Letnik XIX/3 - Ministrstvo za obrambo
Letnik XIX/3 - Ministrstvo za obrambo
Letnik XIX/3 - Ministrstvo za obrambo
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
strokovne teme<br />
SV 3<br />
Ko država odpove<br />
Odgovornost <strong>za</strong>ščititi kot nova norma mednarodnih odnosov (2. del)<br />
Fotografija: Hermann Fritz<br />
Opustošenje v Mjanmaru po ciklonu Nargis leta 2008<br />
Primarno odgovornost <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito svojih prebivalcev pred množičnimi grozodejstvi, kot<br />
so genocid, vojni zločini, zločini proti človeštvu in etnično čiščenje, ima država. Če neka<br />
država ne želi ali ne more ustaviti trpljenja svojega prebivalstva, postane sekundarna<br />
odgovornost <strong>za</strong>ščite naloga mednarodne skupnosti. Kot sem ugotovil v prejšnji številki<br />
revije, je prav to bistvo koncepta R2P oziroma odgovornosti <strong>za</strong>ščititi (Responsibility to<br />
Protect). To se sicer lepo sliši, koliko pa se je ta koncept v mednarodnih odnosih že resnično<br />
uveljavil in kako daleč je na poti svojega cilja, da torej postane mednarodnopravna norma,<br />
bom poskušal odgovoriti v tem članku.<br />
Besedilo: Rok Zupančič 1<br />
Koncept R2P je v mednarodnopolitično<br />
razpravo prinesel precej<br />
novosti, med drugim tudi nov<br />
pogled na humanitarno intervencijo.<br />
Težišče se je od pravice<br />
držav, da posredujejo, preneslo na<br />
odgovornost držav, da ukrepajo<br />
in <strong>za</strong>ščitijo ogrožene prebivalce.<br />
Prinesel je tudi novo razumevanje<br />
suverenosti, in sicer bistvo<br />
suverenosti države ni nadzor v<br />
tradicionalnem smislu, torej nad<br />
ozemljem in prebivalstvom, temveč<br />
odgovornost tako do lastnega<br />
prebivalstva kot mednarodne<br />
skupnosti. Kot sem omenil v<br />
prejšnji številki, gre <strong>za</strong> odgovornost<br />
preprečiti množične zločine,<br />
odgovornost odzvati se nanje in<br />
odgovornost obnoviti državo. R2P<br />
je torej precej več kot le vojaška<br />
intervencija. Če že pride do odločitve<br />
o vojaškem posredovanju,<br />
mora biti ta legalna in legitimna.<br />
Varnostni svet Združenih narodov<br />
(VS ZN) bi moral po mnenju<br />
snovalcev koncepta R2P pri odločanju<br />
o tem, ali je vojaška akcija<br />
upravičena, upoštevati pet meril<br />
legitimnosti.<br />
Kdaj je vojaška akcija<br />
upravičena<br />
Prvo je merilo pravičnosti. VS ZN<br />
mora odgovoriti na vprašanje, ali v<br />
določenem trenutku nekemu narodu<br />
grozi nepovratno oškodovanje<br />
v smislu množične izgube življenj<br />
oziroma etnično čiščenje kot<br />
posledica namernih dejanj države,<br />
nesposobnosti ali nepripravljenosti<br />
države, da ukrepa. Snovalci koncepta<br />
R2P so to merilo namenoma<br />
določili tako ozko in strogo, da ne<br />
bi prihajalo do vojaških posredovanj<br />
v primerih, kot so <strong>za</strong>piranje<br />
oporečnikov, mučenje političnih<br />
<strong>za</strong>pornikov, državni udar in podobno,<br />
na kar se je treba odzvati,<br />
vendar drugače.<br />
Drugo merilo je pravi namen.<br />
VS ZN mora razčistiti dilemo, ali je<br />
primarni namen predlagane vojaške<br />
akcije ustaviti trpljenje prebivalstva<br />
ali je v o<strong>za</strong>dju kakšen drugi<br />
motiv. Tretje merilo je odločitev o<br />
vojaškem posredovanju kot skrajni<br />
možnosti. Mednarodna skupnost<br />
se mora vprašati, ali so bile uporabljene<br />
vse miroljubne možnosti<br />
<strong>za</strong> rešitev spopada in ali obstaja<br />
utemeljena podlaga <strong>za</strong> prepričanje,<br />
da milejši ukrepi, kot je uporaba<br />
sile, ne bodo učinkovali. Četrto je<br />
merilo sorazmernosti. Premisliti<br />
je treba, ali so obseg, trajanje in<br />
intenzivnost načrtovane vojaške<br />
akcije na minimalni nujni ravni <strong>za</strong><br />
<strong>za</strong>gotovitev <strong>za</strong>ščite prebivalstva.<br />
Zadnje, peto merilo so resnične<br />
možnosti uspeha. Pritrdilno je<br />
treba odgovoriti na vprašanje, ali<br />
obstajajo resnične možnosti, da<br />
bo vojaška akcija kos grožnji, pri<br />
čemer posledice vojaškega ukrepanja<br />
ne bodo hujše kot posledice<br />
neukrepanja.<br />
Katero zlo je večje<br />
Še vedno ostaja odprto vprašanje<br />
legalnosti. Kaj bi se zgodilo, če bi<br />
se, upoštevaje vsa merila legitimnosti,<br />
pojavila potreba po vojaški<br />
intervenciji, vendar je VS ZN kot<br />
edina avtoriteta, ki vojaško akcijo<br />
lahko avtorizira, ne bi odobril Tak<br />
primer je bila Natova intervencija<br />
na Kosovu leta 1999. Opazni so<br />
bili vsi elementi legitimnosti <strong>za</strong> intervencijo,<br />
in sicer grobo kratenje<br />
človekovih pravic, etnično čiščenje<br />
ter podobno, vendar je Ruska<br />
federacija jasno oznanila, da bo z<br />
vetom preprečila vsakršno vojaško<br />
posredovanje, s čimer se legali<strong>za</strong>cija<br />
intervencije ni uresničila.<br />
V takih primerih se pojavi dilema,<br />
katero zlo je večje, in sicer oškodovanje<br />
mednarodnega pravnega<br />
reda, če pride do intervencije brez<br />
odobritve VS ZN, ali oškodovanje<br />
mednarodnega reda, če pride do<br />
21