April - Planinski Vestnik

načrte za bodoče delo in da si določijo osnovne naloge za tekoče leto. Ker za to samo
dopisovanje ne zadošča, je bilo treba sklicati sestanek. Nato prečita osnovne naloge,
ki jih je prevzela planinska organizacija v letu 1949 in ki 50 v planu dela Planinske
zveze Slovenije. Tov. Tiplie predlaga obravnavanje teh problemov s skupnega vidika.
V postev prihajajo predvsem povezava z mladino, izleti in markiranje potov. Društva
naj te naloge rešujejo skupno. Društvo, ki je najbolje povezano z mladino, naj pove,
kako je to doseglo. Posebno važna je povezava s kmečko mladino, v kateri je treba
vzbuditi veselje do planin. Uspešna izvedba izletov je možna samo, čc je uspešna tudi
povezava med društvi. O tem bi mogoče dalo dobre napotke ljubljansko društvo, ki
že dolgo prireja uspele izlete. Tudi pri markiranju potov morajo društva delati
sporazumno, ker eno področje prehaja v drugo. O povezavi mladine v Tržiču poroča
tov. Kosta. Izjavlja, da so pridobili mladino predvsem potom mladinske in pionirske
organizacije. Mladince so povabili na sestanke AO, ki se jih sedaj od 10 do 12 članov
stalno udeležuje. Smatra, da naj se poveže z mladino tudi učiteljstvo, ki naj mladince
v skupinah vodi v gore. Ta način je zelo dober in se mladinci za planinstvo zelo
navdušijo. Kasneje povezujejo starejši dijaki mlajše in delajo samostojne izlete. Tako
je tudi on napravil z gimnazijsko mladino več izletov, ki so vsi dobro uspeli. Tov.
Zupančič izjavlja, da je društvo na Jcsenicch razpisalo štipendije za pet najboljših
pionirjev, katerim je dalo brezplačno enotedensko bivanje na Vršiču. Takisto bodo
storili tudi za srednje- in visokošolce. Potrebno pa je, da gospodarski odbori pri tem
nudijo vso pomoč. Predlaga, da to uvedejo tudi ostala društva. Tov. Zbona poroča o
delu AO v Radovljici. Odsek je imel dva člana in devet pripravnikov. Najboljši
odziv so našli med študentsko mladino, dočim med kmečko mladino, ki prevladuje,
ni najti odziva. Delo odseka je nekoliko zavrla smrtna nesreča enega člana odseka.
Tov. Svoljšak iz Mojstrane izjavlja, da ima njihovo društvo precej izkušenj glede povezave
s kmečko mladino in je mnenja, da v tem pogledu ni mogoče postavljati
nikakih pravil, temveč se je ravnati po krajevnih prilikah. Vpoštevati je treba, da
dela kmečka mladina ves dan in da je zvečer utrujena. Ker živi v njih še živa vera,
smatrajo nedeljo za izgubljeno, če se ne udeležijo maše. S tem je treba vsekakor
računali. Poleg tega jih je pa težko povezati v AO, ker niso primerno izobraženi.
Posledica je, da se pri predavanjih v AO dolgočasijo. Mladina iz hribovskih naselij
ves teden dela v hribih in se zato ne more od nje zahtevati, da gre v hribe še v
nedeljo. Glede na vse to predlaga, da se da vsakemu društvu v tem pogledu popolnoma
na prosto, da to uredi v skladu s svojimi krajevnimi prilikami. O delu AO in
povezave mladine na splošno v Planinskem društvu Kranj poroča tov. Klojčnik. Njihov
AO šteje okoli 60 mladincev in se rekrutira predvsem iz dijakov in industrijske
mladine. Dosegli so več kot so pričakovali. Imajo redne sestanke, katere vse bolj in
bolj spopolnjujcjo. Povezava z mladino na šolah in tovarnah dobro napreduje. Tov.
Kemperle n Jezerskega sporoča, da se njihov AO rekrutira samo iz kmečke mladine.
Vsakih 14 dni imajo predavanja in se mladina za tvarino zelo zanima. Tcžkoče so z
opremo. Tov. Tiplič naglasa, da društvo ne sme smatrati svojo nalogo za opravljeno,
če je izvolilo na občnem zboru v svoj odl>or zastopnika mladine, ker to še ne zadošča.
Najti mora za to delavnega mladinca, ki je aktiven planinec oziroma alpinist. V zvezi
z diskusijo predlaga sprejem sledečih sklepov: 1. Vsako društvo naloži mladincu, organiziranemu
planincu, ki je povezan z LMS, da poveže še druge mladince; 2. osebe,
ki imajo z mladino na vasi že tesnejše stike, naj skušajo pritegnili čim več kmečke
mladine, Ne sme pa se jim prikazati stvar tako, da imajo planinci koristi v materialnem
pogledu. To ne sme služili za vabo. 3. Sestanki morajo biti za mladince zanimivi.
Snov je treba obravnavati popolnoma preprosto, v jeziku, ki ga govore
domačini. Predvajati jim je treba filme in prirejati izlete in jih tako za planinstvo
navdušiti. Tov. Kosta smatra za primerno objavljanje skic na Sten-času. Te skice naj
mladinci izdelajo na skupinskih izletih. Društvo v Tržiču bo takoj, ko zgradi novo
kočo na Storžiču, staro postojanko odstopilo mladini, ki jo bo sama upravljala. S tem
naj bi se dalo mladini še večje veselje. Tov. Velnar naglaša. da morajo za organizacijo
društev skrbeti predvsem društveni tajniki. Opaža pa se, da tajniki opravljajo druge
posle in da tem problemom posvečajo najmanj pažnjc. Nujno potrebno je, da se delo v
društvih porazdeli. Tov. Zupančič predlaga prirejanje izletov, ki naj bi jih izvedlo več
društev skupaj. O organizaciji skupinskih izletov v Ljubljani poroča tov. Marsel. Taki
izleti so v Ljubljani zelo priljubljeni. Ne morejo pa jih organizirati toliko, kot bi
želeli. Največkrat so tehnične težkoče, ker ne dobijo dovolj kamionov; transport na
železnici je bil v jesenski dobi onemogočen, često pa vpliva na število izletnikov, po-