April - Planinski Vestnik

Leto je že minilo od takrat...
Mehko in neslišno pada spet sneg po skalah. V pustih zimskih
dnevih rohnijo viharji nad glavami pobeljenih sivih velikanov, zagrnjenih
v prosojne zavese sneženih oblakov. Se vedno stojijo tisti okosteneli
mecesni v rezeh pod Belimi platmi in s svojimi okleščenimi
vejami prosijo sonca ... Veter spet tuli v robeh in raznaša nanešeni pršič
ob njihovih deblih. Nove poteze riše zima v obličje triglavske stene, ki
uporno kraljuje nad prostrano dolino. Morda so še vedno tam gori,
zarjaveli klini v razzeblih razpokah pod ledom in prosijo, da še kdaj
pridem. Nihče razen njih ni videl bolečine temnih ur, ko sta rasla v
naju enkrat vera, enkrat obup nad dejanjem, ki sva ga iz notranje
potrebe morala izvršiti. Dovršila sva ga, kakor je bilo sklenjeno v srcu,
pred ljudmi in pred samim seboj ...