroja, Larisi Vrhunc, Ljudmili GoriËar. 

Zahvaljujem se Jani KovaË Valdes (Srednja glasbena in baletna πola v Ljubljani) za prispevek 

Naokrog, naokrog v Severno Ameriko, Indijo in Slovenijo, da nam je s koreografijami pribliæala 

plese. 

UËbenik namenjam vsem otrokom, z dobro mislijo, da bi s pomoËjo glasbe odkrili ËimveË neraziskanih 

poti, ki naj jih popeljejo do novih glasbenih odkritij in Ëarobnih trenutkov, ki jih ponuja 

Ëudoviti svet zvokov, v æelji, da bo nekoË iz malega postalo veliko. 

A. N. 

6

GREMO V ©OLO 

NauËimo se novo pesmico: A. NAUMOVSKI – TIK TAK 

CILJI: 

Spoznavanje in izvajanje nove pesmice; 

dinamiËne razlike (forte – glasno, piano – tiho). 

NAPOTKI: 

Novo πolsko leto je potrkalo na vrata. V uvodnem pogovoru lahko uËitelj vpraπa 

uËence, Ëe so se veselili prvega πolskega dne in ponovnega snidenja s soπolci. 

UËitelj zapoje pesmico ali pa jo posluπajo z zgoπËenke. UËitelj nauËi uËence 

pesmico zapeti s kombinirano metodo posnemanja besednih in pevskih fraz. 

Ko pesmico znajo, jim uËitelj pove, katere dele bodo peli tiho in katere glasno. 

Ko uËitelj ponovno zapoje pesmico, usmeri pozornost uËencev na posluπanje 

dinamiËnih razlik, nato jih povabi, naj tudi oni zapojejo tako. 

ZVO»NI ZAPIS (CD 1): 

1. A. Naumovski – Tik tak (vokalno-inπtrumentalna izvedba) 

2. A. Naumovski – Tik tak (inπtrumentalna spremljava) 

U»ITELJU: 

»e se glede na sposobnosti 

uËencev uËitelju zdi primerno, 

lahko enoglasno petje 

popestri z dodajanjem drugega 

glasu, saj bo tako pesmica 

zazvenela “malo drugaËe”. 

Poudarjam, da je odloËitev 

odvisna od presoje uËitelja, 

kajti le uËitelj ve, kako sposobno 

in zahtevno skupino 

uËencev ima pred seboj. 

Seveda pa je potrebno 

uËenece v to “malo 

drugaËno”, novo izvajanje, 

vpeljati postopoma. 

8

1. VAJA: UËenci pojejo pesem, uËitelj pa poje drugi, spremljevalni glas sam. Za zaËetek 

zapoje najprej prvo frazo in se nato pogovori z uËenci o novem naËinu petja. 

Nato zapojejo celo kitico. Po veËkratnem petju uËencem ne bo veË tuje, da 

uËitelj poje drugaËe. 

2. VAJA: Za spodbudo izbere tri ali πtiri uËence in skupaj z njimi poje drugi glas, 

medtem ko drugi pojejo glavno melodijo, za zaËetek samo po nekaj taktov … 

3. VAJA: UËence razdelimo v dve skupini. Ena poje prvi (vodilni) glas, ena pa drugi 

(spremljevalni) glas: tik tak, tika tak … Nato skupini zamenjamo. Tisti, ki so peli 

prvi, pojejo drugi glas, in obratno. 

A. Naumovski: TIK TAK 

1. Tik tak, tika tak, 2. Tik tak, tika tak, 

tik tak, tika tak. 


Moja ura pozvoni, 

Ura glasno mu tiktaka, 

danes v πolo se mudi. 

fantiË vstane, niË ne Ëaka. 

Prvi πolski dan je tu, 

Hitro umije, obleËe se, 

gremo v πolo brez strahu. 

da v πolo Ëeden gre. 

3. Tik tak, tika tak, 


V kotu πolska torba Ëaka, 

novi zvezki za junaka. 

Hitro, hitro mali moæ, 

pojdi v πolo, pozen boπ. 

9

PAL»EK izπtevanka 

CILJI: 

NAPOTKI: 

Enakomerno ritmiËno izrekanje besedila; 

pulzacija; 

ponovitev pesmic, ki so jih uËenci prepevali lansko leto. 

UËenci se razvrstijo v krog, uËitelj pa doloËi enega, ki bo enakomerno izrekal 

izπtevanko. UËenec, ki izπteva, se na vsako poudarjeno dobo dotakne soπolca in 

se pomika v krogu po vrsti, dokler ne zakljuËi izπtevanke z EN, DVA, TRI. Tisti 

uËenec, pri katerem se izπtevanka konËa na besedo TRI, se postavi v sredino 

kroga in zapoje skupini svojo najljubπo pesem ali pa eno od pesmi, ki so jih 

prepevali v prejπnjem πolskem letu. Ko uËenec pesmico odpoje, zaËne z 

izπtevanjem in tako doloËi novega pevca, ki zapoje drugo pesmico. Ta uËna 

enota je primerna za zaËetek ali konec uËne ure in jo lahko uporabljamo 

veËkrat, tako da pri vsaki uËni uri pride na vrsto po nekaj uËencev. 

A. Naumovski: PAL»EK 

PalËek SkakalËek 

na gobi sedi, 

pesmice poje, 

lep dan nam æeli. 

Ko palËek SkakalËek 

preπteje do tri, 

zapojeπ nam pesmico ti. 

En, dva, tri! 

10

OPOMBA: 

Poudarjene dobe so oznaËene s Ërtico. 

11

TARA TAKA 

CILJI: 

Spontano gibanje ob glasbi; 

urjenje razloËevanja med tiπino in zvokom; 

gibanje ob glasbi z vnaprej doloËenimi gibi; 

razvijanje obËutka za ritem. 

NAPOTKI: 

1. VAJA: UËitelj predvaja uËencem posnetek z zvoËnega zapisa, uËenci pa se zaËnejo 

svobodno gibati po prostoru in ustvarjati gibe, kot jih spontano navdihuje 

glasba. Ko uËitelj glasbo prekine, vsak uËenec obstane v takem poloæaju, v 

kakrπnem se je znaπel ob prekinitvi (uËitelj naj presledke skrajπuje ali 

podaljπuje po obËutku, in sicer naj bodo prekinitve dolge od 5 do 15 sekund). Ko 

se glasba spet zasliπi, se uËenci znova zaËnejo gibati. Pri tej vaji spoznamo, da 

se lahko prepustimo toku glasbe in se gibamo spontano, kakor obËutimo. 

2. VAJA: Pri drugi vaji spoznamo, da se ob glasbi lahko gibamo z vnaprej doloËenimi 

gibi. UËitelj uËence postopoma nauËi plesnih gibov. Najprej s ponavljanjem 

utrjujejo gibe, ponazorjene na slikah od 1–4, nato 5–8, itd. Ko uËenci vse gibe 

obvladajo, zapleπejo ob glasbi na zvoËnem zapisu. Zelo pomembno je, da je 

skladba posneta v treh razliËnih tempih (poËasi, zmerno, hitro). Posnetek v 

poËasnem tempu je namenjen nadaljnjemu utrjevanju gibov, srednji in hitri 

tempo pa uporabimo, ko je predpisano gibanje æe uteËeno. 

12

1. slika: Z desno roko πtirikrat potolËemo po desni nogi. 

2. slika: Z levo roko πtirikrat potolËemo po levi nogi. 

3. slika: Naredimo πtiri korake naprej. 

4. slika: Naredimo πtiri korake nazaj. 

5. slika: Na prvo dobo rahlo pokrËimo kolena in v naslednjih treh dobah z 

nadaljnjimi pokrËitvami postopoma naredimo popoln poËep. 

6. slika: Postopno se dvignemo iz poËepa (5. slika v obratni smeri). 



9. slika: ©tirikrat zaploskamo pred seboj. 

10. slika: ©tirikrat zaploskamo za seboj. 



13. slika: ©tirikrat zakorakamo na mestu. 

14. slika: Zadnje πtiri udarce (dobe) obstojimo na mestu. 

U»ITELJU: 

Edini dostop do resniËnega ritmiËnega doæivljanja je skozi telo. Ritem je fiziËna 

energija. Razvijanje obËutka za ritem prek intelekta ni mogoËe, zato je gibanje, 

ki vkljuËuje Ëim veË delov telesa, najbolj naraven pripomoËek za razvijanje 

obËutka za ritem. 


3. A. Naumovski – Tarataka (poËasi) 

4. A. Naumovski – Tarataka (srednje) 

5. A. Naumovski – Tarataka (hitro) 

13

DEKLICA AN»KA 

CILJI: 

Sluπno prepoznavanje posameznih in raznolikih zvokov ob 

posluπanju kratke zgodbice; 

dinamiËne razlike (piano – tiho, forte – glasno). 

NAPOTKI: 

Ob posluπanju zgodbice Deklica AnËka se uËenci seznanijo z razliËnimi zvoki, ki 

so integralni neverbalni del zgodbice na posnetku. 

OPOMBE: 

NajveËj pozornosti posvetimo zvonjenju ur. UËence povabimo, naj bodo 

pozorni na jakost zvonjenja ur. Prva ura zvoni tiho (piano),tudi druga ura zvoni 

tiho (piano), tretja ura pa zvoni glasno (forte). UËenci napiπejo na dopolnilne 

Ërte v tekstu, s kakπno jakostjo so ure zvonile (tiho – tiho – glasno). 


6. A. Naumovski: Deklica AnËka(zvoki: kopanje, suπenje las s suπilcem, 

Ëesanje, krtaËenje zob, zvonjenje prve ure, zvonenje druge ure, smrËanje, 

zvonjenje tretje ure, mamin glas). 

14

NAPOTKI: 

Za isto uËno enoto je na 

zgoπËenki na razpolago πe 

nekaj novih zvokov. Na 

strani 14 v delovnem zvezku 

pa so pripadajoËe slike. 

UËenci naj obkroæijo tiste 

sliËice, ki ponazarjajo zvoke 

primerne za bujenje. 

Tistega, ki jim je najbolj 

vπeË, naj obkroæijo dvakrat. 

Za bujenje neprimerne 

zvoke pa naj prekriæajo. 


7. elektronska ura, 8. glasbena skrinjica, 9. ura na uteæi, 10. budilka, 

11. glas mame, 12. ura s kukavico, 13. kravji zvonec, 14. mukanje, 15. zvonik, 

16. petelin. 

Ali veπ, kdo na vasi zjutraj prvi vstane in prebudi zaspane (UËenci naj na 

dopolnilno Ërto napiπejo besedo PETELIN.) 

15

KI KI RI 

NauËimo se novo pesmico: A. NAUMOVSKI – KI KI RI 

CILJI: 

NAPOTKI: 

Posluπanje in spoznavanje nove pesmice; 

igranje na male inπtrumente po ritmiËnem zapisu; 

razliËni naËini interpretacij. 

UËitelj se pogovori z uËenci o tem, da vsako pesmico lahko izvedemo na veË 

naËinov. S tem, da spremenimo zasedbo ali pa pojemo v razliËnih razpoloæenjih, 

se spremeni tudi vzduπje v skladbici ali pesmici … (temu pravimo razliËne 

interpretacije). S skupnimi moËmi ugotovijo, da lahko: 

- pojemo, 

- pojemo in igramo na inπtrumente, 

- igramo na inπtrumente, 

- pojemo in pleπemo, 

- ritmiËno enakomerno izrekamo besedilo. 

Po pogovoru uËitelj nauËi uËence pesem zapeti, nato uËenci pesem izvajajo na 

tri naËine: 

1. pojejo, 

2. pojejo in igrajo na male inπtrumente, 

3. ritmiËno enakomerno izrekajo besedilo, in sicer v razliËnih razpoloæenjskih 

izrazih, na primer: skrivnostno, pogumno, veselo … 

16

ZVO»NI ZAPIS (CD): 17. A. Naumovski – Ki ki ri (vokalno-inπtrumentalna izvedba) 

18. A. Naumovski – Ki ki ri (inπtrumentalna spremljava) 

A. Naumovski: KI KI RI 

Ko ko ko ko ko ko dak, 

naπ petelin je junak. 

Putke Ëuva noË in dan, 

za lisico ni nam mar. 

Vsak dan zjutraj vse zbudi, 

ki ki ri ki ki ki ki. 

17

GLASBA GOVORI 

Posluπajmo: E. GRIEG – JUTRO 

CILJI: 

NAPOTKI: 

Doæivljajsko posluπanje glasbe; 

razumevanje povezave med barvami in zvoki 

UËenci zaprejo oËi, nekaj Ëasa posluπajo skladbo, ko pa si glede na glasbo 

izberejo primerno barvo (lahko tudi veË barv), s katero bodo “barvali skladbo”, 

zaËnejo barvati na prazno stran 18 v delovnem zvezku. Ta uËna enota bi bila, 

seveda po presoji uËitelja, primerna tudi za ustvarjanje s tempera barvicami na 

risalnem listu, kar bi omogoËilo razstavo slik pod naslovom “Barvni zvoki jutra” 

ali pa “Jutro v barvah”. V vsakem primeru naj uËenci ne riπejo vsebine, temveË 

naj z barvo izrazijo svoj osebni stik z glasbo ali celo s posameznimi toni. Vse 

prepustimo njihovi domiπljiji in obËutenju. 


19. E. Grieg – Jutro 

OPOMBA: Povezava med zvoki in barvami ni 

samo domiπljijska igra, ampak ima svojo 

osnovo v vibracijah in energiji, kot to dojemajo 

modreci vzhodnjaπkih πol (tako na primer 

tibetanski budisti povezujejo doloËen zvok in 

doloËeno barvo pri vajah s Ëakrami – energetskimi 

centri), pa tudi nekateri sodobni skladatelji, 

na primer Aleksander Skrjabin in 

Olivier Messiaen, ki sta z doloËenimi tonovskimi 

naËini povezovala doloËene barve. Spet 

drugi spajajo zvene inπtrumentov z barvnimi 

odtenki. Tako je na primer Franz Liszt zahteval 

od glasbenikov pri orkestrski vaji, naj igrajo 

bolj viπnjevo. Thomas Mann pa je govoril o 

rjavem tonu violonËela … Takπno posluπanje je 

glasbeni teoretik in skladatelj J. L. Hoffman æe 

leta 1786 poimenoval “barvni posluh”. Te 

povezave so del intuitivne preciznosti, ki jo 

imenujemo muzikalnost. 

18

PO KORO©KEM PO 

KRANJSKEM 

NauËimo se novo pesmico: LJUDSKA – PO KORO©KEM PO KRANJSKEM 

CILJI: 

OPOMBE: 

NAPOTKI: 

Spoznavanje in izvajanje nove pesmi; 

ustvarjanje pozitivnega odnosa do slovenskega ljudskega izroËila. 

Prve uËne enote so se vsebinsko naslanjale na πolo, sedaj pa se bomo preselili 

na deæelo, da spoznamo pesmi naπih babic in dedkov. To so pesmi, ki so 

povezane z naravo in æivljenjem na kmetih, ki so nastale ob kmeËkih opravilih, 

pri druæenju in ob razliËnih priloænostih. 

Takrat ko uËenci ravno zakorakajo v novo πolsko leto, je narava najbolj bogata 

in ponuja dozorele sadeæe. 

September je Ëas kmeËkih opravil, kot so obiranje sadja, æetev ajde in mlatev 

pπenice … 

Æitarica, ki jo poznamo pod imenom ajda, je poletni posevek, ki πele jeseni 

pobeli πirna polja s svojim roænato – belim cvetjem. Ajdo so v starih Ëasih æele s 

srpom æene in dekleta, ki se jim je reklo æanjice. 

Ob teh delovnih prilikah je nastalo mnogo pesmi in nekaj se jih bomo nauËili. 

Po uvodnem pogovoru (glej opombe) uËenci posluπajo pesem z zgoπËenke. 

Pesem lahko izvaja tudi uËitelj. Temu sledi skupno petje. UËenci naj pesem 

zapojejo tudi ob inπtrumentalni spremljavi, ki je na zgoπËenki. 


20. Ljudska – Po 

Koroπkem po Kranjskem 

(vokalno-inπtrumentalna 

izvedba) 

21. Ljudska – Po 

Koroπkem po Kranjskem 

(inπtrumentalna spremljava) 

19

Ljudska: PO KORO©KEM PO KRANJSKEM 

1. Po Koroπkem po Kranjskem æe ajda zori, 

æe ajda zori, æe ajda zori. 

Eno dekle jo æanje, jo glav'ca boli, 

jo glav'ca boli prav zares. 

2. Tri dni jo æe æanje, tri snopke ima, 

tri snopke ima, tri snopke ima. 

Pa poglejte na rok'ce kol'k æuljev ima, 

kol'k æuljev ima prav zares. 

3. Tri dni jo æe mlati, tri litre ima, 

tri litre ima, tri litre ima. 

Pa poglejte na oËke, vse solzne ima, 

vse solzne ima prav zares. 

20

ZVO»ILA 

Ponuja nam jih narava. 

Naredimo jih iz uporabnih ali odpadnih materialov. 

NAPOTKI: 

UËitelj uËencem z uvodnimi besedami pove, da nam narava nudi mnoge, za 

Ëloveka nujno potrebne, koristne in zanimive dobrine. Æe v prejπnjem πolskem 

letu so uËenci iz naravnih materialov izdelali nekaj zvoËil. Letos bodo æe znani 

paleti zvoËil dodali πe nekaj novih. UËitelj se pogovori z uËenci, kakπne materiale 

naj prinesejo k naslednji uËni uri. Ko imajo potrebne materiale, uËenci pod 

vodstvom uËitelja izdelajo zvoËila. Zaæeljeno je, da s skupnimi moËmi, z bistrimi 

glavami, z domiπljijo in kreativnostjo ustvarijo nove razliËice æe ustaljenih 

oblik zvoËil. Pa poglejmo, kaj nam ponuja narava. 

A. Orehovo drevo nam daje plod oreh. Iz dveh orehovih 

lupin naredimo zvoËilo tako, da z njima udarjamo ali pa ju 

drgnemo drugo ob drugo. Tako dobimo dva razliËna zvoka. 

B. Divji kostanj ima plod, ki se uporablja za krmo æivali. 

Kostanj lahko oblikujemo tudi v krasno — iz dveh kostanjev 

naredimo zvoËilo tako, da z enim udarjamo ob drugega. 

V kostanj zabodemo tanjπo, na enem koncu priostreno palico 

(npr. od nabodala), ki sluæi za dræalo. Tako dobimo 

zvoËilo, s katerim tolËemo po razliËnih povrπinah. 

Kostanje stresemo v srednje veliko plastiËno posodo, ki jo 

zapremo s plastiËnim pokrovom. Posodo stresamo v vse 

smeri in dobimo zvok, ki spominja na grmenje. 

C. Iz koruznih storæev naredimo pokalice. 

». Dva razliËna kamna, od katerih naj bo eden malo veËji in 

ploπËat. Z manjπim kamnom tolËemo po veËjem. Za lepπi 

videz lahko kamna pobarvamo s tempera barvami. 

D. Tudi buËe, ki rastejo na polju, so lahko izvrstno zvoËilo. 

Najprimernejπe so æe posuπene buËe, ob stresanju njihova 

semena v notranjosti ropotajo. Prazno buËo pa lahko 

napolnimo s koruznim zrni ali z brinovimi jagodami. 

E. Na sprehodu po parku lahko naberemo 15 do 25 cm 

dolge rjave stroke glediËevke (podobni so roæiËem), ki ob 

stresanju ropotajo. 

21

Pa si oglejmo in naredimo πe nekaj zvoËil iz uporabnih ali odpadnih materialov. 

F. Dve leseni ælici tolËemo eno ob drugo. 

G. Dva lesena ploha, oziroma dve malo debelejπi ploπËici, 

da ju lahko dræimo po robu, tolËemo drugo ob drugo. 

H. ZveneËa hobotnica — zamaπke od sadnih sokov ali 

mineralne vode preluknjamo in jih priveæemo na tanke 

vrvice razliËnih dolæin. Nato konce vrvic poveæemo v vozel 

in tako narejeno zvoËilo stresamo ali po njem udarjamo z 

roko. Za lepπi videz lahko iz lepenke naredimo glavo hobotnice, 

ki jo prilepimo na vozel zvoËila. 

I. Vkozarec nalijemo vodo, v njej namoËimo prst in kroæno 

drgnemo po robu, dokler vibracija ne preide v zven. 

J. V rob plastiËnega lonËka toËno na premeru naredimo dve 

zarezi, Ëez njiju in prek dna napeljemo gumico tako, da je 

Ëimbolj napeta. Po njej brenkamo. 

K. VeË kozarcev ali steklenic uglasimo v razliËne tonske 

viπine tako, da vanje nalijemo razliËne koliËine vode, nato 

pa po njih udarjamo s primernim udaralom. 

L. V plastiËen lonËek stresemo riæ ali kakπno drugo zrnje. 

LonËek pokrijemo s plastiËno vreËko (Ëe je prevelika jo malo 

poreæemo) in jo pritrdimo z elastiko. S stresanjem izvabljamo 

razliËne zvoke. 

22

SPOZNAJMO IN©TRUMENTE 

CILJI: 

Spoznavanje inπtrumentov; 

sluπno prepoznavanje zvokov inπtrumentov; 

vizualno prepoznavanje oblike inπtrumentov. 

NAPOTKI U»ENCEM: Drevesa nam ne dajejo samo plodov, ampak tudi les. Oglejmo si inπtrumente, 

nato pa s skupnimi moËmi ugotovimo, kateri inπtrumenti so narejeni iz lesa 

in kateri ne. UËenci naj obkroæijo inπtrumente, ki niso narejeni iz lesa. Nekatere 

inπtrumente so spoznali æe prejπnje leto, nekaj novih inπtrumentov pa bodo 

spoznali letos. 

NAPOTKI: 

UËenci si skupaj z uËiteljem ogledajo inπtrumente v uËbeniku. V prejπnjem 

πolskem letu so spoznali: blok flavto, violino, kitaro, kontrabas, harfo, trobento, 

flavto, klavir, harmoniko, palËke, boben, ropotulji, Ëinele in triangel. Letos pa 

bodo spoznali, kako izgledajo in kako zvenijo ksilofon, zvonËki, fagot in pavke. 

Za vsak inπtrument jim uËitelj predvaja zvok, ki je na zgoπËenki, slike pa so v 

delovnem zvezku. Pri prepoznavanju æe znanih in pri spoznavanju novih inπtrumentov 

se uËitelj z uËenci pogovori o posameznem inπtrumentu: kako inπtrument 

izgleda (slike so v delovnem zvezku), kako se na inπtrumente igra, kako 

inπtrument zveni (posluπanje z zgoπËenke). Nato naj uËitelj predvaja posnetke 

πe enkrat, vendar v drugaËnem zaporedju, uËenci pa naj ugibajo, kateri zvok 

pripada kateremu inπtrumentu. 


22. blok flavta, 23. violina, 24. kontrabas, 25. klavir, 26. ksilofon, 27. harfa, 

28. kitara, 29. fagot, 30. pavke, 31. palËke, 32. flavta, 33. trobenta, 

34. zvonËki, 35. ropotulji, 36. triangel, 37. boben, 38. Ëinele. 

OPOMBE: PriËujoËa 

vsebina je glede na 

zahtevnost 

(pozornost, aktivno 

sodelovanje …) 

dokaj kompleksna, 

zato predlagam, da 

se obravnava veË 

ur. 

23

IN©TRUMENTI IGRAJO GLASNO, 

TIHO, NARA©»AJO»E, POJEMAJO»E 

CILJI: 

NAPOTKI: 

Prepoznavanje posameznih inπtrumentov; 

dinamiËne razlike (glasno, tiho, naraπËajoËe, pojemajoËe). 

UËenci si z uËiteljem ogledajo slike inπtrumentov v delovnem zvezku in vsak 

inπtrument poimenujejo. Nato posluπajo posnetke posameznih inπtrumentov z 

zgoπËenke. UËitelj jim pove, da se lahko na inπtrumente igra razliËno: glasno, 

tiho, naraπËajoËe, pojemajoËe, zato naj pozorno posluπajo, s kakπno jakostjo 

(tiho, glasno, naraπËajoËe, pojemajoËe) igrajo posamezni inπtrumenti na 

zgoπËenki. Po posluπanju svoje ugotovitve o dinamiki posameznih inπtrumentov 

napiπejo v delovni zvezek. 


39. trobenta; 40. violina; 41. pavke; 42. klavir; 43. boben; 44. kontrabas; 

45. flavta; 46. Ëinele; 47. triangel; 

24

OBARVAJMO TONE 

CILJI: 

NAPOTKI: 

Sluπno prepoznavanje zvokov inπtrumentov; 

razumevanje povezave med barvami in zvoki – barvni toni 

Ob veËkratnem posluπanju znaËilnih tonov vsakega inπtrumenta naj uËenci 

(vsak zase) po lastnem obËutku in presoji izberejo barvo za vsak inπtrument in 

pobarvajo v delovnem zvezku kvadrat, ki je poleg slike. 


48. violina; 49. flavta; 50. trobenta; 51. fagot; 52. ksilofon; 53. kontrabas 

25

MLADI MUZIKANTI 

NauËimo se novo pesmico: LJUDSKA – MLADI MUZIKANTI 

CILJI: 

NAPOTKI: 

Posluπanje, spoznavanje in izvajanje nove pesmice; 

gibanje ob izvajanju pesmice (posnemanje igranja na inπtrumente). 

UËitelj najprej predvaja pesem z zvoËnega zapisa. Po posluπanju uËitelj nauËi 

uËence pesem zapeti z metodo posnemanja besednih in pevskih fraz. Ko jo 

znajo, naj ob petju posnemajo gibe, ki ponazarjajo igranje na inπtrument, ki ga 

doloËena kitica opeva: 

— v drugi kitici posnemajo igranje na gosli (violino), 

— v tretji kitici posnemajo igranje na piπËal, 

— v Ëetrti kitici posnemajo igranje na boben, 

— v peti kitici posnemajo igranje na trobento , 

— v πesti kitici posnemajo igranje na kontrabas. 


54. Ljudska – Mladi muzikanti (vokalno-inπtrumentalna izvedba) 

55. Ljudska – Mladi muzikanti (inπtrumentalna spremljava) 

Ljudska: MLADI MUZIKANTI 

26

1. Mi muzikanti smo, 2. Mi muzikanti smo, 

veselo pojemo: 

na gosli godemo: 

tralalala, tralalala, 

cigu, migu, cigu, migu, 

tralalala, tralala, 

cigu, migu, cigu, mig, 

tralalala, tralalala, 

cigu, migu, cigu, migu, 

tralalalala. 

cigu, migu, cig. 


na piπËalko piskamo: 

na boben tolËemo: 

fiju, fiju, fiju, fiju, 

rom pom pom pom, rom pom pom pom, 

fiju, fiju, fiju, fi, 

rom pom pom pom, rom pom pom, 

fiju, fiju, fiju, fiju, 

rom pom pom pom, rom pom pom pom, 

fiju, fiju, fi. 

rom pom pom pom pom. 


s trobento trobimo: 

na bas zdaj æagamo: 

trararara, trararara, 

æiga, æaga, æiga, æaga, 

trararara, trarara, 

æiga, æaga, æiga, æag, 

trararara, trararara, 

æiga, æaga, æiga, æaga, 

trarararara. 

æiga, æaga, æig. 

27

NA KONCERTU 

1. del 

CILJI: 

NAPOTKI: 

©irjenje glasbenega besednjaka (spoznavanje in pomen); 

sluπno prepoznavanje inπtrumentov. 

UËitelj povpraπa uËence, Ëe je kdo æe bil na kakπni glasbeni prireditvi. 

Po uvodnem pogovoru si ogledajo sliko v delovnem zvezku (slika koncerta). 

V sproπËenem razgovoru uËitelj razloæi uËencem nove glasbene besede: 

POSLU©ALCI so ljudje, ki gredo na koncert in posluπajo glasbo. 

KONCERT je prireditev, kjer se obËinstvo zbere v dvorani, enako kot v kinu ali 

gledaliπËu, na odru pa glasbeniki pojejo in igrajo na glasbila. 

ORKESTER je velika skupina glasbenikov, ki vsi naenkrat igrajo na inπtrumente. 

DIRIGENT je vodja orekstra, ki glasbenikom s kretnjami rok v zraku kaæe, kako 

hitro, glasno in na kakπen naËin naj igrajo. Ponavadi dræi v desni roki dirigentsko 

palico. 

SKLADATELJ je glasbenik, ki glasbo zapiπe v poseben, notni zvezek. Namesto 

Ërk uporablja znake, ki jih imenujemo note. 

2. del 

NAPOTKI: 

UËenci si skupaj z uËiteljem ogledajo v delovnem zvezku slike izvajalcev, nato 

jim uËitelj predvaja pripadajoËe posnetke z zvoËnega zapisa. Pod sliko vsakega 

glasbenika je besedilo, ki ga dopolnijo. Na primer: Glasbenik, ki igra klavir, je 

P I A N I S T. 

Ko uËenci posluπajo posnetek zbora, naj jih uËitelj vpraπa, kako se imenuje tisti, 

ki zbor vodi. 

ZBOROVODJA, kot æe beseda pove, je glasbenik, ki vodi zbor. 


56. flavtist; 57. zbor; 58. pevka; 59. violinist; 60. pianist 

28

3. del 

NAPOTKI: 

Na straneh 31 in 33 je spodnji del lista moæno upogniti (najprej uËenci slike 

izvajalcev obreæejo), tako da se pred orkestrom pojavijo posamezni glasbeniki, 

ki so jih uËenci sluπno prepoznali na odlomkih (2. del). Isti izvajalci se predstavijo 

πe enkrat, tokrat pred zvoËno kuliso orkestra. Ob posluπanju posameznega 

zvoËnega primera, naj uËitelj povabi uËence, da povedo, kdo je igral na posnetku 

»e posluπajo na primer koncert za klavir in orkester, bodo verjetno 

razloËili klavir in orkester. Lahko pa bomo dobili tudi pestrejπe odgovore, kot 

so: nekdo je igral klavir, pa violine smo sliπali, tudi flavta je bila vmes … (vse to 

so seveda pravilni odgovori). 


61. E. Grieg – Koncert za klavir in orkester 

62. W. A. Mozart – Koncert za flavto in orkester v G — duru, K. 313 

63. F. Mendelssohn – Koncert za violino in orkester op.64 v e – molu, 

allegro molto appassionato 

64. W. A. Mozart – Kantata: Radost prostozidarjev, K. 471 

OPOMBA: 

PriËujoËa vsebina je glede na zahtevnost (pozornost, aktivno sodelovanje …) 

dokaj kompleksna, zato predlagam, da se obravnava veË ur. 

29

GLASBA OPISUJE Z 

ZVOKI 

CILJI: 

NAPOTKI: 

Sposobnost væivljanja v glasbene vsebine. 

Ob posluπanju glasbenih primerov naj uËenci ugotovijo, katero sliko narave 

ponazarja posamezna skladba. Na razpolago so tri nalepke, ki upodabljajo 

grmenje, deæ in morje. Po posluπanju posamezne skladbe uËitelj doloËi nekaj 

Ëasa za sproπËen skupen pogovor, v katerem uËenci primerjajo svoje ugotovitve. 

Ko primere posluπajo znova, se posvetujejo, s katerimi zvoËili in na 

kakπen naËin bi se najbolj avtentiËno pribliæali predvajanemu zvoku. Poleg 

prostora za nalepke je na razpolago tudi prostor, v katerega uËenci nariπejo ali 

napiπejo imena zvoËil, ki bi jih uporabili. 


65. M. Horak / A. Naumovski — Grmenje (improvizacija za klavir) 

66. A. Naumovski — Deæ 

67. A. Naumovski — Morje 

30

GLASBA GOVORI 

Posluπajmo: C. DEBUSSY — SIRINKS 

CILJI: 

NAPOTKI: 


prenos glasbenih vtisov v snov za oblikovanje. 

UËenci najprej zgnetejo glino, da postane proæna. Nato nekaj Ëasa posluπajo 

glasbo in zaËnejo gnesti glino s prsti in z dlanmi … UËitelj naj najprej usmeri 

pozornost uËencev na posluπanje in jih spodbuja, naj gnetejo, dokler ne najdejo 

v glasbi tistega momenta, ki ga bodo zaËutili kot primernega za odtis v 

glino. Tedaj je “izdelek” dokonËan. Tistim, ki se pri tej novi nalogi ne znajdejo, 

naj uËitelj (vsakemu posebej) pomaga tako, da ga prime za roke, potem z 

zaËetnimi vzgibi skupaj oblikujeta glino ob glasbi, dokler uËitelj ne zaËuti, da je 

uËenec zaËel oblikovati samostojno. Nekateri uËenci se bodo posvetili zgolj 

ritmu, drugi pa melodiji. V kolikor je za uËenca tak pristop preveË “abstrakten”, 

naj ga uËitelj opogumi, da si ob posluπanju glasbe zamisli lik, na primer æivalico 

ali rastlino, in jo upodobi. 


68. C. Debussy — Sirinks 

31

ZIMSKA PRAVLJICA 

Posluπajmo skladbo za orkester: A. NAUMOVSKI – ZIMSKA PRAVLJICA 

CILJI: 

NAPOTKI: 

Sposobnost væivljanja v glasbene vsebine; 

likovno ustvarjanje; 

skupinsko delo. 

UËitelj pove uËencem, da bodo posluπali glasbeno pravljico, vendar bo ta pravljica 

opisana le z zvoki. Za vsak lik, ki nastopa v pravljici, uËitelj predvaja kratek glasbeni 

odlomek – moment (pribliæno 0.25 s), ki predstavlja posamezen lik. Ko uËitelj predstavlja 

nastopajoËe like v pravljici, pred vsakim posluπanjem prebere uvodne besede: 

1. predstavitev — Uvod fanfar, ki povedo, da se pravljica dogaja na gradu. 

2. predstavitev — Princesa (je izjemno lepa in tenkoËutna. Njene prijateljice so 

ptice, z njimi se pogovarja na grajskem vrtu.). 

3. predstavitev — Kralj (je njen oËe, praviËen moæ, ki modro vlada kraljevini). 

4. predstavitev — »arovnica (je zlobna in ne prenese, da bi bil kdo sreËen in 

zaljubljen. Da bi laæje nagajala dobrim ljudem, se spremeni v dvorno damo in 

se prikupi kralju.). 

5. predstavitev — Hrabri vitez (je postaven in pogumen mladeniË, ki ga vedno 

in povsod spremlja zvesti sokol) . 

6. predstavitev — PtiËice. 

7. predstavitev — Konj. 

34

Ko uËitelj uËencem predstavi nastopajoËe – besedno in zvoËno, sledi 

posluπanje pravljice, ki je sestavljena iz sedmih glasbenih momentov. Prva slika 

je æe narisana v delovnem zvezku, naloga cele skupine pa je, da si ob 

posluπanju ustvari skupno zamisel o poteku pravljice in jo nato v πe πestih 

slikah v delovnem zvezku tudi nariπe. Pri risanju lahko posamezniki dodajo tudi 

svoje individualne elemente. 

U»ITELJU: 

UËencem naj bo uËitelj v pomoË. Na primer po posluπanju posameznega 

momenta naj sledi skupni pogovor, v katerem uËitelj vpraπa uËence katera od 

predstavljenih oseb je bila opisana z glasbo; kaj menijo, da je ta oseba naredila; 

je bila vesela ali æalostna; se je s kom pogovarjala. »e smo pozorni, lahko v 

skladbi prepoznamo vse like. 

Potek zgodbe je zapisan le informativno, za oporo. Ker gre za doæivljajsko 

posluπanje glasbe, naj bo potek pravljice v prvi vrsti odvisen od posameznika in 

od skupine. 

1. glasbeni moment – Princesa se sprehaja po grajskem vrtu, priletijo ptiËice, ki 

princesi zapojejo pesmico. 

2. glasbeni moment — Na sprehod se odpravi πe kralj in se pridruæi svoji hËeri 

– princesi, s katero se pogovarja. 

3. glasbeni moment — Mimo pride Ëarovnica, prepodi ptice in prestraπi princeso. 

4. glasbeni moment — Kralj pokliËe viteza in ga prosi, naj prepodi Ëarovnico. 

5. glasbeni moment — Princesa in vitez se sreËata in si postaneta vπeË, vendar 

Ëarovnica ne poËiva s svojimi Ëarovnijami … 

6. glasbeni moment — Vitez in Ëarovnica se sreËata. 

7. glasbeni moment — Princesa in hrabri vitez se poroËita, odjezdita na konju, 

spremlja ju njegov zvesti sokol in seveda æivita sreËno do konca svojih dni. 

OPOMBA: 

PriËujoËa vsebina je glede na zahtevnost (pozornost, aktivno sodelovanje …) 

dokaj kompleksna, zato predlagam, da se obravnava veË ur. 



69. uvod; 70. princeska; 71. kralj; 72. Ëarovnica; 

73. hrabri vitez; 74. ptiËice; 75. konj; 

76. 1. glasbeni moment; 







35

SNEÆENI MOÆ 

NauËimo se novo pesmico: M. VOGLAR – SNEÆENI MOÆ 

CILJI: 

NAPOTKI: 

OPOMBE: 


izmiπljevanje gibov; 

oblikovanje spremljave za inπtrumente; 

skupinsko delo; 

likovno ustvarjanje. 

UËitelj se z uËenci pogovarja o zimskem Ëasu in o zimskih zabavah, kot so 

smuËanje, kepanje, izdelovanje sneæaka. Po uvodnem pogovoru uËitelj nauËi 

uËence pesem zapeti z metodo posnemanja besednih in pevskih fraz. Nato 

pesmico utrjujejo. Sledi izbiranje inπtrumentov in kreativna naloga: uËenci naj 

sami ali s pomoËjo uËitelja ustvarijo spremljavo za inπtrumente. Tisti, ki ne 

igrajo na inπtrumente, pa si k pesmici izmislijo plesne gibe. Pojeta naj obe 

skupini uËencev, tista, ki pleπe, in tista, ki igra. Nato skupini vlogi zamenjata. 

Po konËani glasbeno plesni dejavnosti uËenci v delovni zvezek doriπejo 

sneæenega moæa. 

S to vajo razvijamo in urimo sposobnost dvojne dejavnosti. 


83. M. Voglar – Sneæeni moæ (vokalno—inπtrumentalna izvedba) 

84. M. Voglar – Sneæeni moæ (inπtrumentalna spremljava) 

36

M. Voglar: SNEÆENI MOÆ 

1. Tam na bregu moæ stoji, 

v roki metlo on dræi. 

RdeË korenËek mu je nos, 

v noge pa je Ëisto bos. 

2. Tam na bregu moæ stoji, 

ker ni sonca se smeji. 

Lonec star ima na glavi, 

to sneæeni moæ je pravi. 

37

ZIMSKE IZMI©LJARIJE 

Uglasbimo pesmico: A. NAUMOVSKI – ZIMSKI »AS 

CILJI: 

NAPOTKI: 

Ustvarjanje melodije in spremljave; 

vokalno-inπtrumentalno izvajanje pesmi. 

UËitelj nauËi uËence besedilo, nato skupaj ustvarijo melodijo. Ko je melodija 

narejena, si uËenci sami ali s pomoËjo uËitelja izberejo inπtrumente in ustvarijo 

spremljavo. UËence razporedimo v dve skupini. Sledijo inπtrumentalne in 

vokalne vaje, nato pa vokalno-inπtrumentalna izvedba. Skupini naj se menjavata. 

Tisti uËenci, ki pojejo, bodo ob drugi izvedbi igrali in obratno. 

38

A .Naumovski: ZIMSKI »AS 

Hej veseli zimski Ëas, 

radost, sreËa je pri nas. 

Mraz ne seæe do kosti, 

zdaj veseli smo prav vsi. 

Kmalu pride zdaj med nas, 

stari, dobri Dedek mraz. 

In pripeljal bo s sanmi 

kup daril za zimske dni. 

39

GLASBA GOVORI 

Posluπajmo: C. DEBUSSY – SNEÆINKE PLE©EJO 

CILJI: 



NAPOTKI: 

UËenci se najprej sprostijo, umirijo, lahko tudi zaprejo oËi in za trenutek 

“posluπajo tiπino” … UËitelj naj jim pove, da bodo posluπali glasbo in da lahko 

ob posluπanju skladbe vstopijo v glasbo kot v pravljico. Po posluπanju bodo 

narisali v delovni zvezek (ali po æelji uËencev in presoji uËitelja na veËji list 

papirja), kaj so ob glasbi videli oziroma doæiveli. Medtem ko likovno ustvarjajo, 

naj posnetek posluπajo πe enkrat. UËitelj naj na zaËetku ne izda naslova skladbice, 

vendar naj ponudi nekaj znamenj in napotkov, o Ëem glasba govori. Ko so 

risbe narisane, uËitelj pove naslov skladbe, uËenci pa o svojih doæivetjih 

pripovedujejo – se pravi, da svojo sliko razloæijo. 

ZVO»NI ZAPIS (CD): 

85. C. Debussy – Sneæinke pleπejo 

40

GLASBA ZA RAZLI»NA 

RAZPOLOÆENJA 

U»NI SMOTER: 

NAPOTKI: 

OPOMBE: 


væivljanje v glasbene vsebine. 

UËitelj predlaga uËencem, naj mu povedo, kakπna je po njihovem mnenju 

lahko glasba in kakπno razpoloæenje nam lahko priËara (veselo, æalostno, tiho, 

neæno, hitro, zaspano, jezno, glasno …). Nato si uËenci ob posluπanju odlomkov 

skupaj z uËiteljem ogledajo narisane obraze (nalepke) in se odloËijo, kateri 

najbolj odgovarja razpoloæenju glasbenih primerov. Ob ponovnem posluπanju 

odlomkov, v drugaËnem vrstnem redu, pa si uËenci po svojem obËutku izberejo 

obraze in jih nalepijo v razpredelnico. 

Vsa glasba je veËplastna. Razpoloæenje, ki je predlagano, se nanaπa izkljuËno 

na odlomek in ne na celo skladbo. »e uËenec zaËuti eno od plasti, je smisel 

tega smotra izpolnjen. »e pa se uËenec izrazi z opisom podobe (“to je pa tako 

kot da se dva viteza borita”), … je to lahko sinonim za jezo. Kadar je uËenËeva 

izbira drugaËna, kot je uËitelj priËakoval, naj ga ne popravlja. Gre predvsem za 

to, da se uËenec væivi v glasbo in izbere po svojem obËutku in presoji. PriËujoËa 

vsebina je glede na zahtevnost (pozornost, aktivno sodelovanje …) dokaj kompleksna, 

zato predlagam, da se obravnava veË ur. 

41


veselo (praznovanje) 86. G. Bizet – Carmen suita πt. 1 (Les Toreadors) 

veselo (zmaga) 87. G. F. Händel – Water music suite πt. 2 v D – duru, HWV 349, 

æalostno (predano) 88. W. A. Mozart – REQUIEM v d – molu, KV 626 

Lacrimosa dies illa) 

æalostno (obupano) 89. F. Chopin – Mazurka v f – molu 

neæno (tolaæeËe) 90. F. Chopin – Koncert za klavir in orkester 

neæno (æalostno) 91. P. Tchaikowsky – Labodji ples 

hitro (napeto) 92. Zith — Eternnity 

hitro (razburjeno) 93. Keith Jarrett – Koncert v æivo (Köhln) 

prestraπeno (strah) 94. Musogrsky – NoË na golem hribu 

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): tiho (mirnost) 1. Gavin Bryans 

razmiπljajoËe (mirno) 2. Shih / Hui Chen – 66 times 

razmiπljujoËe (razburjeno) 3. J. MatiËiË – Sonata za klavir 

uspavano (tiho) 4. F. Liszt – Pastirji ob jaslicah 

glasno (navduπeno) 5. L. von Beethoven – Simfonija πt. 9 op. 125 v d — molu 

glasno 6. C. Orff – Carmina burana 

42

GIBANJE OB GLASBI 

CILJI: 

NAPOTKI: 

Spontano gibanje ob glasbi; 

razvijanje obËutka za ritem; 

ritmiËno sproπËanje energije. 

UËitelj predvaja posnetek z zvoËnega zapisa, uËenci pa se zaËnejo svobodno 

gibati po prostoru. UËitelj naj jih spodbudi, da se Ëimbolj predajo ritmu in 

zapleπejo s polno energijo. 

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 7. Satori 

8. Armand Frydman — D. Hekimian — N’Toun 

9. Dead Can Dance — Mother Tongue 

43

NARI©IMO 

GIBANJE TONOV 

CILJI: 

NAPOTKI: 

Urjenje obËutka za prenos sluπnih impulzov v grafiËne oblike; 

prepoznavanje ritma in tonske viπine. 

Na zgoπËenki je 6 primerov signalnih tonov. UËenci naj vsak signal posluπajo 

po veËkrat, nato pa po svoji zamisli nariπejo gibanje tega zvoka v delovni 

zvezek. Ker ta uËna enota predstavlja novost, naj uËitelj nariπe na tablo elemente, 

ki so za oblikovanje signalih tonov najbolj prikladni: veËje in manjπe 

pike, krajπe in daljπe ter tanjπe in debelejπe Ërte, neenakomerne packe, vijuge, 

πpirale, cik-cak Ërte, trikotnike, krogce, kvadratke … Le Ëe se uËenec ne znajde, 

naj mu uËitelj pomaga pri izbiri, sestavi in prostorski ureditvi elementov za 

posamezen signalni ton. 

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 10. prvi signal; 11. drugi signal; 12. tretji signal; 13. Ëetrti signal; 

14. peti signal; 15. πesti signal 

44

PUSTNA 

NauËimo se novo pesmico: A. KRALJ / A. NAUMOVSKI – PUSTNA 

U»NI SMOTER: 

NAPOTKI: 

Posluπanje, spoznavanje in izvajanje nove pesmice v povezav z naravo in ljudskimi 

obiËaji; 

igranje na inπtrumente (Orffove, lastne, improvizirane). 

UËitelj se z uËenci pogovarja o zimskem Ëasu, o tem, kaj se dogaja pozimi v naravi. 

V zimski Ëas sodi tudi praznovanje pusta. »eprav se danes naπemimo le za zabavo, 

je v starih Ëasih pustovanje imelo zelo pomembno vlogo. Maπkare po imenu 

kurenti naj bi prepodile zle zimske duhove in priklicale pomlad. Kurenti se 

naπemijo v koæuhe, imajo æivalsko masko z dolgim rilËastim nosom in jezikom, 

okrog pasu pa imajo obeπene kravje zvonce. Po pogovoru uËenci posluπajo pesem z 

zvoËnega zapisa. Nato jih uËitelj nauËi pesem zapeti z metodo posnemanja besednih 

in pevskih fraz. Ko jo znajo zapeti, sledi oblikovanje spremljave za inπtrumente. 

Izbira inπtrumentov naj bo Ëimbolj pestra, iz vseh do sedaj predstavljenih skupin 

zvoËil in inπtrumentov. Od doma pa naj prinesejo πe lonce, pokrovke in podobne 

predmete. »e bi po presoji uËitelja skupinsko delo z oblikovanjem spremljave vzelo 

preveË Ëasa, se lahko posluæi v priroËniku æe pripravljenega zapisa. Zapis za en 

inπtrument lahko igrata dva uËenca na dva razliËna inπtrumenta hkrati, na primer 

ropotulji in lonec, pokrovki in boben … UËitelj naj razdeli uËence v skupine: 

1. skupina poje, 

2. skupina pleπe, 

3. skupina igra na inπtrumente. 


16. A. Kralj / A. Naumovski – 

Pustna (vokalno-inπtrumentalna izvedba) 

17. A. Kralj / A. Naumovski – Pustna 

(inπtrumentalna spremljava). 

45

46 

DANES JE NOR-»AVI DAN, NAJ NIH»E NE BO ZASPAN, VSAK NAJ PUSTNO

MASKO VZAME, DA VESELJE NAS PREVZAME, VSAKA ©EMA PA DOBI VELIK SLASTEN KROF ZA TRI. 

47

A. Kralj – A. Naumovski: PUSTNA 

1. Danes je norËavi dan, 

naj nihËe ne bo zaspan, 

vsak naj pustno masko vzame, 

da veselje nas prevzame, 

vsaka πema pa dobi 

velik slasten krof za tri. 

2. Tam je pravi korenjak, 

hrabri miπek in gosak, 

je princeska zaplesala, 

princu roko je podala, 

pa zarajajmo zdaj vsi, 

saj domov se ne mudi! 

48

LEPA ANKA 

CILJI: 

NAPOTKI: 


gibanje ob glasbi; 

spoznavanje besede solist v praktiËnem delu. 

V uvodnem pogovoru se uËitelj z uËenci pogovori o pomenu pomladi (vse 

raste, se prebuja v novo æivljenje …). Spomladanski prazniki pri mnogih narodih 

slavijo rodovitnost in izvir æivljenja. Predvsem pa v tem Ëasu na deæeli v pozdrav 

pomladi pleπejo plese in kola. Najlepπe obredne pesmi in plese poznamo 

iz Bele krajine. Med njimi je tudi kolo Lepa Anka. 

UËenci posluπajo pesem z zgoπËenke, nato pa jih uËitelj nauËi pesem zapeti. Ko 

jo znajo, jim uËitelj pove, da je ta pesem namenjena plesu, ki se pleπe v krogu. 

Takπen ples imenujemo kolo. Preden zaËno s plesom, uËitelj izbere deklico ki bo 

predstavljala lepo Anko, nato pa se uËenci v krogu primejo za roke. Pri petju 

prve kitice se gibajo v smeri urnega kazalca — pri petju druge kitice se gibajo v 

nasprotno smer — tretjo kitico poje Lepa Anka, ki stoji na sredini kroga, roke 

ima naslonjene na bok in se ziblje v ritmu. Ostali uËenci se gibljejo v smeri 

urnega kazalca — prve πtiri takte Ëetrte kitice zapoje Lepa Anka, nato kitico 

odpojejo do konca ostali uËenci, gibajo pa se v nasprotni smeri urnega kazalca 

— v peti kitici uËenci stojijo v krogu, roke poloæijo na bok in se zibajo v ritmu. 

Lepa Anka zapoje: “Tri bi grade preskoËila, tri bi grade preskoËila”, in se vrti v 

krogu, nato se petju pridruæijo πe ostali uËenci 

OPOMBE: 

Originalna koreografija tega 

kola je preteæka, zato predlagam 

poenostavljeno 

razliËico, ki naj sluæi uËitelju 

le za oporo, po æelji pa lahko 

predlagano gibanje spremeni 

ali pa si izmisli kaj 

novega. Za plesno predlogo 

lahko sluæijo tudi vijuge in 

cik-caki, v katerih je zapisan 

tekst v delovnem zvezku. 


18. Ljudska – Lepa Anka 

(vokalno-inπtrumentalna 

izvedba) 

19. Ljudska – Lepa Anka 

(inπtrumentalna spremljava) 

50

Ljudska: LEPA ANKA 

1. Lepa Anka kolo vodi, 2. Kolo vodi i govori, 

lepa Anka kolo vodi, 

kolo vodi i govori, 

lepa Anka kolo vodi, 

kolo vodi i govori, 

lepa Anka kolo vodi. 

Kolo vodi i govori: 

3. Mili boæe 'al sam lepa, 4. Daj mi brate konja svojga, 

mili boæe 'al sam lepa, 

daj mi brate konja sbojga, 

mili boæe 'al sam lepa, 

daj mi brate konja svojga, 

mili boæe 'al sam lepa. 

daj mi brate konja svojga. 

5. Tri bi grade preskoËila, 

tri bi grade preskoËila, 

tri bi grade preskoËila, 

tri bi grade preskoËila. 

51

GLASBA GOVORI 

Posluπajmo: I. STRAVINSKI – PREBUDITEV POMLADI 

CILJI: 

NAPOTKI: 



UËenci zaprejo oËi, se sprostijo, umirijo in “posluπajo tiπino”. UËitelj jim pove, 

da bodo posluπali skladbo in da lahko ob posluπanju vstopijo v glasbo kot v 

pravljico. Po posluπanju naj v delovni zvezek ali na veËji list papirja nariπejo, kaj 

so ob posluπanju glasbe doæiveli, obËutili … Vse prepustimo njihovi domiπljiji in 

obËutenju. UËitelj naj ne daje znamenj in napotkov o naslovu skladbe. Ko 

konËajo z risanjem, naj uËitelj nameni nekaj Ëasa za pogovor, izmenjavo mnenj 

o tem, kaj je posameznik obËutil in doæivel ob posluπanju skladbe. 

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 20. I. Stravinski – Posvetitev pomladi (Ples zemlje) 

52

GLASBENE UGANKE 

CILJI: 

NAPOTKI: 

Ponavljanje ritmiËnih vzorcev; 

urjenje ritmiËnih sposobnosti. 

UËenci naj s seboj prinesejo razliËne predmete, ki jim bodo sluæili za tolkala: 

dve leseni ælici, dve krajπi palici, dva svinËnika. UËitelj pove uËencem, naj 

pozorno posluπajo ritmiËni vzorec, ker ga bodo ponovili. Ker izraz “ritmiËni 

vzorec” uËencem πe ni znan, uËence vpraπamo po domaËe: “Posluπajte, kako 

bom zaploskala (udarjala s palicama …), in ponovite, kar ste sliπali”. RitmiËni 

vzorci so sicer posneti na zgoπËenki, a je zaæeljeno, da jih izvaja uËitelj “v æivo” 

tudi po veËkrat, preden jih za njim ponovijo uËenci v skupini ali posamezno. Za 

zahtevnejπo skupino uËencev lahko izvedemo πe glasbene uganke. UËitelj 

zaploska ali potolËe ritem pesmice, ki so se jo uËenci dobro nauËili prejπnje ali 

letoπnje πolsko leto (morda pa poznajo pesem πe iz vrtca). Nato uËenci 

poskuπajo uganiti, katera pesem je to. 

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 21. 1. primer; 22. 2. primer; 23. 3. primer; 24. 4. primer; 25. 5. primer; 

26. 6. primer; 27. 7. primer; 28. 8. primer; 29. 9. primer; 30. 10. primer; 

31. 11. primer 

53

ZALJUBLJENA MA»KA 

NauËimo se novo pesmico: A. NAUMOVSKI – ZALJUBLJENA MA»KA 

CILJI: 

NAPOTKI: 


igranje na male inπtrumente in zvoËila; 

ustvarjanje spremljave. 

UËenci posluπajo pesem z zgoπËenke, nato jih uËitelj pesem nauËi. Ko jo znajo, 

sledi vokalna izvedba, pri kateri se spremljajo z inπtrumenti po zapisu, ki je v 

priroËniku in naj ga uËitelj fotokopira. Lahko pa se spremljajo z lastnimi zvoËili 

in s skupnimi moËmi ustvarijo spremljavo. UËenci naj æe pri prvi izvedbi 

poskusijo sami razbrati zapis. 

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 32. A. Naumovski – Zaljubljena maËka (vokalno–inπtrumentalna izvedba) 

33. A .Naumovski – Zaljubljena maËka (inπtrumentalna spremljava). 

54

1. MIJAU, MIJAU, MIJAU, MIJAU, 

MIJAU, MIJAU, MIJAU, MIJAU, 


MIJAU, MIJAU, MIJAU. 

2. NA©A MA»KA, MA»KA TA»KA, 

SE JE ZALJUBILA V SOSEDOVEGA MA»KA. 



3. ZDAJ JE POLNO MI©I V HI©I, 

KER ZALJUBLJEN PAR NE LOVI VE» V NA©I HI©I. 



4. CELE DNEVE SLI©IM MIJAU, MIJAU, 

KMALU MLADE MUCE ZDAJ K NAM DOMOV PRINESE. 



55

Naumovski: ZALJUBLJENA MA»KA 

1. Mijau, mijau, mijau, mijau, 

mijau, mijau, mijau, mijau, 

mijau, mijau, mijau, mijau, 

mijau, mijau, mijau. 

2. Naπa maËka, maËka TaËka, 

se je zaljubila v sosedovega maËka. 

Mijau, mijau, mijau, mijau, 


3. Zdaj je polno miπi v hiπi, 

ker zaljubljen par ne lovi veË v naπi hiπi. 



4. Cele dneve sliπim mijau, mijau, 

kmalu mlade muce zdaj k nam domov prinese. 



56

ZELENI JURIJ 

CILJI: 

NAPOTKI: 

Posluπanje in izvajanje nove pesmice; 

primerjava razliËnih interpretacij; 

urjenje sluπno-prepoznavnega spomina. 

UËitelj predstavi uËencem pesmico, tako da posluπajo posnetek z zvoËnega 

zapisa. Morda ob prvem posluπanju uËenci ne bodo razumeli vseh besed. Zato 

naj uËitelj zapoje pesem po delËkih in sproti razlaga vsebino ter prevede 

nareËne besede v knjiæno slovenπËino. Pomembno je uËencem razloæiti, da so 

nekatere besede drugaËne, ker so v nareËnem jeziku. Tako kot v Ljubljani govorimo 

ljubljansko, tako na Gorenjskem govorijo gorenjsko, na ©tajerskem πtajersko 

… pa se vendarle vsi med seboj razumemo. UËitelj razloæi uËencem, ob 

kakπni priloænosti je ta pesem nastala, kakπen praznik spremlja in kako se ta 

praznik praznuje (glej opombe). Ker so uËenci sedaj æe seznanjeni z besedo 

interpretacija (izvedba), bo tokrat njihova naloga, da izrazijo svoje mnenje o 

tem, katera od πtirih izvedb jim je najbolj vπeË in zakaj. Povedo naj tudi, kaj je 

pritegnilo njihovo pozornost (naËin petja, spremljava, zasedba inπtrumentov …). 

Pomembno je, da uËitelj spodbudi uËence k izraæanju pozitivnega mnenja, 

hoËem reËi, da v vsaki pesmi najprej poiπËejo, kaj jim je bilo vπeË. Seveda naj 

povedo tudi, kaj jim ni bilo vπeË, vendar pa negativna kritiËna naravnanost ne 

sme biti prvotno izhodiπËe pogovora. 

57

UËitelj naj uËence vpraπa: 

Ali so peli moπki ali æenske v prvem posnetku (æenske in moπki ob spremljavi) 

Kaj smo sliπali pri drugem posnetku (samo æenske) 

Kaj pa tretji posnetek (samo æenske, pele so “prepleteno”). 

OPOMBE: 

Jurjevo se praznuje 24. aprila. V Beli krajini je bil to praznik pastirjev. Æivino, ki 

so ji okrasili rogove z zelenimi vejicami in pisanim cvetjem, so pastirji odgnali 

na paπo. Kmetje pa so jim za zaËetek pastirjevanja napolnili malhe z vsakovrstnimi 

dobrotami. Enega od pastirjev so ovili v zelenje in brπljan in πli z njim od 

hiπe do hiπe ter ob tem piskali na piπËali iz mladega lubja. 

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 34. Ljudska – Zeleni Jurij (belokranjska) 

35. Ljudska – Zeleni Jurij (vokalna izvedba) 

36. Ljudska – Zeleni Jurij (vokalna izvedba v kanonu) 

Ljudska: ZELENI JURIJ 

58

1. Proπel je, proπel pisani vuzem, 

doπel je, doπel zeleni Jure. 

Na zelenem konji po zelenem polji. 

Dajte mu, dajte, jurja darovajte, 

dajte mu groπ, da vam dojde joπ! 

Haj! Hoj! Haj! 

Da vam dojde joπ! 

I-uh, I-juh,I-ju-hi! 

59

LJUDSKA GLASBILA 

CILJI: 

NAPOTKI: 

Spoznavanje inπtrumentov; 

sluπno prepoznavanje zvokov inπtrumentov; 

spoznavanje izdelave nekaterih inπtrumentov. 

UËenci si skupaj z uËiteljem ogledajo inπtrumente, ki so v delovnem zvezku, πe 

bolje pa bi bilo, Ëe bi si uËenci z uËiteljem omenjene inπtrumente ogledali v 

muzeju. Za vsak inπtrument uËitelj uËencem pove, iz Ëesa in kako je izdelan, 

nato pa jim ga predstavi πe s predvajanjem posnetka. 

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 37. lonËeni bas; 38. trstenke; 39. lubnata piπËalka; 40. rog iz lubja; 

41. harmonika 

60

LON»ENI BAS – naredijo iz glinastega lonca, Ëez odprtino pa napnejo koæo, ki jo 

pred tem namoËijo. Na sredini koæe vstavijo tenko, gladko palico, po kateri se s 

stisnjeno dlanjo ali s prsti drsa gor in dol. 

TRSTENKE — to prastaro ljudsko glasbilo je narejeno iz veË razliËno dolgih cevk 

iz trstike, ki se jih poveæe s trakom. Na trstenke igramo tako, da jih prislonimo 

na spodnjo ustnico in pihamo na robove piπËali. Na trstenke so igrali tudi 

pastirji na paπi (v starodavni GrËiji so trstenke imenovali sirinks ali Panova 

piπËal). 

LUBNATA PI©»ALKA — piπËalka iz lubja je izrazito spomladansko glasbilo. 

Naredil si ga je prav vsak pastirËek, naj je Ëuval ovce, krave ali pa koze, Ëeprav 

izdelava ni ravno preprosta. PiπËalka je narejena iz vrbove vejice, ki jo je treba 

narezljati na poseben naËin in mojstrsko potolËi po skorji, da lubje odstopi in 

se ga da sneti z vejice. 

ROG IZ LUBJA — je glasbilo pastirjev, ki so si ga izdelovali med paπo. Z noæem 

πpiralasto zareæemo vejo po vsej dolæini, tako da dobimo πirok trak iz lubja. 

Nato trak iz lubja zvijemo v koniËasto cevko. 

HARMONIKA — je najbolj popularen ljudski inπtrument, ki ga gotovo vsakdo 

pozna. Nekateri igrajo na klavirsko harmoniko, ki ima na desni strani majhno 

klaviaturo (tipke), drugi pa na diatoniËno, ki ima na levi in na desni gumbe na 

pritisk. 

61

IZIDOR OV»ICE PASEL 

NauËimo se novo pesmico: LJUDSKA – IZIDOR OV»ICE PASEL 

CILJI: 

NAPOTKI: 


vokalno-inπtrumentalno izvajanje pesmi; 

uporaba lastnih zvoËil; 


Æe lani so uËenci spoznali, da je telo lahko izvrsten inπtrument. Pa si oglejmo 

zvoËila, ki jih imamo sami. 

Lahko ploskamo, trkamo, topotamo z nogami, tleskamo s prsti, udarjamo s 

prsti po povrπini, z dlanjo po kolenih, tolËemo z nogo ob tla, pokamo z ustnicami, 

tleskamo z jezikom in pri tem oblikujemo samoglasnike (a, e, i, o, u), 

praskamo z nohti. 

Na temo pastirjevanja uËitelj nauËi uËence πe eno pesmico, ki govori o pastirju 

Izidorju. UËitelj nauËi uËence pesem zapeti. Ko jo znajo, se uËenci ob petju 

spremljajo z lastnimi zvoËili po zapisu v delovnem zvezku, uËitelj pa usmeri njihovo 

pozornost na uvod in medigre. Pesmico lahko zapojejo tudi ob spremljavi 

na male inπtrumente. UËitelj dodeli πtirim uËencem vsakemu po en inπtrument 

(ksilofon, ropotulji, palËki, triangel). UËitelj πe enkart usmeri pozornost uËencev 

na inπtrumentalni uvod in medigre, ki jih æe poznajo s posnetkov. 

62

VAJE: 

1. VAJA – Najprej se nauËi igrati svojo linijo po zapisu v delovnem zvezku 

uËenec, ki igra ksilofon. 

2. VAJA – UËenec, ki igra ksilofon, zaigra uvodne πtiri takte, nato zaËnejo ostali 

uËenci peti pesem, uËenec s ksilofonom pa igra svojo linijo. Po prvi kitici sledi 

πtiritaktna medigra, ki jo spet zaigra uËenec s ksilofonom sam, potem vsi 

nadaljujejo s petjem druge kitice. 

UËenci z drugimi tremi inπtrumenti vadijo vsak posebej na zgoraj opisani 

naËin. Ko znajo svojo linijo, zaigrajo vsi skupaj in spremljajo skupinsko petje. 

Nato inπtrumentalno spremljavo prevzamejo πtirje novi uËenci. Po dokaj 

napornih vajah za vokalno-inπtrumentalno izvedbo sledi za sprostitev likovno 

ustvarjanje, v delovni zvezek nariπejo pastirja Izidorja in prilepijo slike ovac. 

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 42. Ljudska – Izidor ovËice pasel (vokalno –inπtrumentalna izvedba) 

43. Ljudska – Izidor ovËice pasel (inπtrumentalna spremljava) 

Ljudska: IZIDOR OV»ICE PASEL 

1. Izidor ovËice pasel, 2. Ko ovËice je zapustil, 

lepo æviægal, lepo pel. 

stopil je v vojaπki stan. 

Tingel tink, tingel, tingel tonk, 

Tingel tink, tingel, tingel tonk, 

tingel tink, tingel, tingel tonk, 




tingel tink, tonk. 

tingel tink, tonk. 

63

NA TRAVNIKU 

CILJI: 

NAPOTKI: 

Sluπno prepoznavanje æivalskih glasov in drugih zvokov. 

Ob posluπanju zgoπËenke uËenci skupaj z uËiteljem ugotavljajo posamezne 

zvoke in oglaπanje æivali. Za oporo si pred posluπanjem in ob njem ogledajo 

nalepke v delovnem zvezku in jih po posluπanju prilepijo. UËitelj naj vsakiË, ko 

predvaja posnetke æivalskih glasov in drugih zvokov, izbere drugaËno zaporedje. 

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 44. zelena æolna; 45. kosec; 46. stræek; 47. vodomec; 48. Ëebela; 49. komar; 

50. muren; 51. æaba; 52. raca; 53. potok; 54. nekdo, ki hodi po travi; 

55. pes laja 

64

PESMICA 

O ZLATI ROÆI 

NauËimo se novo pesmico: G.B. PERGOLESI — PESMICA O ZLATI ROÆI 

CILJI: 

Spoznavanje in izvajanje nove pesmice; 

urjenje obËutka za poudarjene in nepoudarjene dobe v tridobnem taktu; 

ustvarjanje gibov, ki jih spontano navdihne glasba. 

NAPOTKI: 1. VAJA — Po posluπanju pesmice na zgoπËenki uËitelj nauËi uËence pesmico 

zapeti z metodo posnemanja besednih in pevskih fraz. Ko jo znajo, jim uËitelj 

pove, katere dele bodo peli tiho, glasno, naraπËajoËe … Nato uËitelj pesmico 

zapoje tako, da pri izvedbi zelo jasno upoπteva predpisano dinamiko in jih 

povabi, naj ga v tem posnemajo. 

2.VAJA — UËenci naj najprej pri posluπanju, nato pa ob petju, zaploskajo na 

vsako poudarjeno (teæko), torej prvo dobo. V podporo jim bo, Ëe bo uËitelj ta 

ritem tolkel na boben. Ko ta del vaje usvojijo, naj dodajo πe dva lahna ploska na 

nepoudarjeno (lahko) drugo in tretjo dobo. 

Primer: 

3.VAJA – Besedilo pesmice naj uËenci oblikujejo z gibi in telesnimi liki. Trije 

uËenci naj prevzamejo vlogo zlate roæe, vetra in ptice in pantomimiËno 

improvizirajo prizore, ki jih opisuje besedilo. Preostali uËenci so gledalci, ki 

pesem obenem pojejo. Besedilo bo torej zavedni navdih, nezavedno pa bosta 

na gibanje vplivala ritem in melodiËni potek pesmice. 

PRIMER: 

– Tam nekje je zlata roæa, pa ne vem πe, kje 

cvete … (UËenec v vlogi zlate roæe sedi po 

turπko in si z rokami prekrije obraz, kot bi se 

igral “skrivalnice” …) 

– Sred poljan jo veter boæa, jaz pa πe ne znam 

do nje. (UËenec v vlogi zlate roæe zaËne poËasi 

in mirno gibati z rokami, valovati kot roæa, ki 

jo rahlo zaziba veter … uËenec v vlogi vetra 

zapleπe okoli roæe in jo poboæa.) 

– Pa bom ptiËico poprosil, naj me vodi po 

stezi. (UËenec v vlogi ptice pride “na oder”, s 

komolci naredi krila in ponazarja letenje …) 

– Pa bo ptiËko veter nosil, tja, kjer roæa se zlati. 

(UËenca v vlogi ptice in vetra zapleπeta skupaj, 

se primeta za roke in rajata … ptica leti, 

veter pa kroæi okoli nje …) 

… in tako dalje. 

Oblikovanje gibov je prepuπËeno uËenËevi 

domiπljiji, seveda pa naj uËitelj nudi pomoË, Ëe 

je potrebno. Zaæeljeno je, da uËitelj pri prvi izvedbi 

prevzame eno od vlog. 

65


56. G. B. Pergolessi — Pesmica o zlati roæi (vokalno –inπtrumentalna izvedba) 

57. G. B. Pergolessi — Pesmica o zlati roæi (inπtrumentalna spremljava) 

G. B. Pergolessi: PESMICA O ZLATI ROÆI 

1. Tam nekje je zlata roæa, 

pa ne vem πe kje cvete. 

Sred' poljan jo veter boæa, 

jaz pa πe ne znam do nje. 

Pa bom ptiËico poprosil, 

naj me vodi po stezi. 

Pa bo ptiËko veter nosil, 

tja, kjer roæa se zlati. 

2. Veter je Ëez daljo sinjo 

v beli halji privrπel 

in je ptiËko rahlokrilo 

na nevidne roke vzel. 

In je veter vodil ptico, 

a za njo je tekel fant. 

Poiskali so cvetlico, 

lepi cvetek Ëisto zlat. 

66

NAOKROG, NAOKROG 

– V SEVERNO AMERIKO 

J. K. VALDES 

CILJI: 

NAPOTKI: 

OPOMBA: 

Sluπno prepoznavanje zvokov prevoznega sredstva (letalo); 

prepoznavanje glasbe Indijancev; 

gibalna ustvarjalnost; 

spoznavanje preprostih elementov indijanskih plesov (kulture); 

seznanjanje z drugimi kulturami in ustvarjanje pozitivnega odnosa do 

pripadnikov drugih ras. 

Ob posluπanju zvoËnega primera uËenci ugotovijo zvok prevoznega sredstva, s katerim 

bodo “potovali”. Izberejo ustrezno nalepko in jo prilepijo na ustrezno mesto. UËitelj 

naj uËence spodbudi, naj posamezno ali v parih posnemajo obliko letala, lahko 

po slikovnih predlogah iz uËbenika. Ob zvoËnem primeru naj ponazorijo gibanje letala. 

Ob posluπanju glasbenega primera (ustrezna izvirna indijanska glasba) v pogovoru 

ugotovijo, v katero deæelo so pripotovali, in ustrezno nalepko nalepijo v uËbenik (totem). 

UËitelj se z uËenci pogovori o naËinu æivljenja Indijancev in njihovih navadah. 

Pri Indijancih je ples sestavni del njihovega æivljenja – prazniki, proπnja za deæ, 

bojni plesi … Oponaπajo gibanje æivali, lov in preganjanje divjaËine, bitke in 

zmage nad sovraænikom, poljedelska dela, snubljenje … 

PLES: 

1. s pomoËjo slikovnih napotkov (fotografije) 

v delovnem zvezku uËenci skupaj z uËiteljem 

sestavijo ples okoli tabornega ognja. 

2. Pipa miru – pantomima: UËenec vdihne 

“dim” iz namiπljene pipe in ga pihne na πtiri 

strani neba, nato pipo poda naprej. 

OPOMBA: »e uËenci niso vajeni plesnega 

ustvarjanja, jih lahko pri tem vodi uËitelj. 

UËitelj naj uËence spodbuja k improvizaciji ob 

indijanski glasbi. Zaradi obseænosti se lahko 

tematika razπiri na veË ur, z utrjevanjem pa 

lahko pripravite nastop. 

ZVO»NI ZAPIS (CD2): 

58. letalo; 59. indijanska glasba; 

60. indijanska glasba 

68

SKRITI ZAKLAD 

NauËimo se novo pesmico: A. NAUMOVSKI – SKRITI ZAKLAD 

CILJI: 

NAPOTKI: 

OPOMBA: 

Posluπanje in izvajanje nove pesmice; 

spoznavanje ritmiËne izreke v “rap” slogu. 

UËenci pesem najprej posluπajo z zgoπËenke, nato jih uËitelj nauËi besedilo 

brez ritmiËne izreke. Ko ga dobro usvojijo, se z veËkratinim posluπanjem 

krajπih odlomkov in s ponavljanjem navajajo na novi slog ritmiËne izreke. 

“Rap” je v popularni glasbi sodoben slog izvajanja, ki se je razvil iz Ërnske glasbe. 

Ves izrazni naboj je v ritmu, melodije ni, vendar ima ritmiËna izreka besedila 

inπtrumentalno podlago. 

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 61. A. Naumovski — Skriti zaklad (vokalno –inπtrumentalna izvedba) 

62. A. Naumovski — Skriti zaklad (inπtrumentalna spremljava) 

A. Naumovski: SKRITI ZAKLAD (POTOVANJE V SANJAH) 

1. Plujemo po πirnem morju, 

otok vidim na obzorju, 

z zlatim soncem obsijan, 

se spraπujem, je kdo tam. 

2. Ko priplujemo do obale, 

z vej visijo le banane, 

prav nikogar ni nikjer, 

tu je Ëisto pravi mir. 

3. Pala, pala, pala, bane, 

vsepovsod so le banane, 

jaz pa bom odkril zaklad, 

pravi morski sem pirat. 

4. Vstopim v skrito temno jamo, 

tam zagledam svojo mamo, 

le odmaknem se od vrat, 

mama odkrila je zaklad. 

5. Prav poËasi in previdno 

zdaj odpiram zlato skrinjo. 

To prav niË mi ne diπi, 

kup banan za dolge dni. 

69

POLETNA KO©NJA 

Posluπajmo: LJUDSKA – TRAVNI»KI SO ÆE ZELENI 

CILJI: 

NAPOTKI: 

OPOMBE: 

Posluπanje, spoznavanje in izvajanje nove pesmi; 

razumevanje povezave med delom in ljudskim glasbenim ustvarjanjem; 

izraæanje odzivov na razliËne interpretacije. 

Najprej naj uËitelj uËencem pove nekaj besed o koπnji in se z njimi pogovori o 

dani tematiki (glej opombe). Po prvem posluπanju vseh treh razliËic pesmi na 

zgoπËenki naj uËenci spontano izrazijo svoje odzive na razliËne izvedbe. UËitelj 

naj jih spodbudi, da toËno povedo, katera izvedba jim je bila najbolj vπeË in zakaj, 

kaj je v njih vzbudilo najveËjo pozornost (naËin petja, spremljava, zasedba) 

in kaj so si najbolj zapomnili. 

Po pogovoru uËitelj nauËi uËence pesem zapeti po ustaljenih metodah. 

Koπnja je prvo poletno delo na deæeli. Na koπnjo so fantje in dekleta prihajali 

praænje obleËeni. Fantje so zaËeli kositi zelo zgodaj zjutraj, vsak od njih je imel 

za pasom vodir, to je kravji rog napolnjen z vodo, v njem pa brusilni kamen – 

oslo. Pozneje so priπla na travnik dekleta grabit in raztrosit pokoπeno travo, da 

se je posuπila. Seno so zloæili na kozolce, po opravljenem delu pa je kmet — 

gospodar priredil “likof”, kjer so ob pijaËi in jedaËi peli in plesali. 

70

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 63. Ljudska – TravniËki so æe zeleni 

(vokalno–inπtrumentalna izvedba) 

64. Ljudska – TravniËki so æe zeleni 

(vokalno–inπtrumentalna izvedba z lastnimi zvoËili) 

65. Ljudska – TravniËki so æe zeleni (inπtrumentalna izvedba) 

Ljudska: TRAVNI»KI SO ÆE ZELENI 

TravniËki so æe zeleni, 

roæice so razcvetene, 

pojd'mo le kosit, 

pojd'mo le kosit, 

vse prijat'le gor budit. 

71

OB BISTREM 

POTOKU JE MLIN 

NauËimo se novo pesmico: LJUDSKA – OB BISTREM POTOKU JE MLIN 

CILJI: 

NAPOTKI: 

OPOMBA: 

NA PRIMER: 


spremljanje pesmice z lastnimi zvoËili; 

ustvarjanje spremljave za zvoËila. 

Najprej uËitelj predvaja pesem z zvoËnega zapisa, nato uËence nauËi pesem 

zapeti. V pogovoru obnovijo, katera lastna zvoËila poznajo in jih nato uporabijo 

za spremljavo pri vokalni izvedbi. (UËenci sami ali s pomoËjo uËitelja ustvarijo 

spremljavo z lastnimi zvoËili, ploskajo, trkajo, topotajo z nogami, tleskajo s 

prsti, udarjajo s prsti po povrπini, z dlanjo po kolenih, pokajo z ustnicami, 

tleskajo z jezikom, ... ). 

ÆETEV IN MLATEV 

Ko πe ni bilo poljedelskih strojev, je bilo spravljanje poljskih pridelkov sicer 

teæko kmeËko delo, a obenem tudi priloænost za druæenje in praznovanje. 

Æenske (æanjice) so æito æele, moπki pa so za njimi vezali snope in jim brusili 

srpe. Najprej je bilo treba æito posuπiti v kozolcu in πele nato je priπla na vrsto 

mlatev. Iz hiπ je odmeval topot cepcev. Cepci so vrtljive dvodelne palice, s 

katerimi so moπki (mlatiËi) udarjali po æitu in tako loËevali zrnje od slame. 

Æito so odnesli v mlin, kjer so ga zmleli v moko. 

UËenci lahko oblikujejo 

pet skupin: 

Prva skupina ploska. 

Druga skupina udarja z 

dvema prstoma po robu 

mize. 

Tretja skupina proizvaja z 

usti zvoke na zloge klip ali 

klop. 

»etrta skupina z rokami 

tolËe po nogah. 

Peta skupina poje pesem. 

72

Vsaka skupina naj pride na vrsto za vsako od petih nalog: petje in spremljanje 

na πtiri naËine. 

ZVO»NI ZAPIS (CD 2 ): 66. Ljudska – Ob bistrem potoku je mlin (vokalno–inπtrumentalna izvedba) 

67. Ljudska – Ob bistrem potoku je mlin (inπtrumentalna spremljava) 

Ljudska: OB BISTREM POTOKU JE MLIN 

1. Ob bistrem potoku je mlin, 2. »e mlinËek pri miru bi stal, 

a jaz sem pa mlinarjev sin. 

bi mlinar in kmet æaloval. 

Ko mlinËek ropoËe in voda πumlja, In otrok bi jokal in toæil glasno, 

srce mi veselo igra, igra. 

kako je brez kruha hudo, hudo. 

Ko mlinËek ropoËe in voda πumlja, In otrok bi jokal in toæil glasno, 

srce mi veselo igra. 

kako je brez kruha hudo. 

73

NAOKROG, 

NAOKROG – V INDIJO 

CILJI: 

NAPOTKI: 

OPOMBE: 

J. K. VALDES 

Sluπno prepoznavanje zvokov prevoznega sredstva; 

prepoznavanje tradicionalne indijske glasbe; 

gibalna ustvarjalnost; 

spoznavanje preprostih elementov indijske plesne kulture; 

seznanjanje z drugimi kulturami in ustvarjanjem pozitivnega odnosa do 

pripadnikov drugih ras. 

Ko uËenci ugotovijo, kateremu prevoznemu sredstvu pripada zvoËni primer, 

nalepijo ustrezno nalepko (ladja) v uËbenik. Na osnovi slikovne predloge v 

uËbeniku se uËenci posedejo in se postavijo v obliki velike ladje. “Ladja” se ne 

premika po prostoru, paË pa uËence spodbujamo, da se enotno nagibajo desno 

in levo. Ob posluπanju glasbenega primera (indijska glasba) skupaj ugotovijo, 

od kod je ta glasba. Nalepko, ki predstavlja Indijo (slika ©ive), nalepijo v 

uËbenik. UËitelj uËencem razloæi naËin plesa Indijk in jih s pomoËjo slikovnih 

predlog (fotografij) nauËi gibalnih simbolov. 

Za indijsko plesno izraznost je gornji del telesa pomembnejπi od spodnjega. 

ZnaËilna je izredno bogata govorica zapestij, dlani in prstov ter obraza. 

ZVO»NI ZAPIS (CD 2 ): 68. ladja; 69. G. Kumar — Shree Radhe Govinda 

70. Pandit Shivhumar Sharma 

PLES: 

1. Ples boga ©ive 

UËitelj razdeli uËence v trojke, nato pa se 

uËenci postavijo v “kipce” (fotografija v 

delovnem zvezku). Ob glasbi zapleπejo s 

poudarkom na gibanju rok ob strani telesa. 

Trojke se ne premikajo po prostoru. Lahko pa 

jih uËitelj razporedi v prostoru. 

2. Plesno pripovedovanje zgodbic z rokami 

UËenci naj se premikajo prosto po prostoru in 

ob tem z rokami pleπejo svojo zgodbico o 

ribah, roæicah, labodu, ptiËkih … Ko uËitelj 

nauËi uËence gibov rok in njihov pomen, jih 

spodbudi, naj si sami izmislijo nove gibe in jih 

vpletejo v zgodbice. 

Za konec naj uËenci zapleπejo – plesno 

pripovedujejo dramaturπko zakljuËeno zgodbico 

z zaËetkom, sredino in koncem, ki jo 

ponudi uËitelj (po lastni izbiri). 

74

JUHUHU PO»ITNICE 

NauËimo se novo pesmico: A. NAUMOVSKI – JUHUHU PO»ITNICE 

CILJI: 

NAPOTKI: 

Posluπanje, spoznavanje in izvajanje nove pesmice. 

UËenci posluπajo pesem z zgoπËenke, temu naj sledi skupinsko uËenje pesmi. 

Pesem je namenjena za veselo, sproπËeno petje, za zabavo … takπna naj bo tudi 

izvedba. Po æelji lahko uËenci dodajo spremljavo za male inπtrumente, za 

zvoËila, ki so jih sami izdelali, ali pa se spremljajo z lastnimi zvoËili. »e bi se 

æeleli tudi gibati ob pesmici, naj to storijo. Pri tej pesmici naj se uËenci sami 

odloËijo, katere dejavnosti bodo dodali k petju, s tem jim ponudimo prosto 

pot, da lahko realizirajo svoje zamisli, predloge … 

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 71. A. Naumovski – Juhuhu, poËitnice (vokalno-inπtrumentalna izvedba) 

72. A .Naumovski – Juhuhu, poËitnice (inπtrumentalna spremljava) 

75

A. Naumovski: JUHUHU, PO»ITNICE 

1. Juhuhu, poËitnice, 2. Marko na planincah bo, 

heja, heja, juhuhu, 

tam se krave pasejo, 

danes konec πole je, 

na piπËal pastir igra, 

heja, heja, juhuhu. 

sliπi se odmev z gora. 

3. Cvetka gre v Indijo, 4. Mirko pojde v Egipt, 

s slonom potovala bo. 

se v piramide skrit. 

Najbolj ga razveseli, 

Jahal na kameli bo, 

ko se v vodi ohladi. 

v puπËavi je lepo. 

5. Ana na Aljasko gre, 6. Jaz pa pojdem k babici, 

tja, kjer sneg pokriva vse, 

v gozdni hiπici æivi, 

beli medved tam æivi, 

na drevesu hiπko imam, 

vsak dan rib si nalovi. 

tam igral se bom vsak dan. 

76

NA MORJU 

CILJI: 

NAPOTKI: 

Sluπno prepoznavanje zvokov, ki so povezani z morjem. 

Pred posluπanjem naj si uËenci ogledajo v delovnem zvezku nalepke, na katerih 

so slikovno predstavljeni vsi zvoki te uËne enote. Ko zvoke sluπno prepoznajo, 

odlepijo nalepko in jo smiselno vstavijo v pripravljeno ilustracijo morja in 

plaæe. 

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 73. delfin; 74. kit; 75. galeb; 76. valovanje morja; 77. ladja; 78. skok v morje; 

79. igrajo odbojko; 80. glliser 

77

GLASBA GOVORI 

Posluπajmo: C. DEBUSSY – MORJE 

NAPOTKI: 

UËenci se najprej sprostijo, umirijo, zaprejo oËi in za trenutek “posluπajo tiπino”. 

UËitelj naj jim tokrat pove naslov skladbe æe pred posluπanjem. Med 

posluπanjem naj s tempera barvicami slikajo na risalni list sliko morja, kot jim 

jo posreduje glasba. Ko so risbe gotove, lahko uËenci svojo sliko razloæijo – se 

pravi, da povedo, kakπno se jim je v Debussyjevi skladbi morje zdelo: mirno, 

razburkano, temno modro, globoko … Za konec πolskega leta lahko vse slike 

zlepimo skupaj in s sestavljanko morske pokrajine okrasimo razred. 

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 81. C. Debussy – Morje 

78

NAOKROG, NAOKROG 

– V SLOVENIJO 

CILJI: 

NAPOTKI: 

PLES: 

J. K. VALDES 

Sluπno prepoznavanje zvokov prevoznega sredstva (vlak); 

prepoznavanje slovenske ljudske glasbe in preprostih plesnih elementov; 

seznanjanje z domaËimi ljudskimi plesi in ustvarjanje pozitivnega odnosa do 

slovenskega ljudskega izroËila; 

upoπtevanje pravil gibanja v parih oziroma prilagajanje v skupini. 

Po reπitvi zvoËnega primera uËenci nalepijo nalepko s sliko prevoznega sredstva, 

ki so ga prepoznali (vlak). Nato izπtejejo tistega, ki bo lokomotiva, ostali 

bodo vagonËki. Koraki v “vlaku” morajo biti kratki, uËenci naj se poskuπajo 

gibati enotno. »e je uËencev v razredu preveË, naj oblikujejo veË vlakov. Ko 

obvladajo enotno hojo v koloni, popestrimo gibanje vlaka s pospeπevanjem in 

upoËasnjevanjem tempa. UËenci ob posluπanju glasbenega primera ugotovijo, 

po kateri deæeli so potovali z vlakom (Slovenija). Ustrezno nalepko prilepijo v 

delovni zvezek (slika slovenskih ljudskih glasbil). UËitelj uËencem na kratko 

razloæi znaËilnosti slovenskega ljudskega plesa (krog, pari, kolone …). 

UËitelj uËence razdeli v pare in jih nauËi pravil gibanja v parih s pomoËjo 

slikovnih predlog (fotografij) v delovnem zvezku – polka, πuπtarpolka, kovtre 

πivat). 

KOVTRE ©IVAT 

UËenci so πe vedni v parih, le da se pari zdruæijo v most. Pari stojijo v koloni, 

dvignejo sklenjeni notranji roki, zadnji par se skloni in teËe pod mostom rok 

prednjih parov do Ëela kolone, kjer se zravna in spet dvigne notranji roki. 

METLI©KO KOLO 

UËenci hodijo ali teËejo v krogu v kaËastih oziroma polæastih zavojih. Vrsta gre 

skozi most, ki ga dræita dva uËenca (lahko zadnja v vrsti). 

79

OPOMBA: 

Gibanje je pri vseh plesih poenostavljeno, prilagojeno starostni stopnji otrok. 

ZVO»NI ZAPIS (CD 2): 82. vlak 

83. Lepa Anka 

84. polka (igra: Ivan ErËulj) 

85. ©uπter polka 

80

Äudoviti svet zvokov 2 - priroÄnik za uÄitelja

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?

Äudoviti svet zvokov 2 - priroÄnik za uÄitelja