Letnik XIX/3 - Ministrstvo za obrambo

slovenija in nato
SV 3
Aktivni v Natovem poveljstvu
Sarajevo ter širše v BiH
Besedilo: polkovnik Milan Žurman
Glavna naloga Natovega poveljstva Sarajevo, ki je podrejeno Natovemu združenemu
poveljstvu sil v Neaplju, je svetovanje oblastem BiH pri reformi njihovih oboroženih sil,
prevzemanju Natovih standardov in približevanju evro-atlantskemu zavezništvu. Na
poveljstvu v Sarajevu trenutno deluje približno 80 pripadnikov, od tega pet pripadnikov
Slovenske vojske, ki opravljajo dolžnosti v skupini za podporo. Polkovnik Milan Žurman
je načelnik štaba oziroma načelnik za podporo, major Andrej Svetanič opravlja dolžnost
izvršilnega častnika načelnika štaba oziroma načelnika za podporo, višji vodnik David
Žagar dolžnost administratorja načelnika štaba oziroma načelnika za podporo, še dva
pripadnika pa opravljata svoje naloge v podrejenih sektorjih.
Nato ter Bosna in Hercegovina
Uraden začetek vključevanja zveze
Nato v vojno v Bosni in Hercegovini
sega v junij 1992, ko je zavezništvo
sprejelo sklep o podpori mirovnih
prizadevanj pod vodstvom
takratne Konference za varnost in
sodelovanje v Evropi. Julija 1992
je zavezništvo že sodelovalo pri
nadzoru nad uveljavljenim embargom
na uvoz orožja v Jadranskem
morju. Aprila 1993 je Nato začel
zračno operacijo Prepoved letenja
(Deny Flight), ki je trajala do konca
sovražnosti med sprtimi stranmi.
Neuspešno delovanje Unproforja,
napadi nanj, pokol v Srebrenici
in žrtve obstreljevanja z granatami
sarajevske tržnice Markale
so bili vzroki za začetek Natove
zračne operacije Preudarna sila
(Deliberate Force), v kateri je bil
od 30. avgusta do 20. septembra
1995 s sodelovanjem več kot 400
letal vzpostavljen pogoj za začetek
mirovnih pogajanj, ki so se končala
z daytonskim sporazumom,
podpisanim 21. novembra 1995.
V vojaškem aneksu Splošnega
okvirnega sporazuma o miru v BiH
je bilo navedeno, da bodo Natove
sile razmeščene v državi in bodo
zagotavljale uresničevanje mirovnega
sporazuma. Natove izvedbene
sile (Implementation Force – IFOR)
so za izvedbo operacije Skupno prizadevanje
(Joint Endeavour) dobile
enoletni mandat do 20. decembra
1996. Ifor je v BiH štel 54.000
vojakov, skupaj je bilo v operacijo
vključenih približno 80.000 vojakov,
če upoštevamo sile za podporo
in rezervne sile na Hrvaškem,
Madžarskem, v Nemčiji ter Italiji in
mornariške sile na Jadranu. Glavno
poveljniško mesto za izvedbo operacije
je bilo v Zagrebu, marca 1996
pa se je preselilo v Sarajevo.
Po uspešnih in mirnih volitvah
septembra 1996 se je poslanstvo
Iforja z glavno nalogo vzpostavitve
miru uspešno končalo in skladno
s politično odločitvijo so se 20.
decembra 1996 izvedbene sile
preoblikovale v stabilizacijske sile
(Stabilization Force – SFOR) z nalogo
stabilizacijo miru. Glavne naloge
Sforja, katerega številčna sestava je
bila na začetku delovanja približno
32.000 vojakov, so bile preprečevanje
pojavov sovražnosti in ogrožanja
miru, zagotovitev razmer za
nadaljevanje mirovnih procesov ter
podpore civilnim organizacijam s
svojimi zmogljivostmi.
Severnoatlantski svet (North
Atlantic Counsil – NAC) je v sodelovanju
z državami nečlanicami
Nata, ki so prispevale svoje sile, s
Sforjem in glavnim poveljstvom
zavezniških sil v Evropi (Supreme
Headquarters Allied Powers Europe
– SHAPE) vsakih šest mesecev
revidiral sestavo sil Sfor in njihove
naloge. Oktobra 1999 je bila sprejeta
odločitev, da se glede na ugodne
varnostne razmere v BiH sile Sfor
zmanjšajo na približno 12.000
vojakov do leta 2003. Leta 2000 se
je poveljstvo Sforja iz sarajevskega
predmestja Ilidža preselilo v
namensko zgrajeno bazo Butmir,
vzhodno od sarajevskega letališča.
Decembra 2004 je skladno s
političnim sporazumom Nato predal
operativni vojaški del Evropski
uniji, ki je ustanovila evropske
sile (European Force – EUFOR), in
sicer po tako imenovanem načelu
Berlin+ (uporaba Natovih vojaških
zmogljivosti s strani EU), ki so na
začetku štele približno 7000 pripadnikov
in začele izvajati operacijo
Althea, ki še traja.
Zveza Nato je ostala zavezana
svoji navzočnosti v BiH in je ob
predaji operativnih nalog Euforju
2. decembra 2004 oblikovala
Natovo poveljstvo Sarajevo (Nato
Headquarters Sarajevo) s sedežem
v bazi Butmir. Ob ustanovitvi je štelo
približno 400 pripadnikov, danes
pa jih je le še približno 80.
Poslanstvo Natovega
poveljstva Sarajevo
S predajo vojaško-operativnih
poslov Euforju se je za Nato v BiH
začelo novo obdobje z novim poslanstvom
v treh osnovnih točkah,
ki veljajo še danes:
– izpolnjevanje vojaških obveznosti
iz mirovnega sporazuma in
svetovanje oblastem BiH pri
obrambnih reformah, potrebnih
za pridruževanje Natu;
– podpora Mednarodnemu sodišču
za vojne zločine v nekdanji
Jugoslaviji, in sicer zadržanje
prijetih oseb, osumljenih vojnih
zločinov, in njihova izročitev
sodišču v Haagu;
– podpora operaciji Althea Euforja
po sporazumu Berlin+ in posebnem
dogovoru.
Na prvem in hkrati
najpomembnejšem področju, to
je pri svetovanju glede obrambnih
reform, je Nato v BiH dosegel
odlične rezultate. Leta 2005 sta se
z radikalno reformo obrambnega
področja, ki je bil in je še vedno eno
najzapletenejših v BiH, formalno
ukinili obrambni ministrstvi in s
tem vojski Federacije BiH (FBiH)
in Republike srbske (RS), ustanovljeno
je bilo skupno Ministrstvo
za obrambo s skupnim združenim
štabom oboroženih sil BiH ter operativnim
poveljstvom, ki je na začetku
poveljevalo ločenima vojskama
Republike srbske in Federacije
BiH, ki sta se januarja 2006 združili
v današnjo enotno strukturo
(organigram 1). Decembra 2006
je BiH postala članica Natovega
Partnerstva za mir, do aprila 2010
pa je izpolnila že toliko pogojev,
da ji je Nato odobril akcijski načrt
za članstvo (Membership Action
Plan – MAP), ki je zadnji korak pred
polnopravnim članstvom v Natu.
BiH do polnopravnega članstva loči
še kar nekaj reform z obrambnega
področja, najpomembnejša pa je
rešitev vprašanj vojaških nepremičnin,
presežkov orožja in vojaške
opreme.
Drugo področje delovanja še vedno
ostaja pomemben del delovanja
Natovega poveljstva Sarajevo, seveda
skladno z razmerami po skoraj
šestnajstih letih od konca vojne
in z delovanjem organov pregona
tako v BiH kot drugih mednarodnih
subjektov.
Natovo poveljstvo Sarajevo podpira
delovanje Euforja, in sicer na kadrovsko-administrativnem,
logističnem,
komunikacijsko-informativnem
in obveščevalno-varnostnem
funkcijskem področju. Delovanje
in sodelovanje obeh poveljstev
potekata usklajeno ter zahtevata
precej usklajevalnih prizadevanj.
Skladno s splošnimi varnostnimi
razmerami v BiH se ob nenehnem
zmanjševanju števila sodelujočih
držav in s tem pripadnikov tako v
Natu kot Euforju poveljstvi vedno
11