Ogledalo, Å¡tevilka 88, junij 2012 - ObÄina Vojnik
Ogledalo, Å¡tevilka 88, junij 2012 - ObÄina Vojnik
Ogledalo, Å¡tevilka 88, junij 2012 - ObÄina Vojnik
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Splošno<br />
Teden prijaznosti<br />
Pa je za nami že, lahko rečemo tradicionalni, 7. Teden prijaznosti, to pot prijaznosti do živali.<br />
Ne uporabljam rada presežnikov, a vendar moram to pot<br />
uporabiti prav njih, da vam, dragi občani, prikažem uspešnost<br />
teh dni.<br />
Če so udeleženci merilo, potem so ti dnevi ali teden prijaznosti<br />
največji ali najuspešnejši, saj se jih je v teh treh dneh udeležilo<br />
več kot dvesto, če ne tam okoli 230.<br />
Bili so otroci, veliki in majhni, celo najmanjši, star le okoli<br />
tri mesece, pa njihovi starši, vzgojitelji in učitelji in tudi tisti<br />
naključni, ki so se pridružili našemu zadnjemu dnevu na gozdni<br />
učni poti Modrijanov.<br />
Kako lepo mi je bilo slišati od marsikoga, da je Modrijanova<br />
pot lepa, da so bile družine že večkrat na njej, kar mi je povedalo,<br />
da se je GUMP, kot radi rečemo, "prijel", in prav je tako.<br />
Naj povzamem program teh dni prijaznosti do živali, ki se je<br />
začel že z dnevom prijaznosti do živali v januarju, ko nam je<br />
ga. Jadranka Juras predstavila knjigo Večna Treblinka. Začeli<br />
smo sicer s temo, ki nas je pretresla zaradi ravnanja z živalmi<br />
po vsem svetu, a zaključili smo jo prav optimistično in veselo<br />
na naši gozdni učni poti, na katero smo vsi zelo ponosni in jo<br />
imamo radi.<br />
Prvi dan tega tedna se je odvil na OŠ v <strong>Vojnik</strong>u, in sicer z učenci<br />
nižjih razredov, nosil pa je naslov Kužika Kala pripoveduje, kdo<br />
smo živali in kako za nas poskrbeti.<br />
Ga. Darja Žnideršič z ranča Kaja in Grom je s svojim prav<br />
prisrčnim nastopom skupaj z g. Rokom Krajnikom, veterinarjem,<br />
prikazala, kako smo lahko prijazni do živali, še zlasti tistih, ki so<br />
drugačne od drugih, recimo jim invalidi, in kako poskrbimo za<br />
njih.<br />
Kužika Kala, ki je oslepela v nesreči, je živ dokaz, kako lahko<br />
takšna žival normalno živi z nami in nam dela veselje, seveda<br />
tudi mi njej z primerno nego in prijaznim ravnanjem.<br />
Včasih, pa tudi danes velja prepričanje, da je najboljša<br />
rešitev uspavanje, da žival ne bo trpela. Kakšna zmota! Kakšna<br />
nepravičnost! Tudi žival ima pravico do življenja, pa čeprav kot<br />
invalid.<br />
Zahvaliti pa se moramo Društvu za pomoč živalim iz Velenja,<br />
posebej ga. Melani in ga. Poloni, pa še ga. Andreji, ki so<br />
omogočile prijetno druženje otrok in živali.<br />
Pa smo pri zadnjem dnevu prijaznosti do živali, ki je bil<br />
najlepši. Še vreme nam je bilo naklonjeno, saj nas je sonček<br />
spremljal vso pot od Florjana do Tomaža.<br />
Tako velike skupine in tako pisano sestavljene g. Marko Zdovc<br />
ni vodil še nikoli; res so bili v ospredju otroci, a tudi njihovi starši<br />
so slišali marsikaj zanimivega o drevesih in gozdnih živalih.<br />
Gozdne živali, šest jih je bilo, in sicer ježek, mravljica, sova,<br />
srna, veverica in zajček, je predstavila ga. Darja Žnideršič<br />
tako čudovito, da se ji moramo še enkrat zahvaliti za njeno<br />
sodelovanje. Hvala, ga. Darja, čudovita oseba ste, polna poguma<br />
in topline. Prijetno mi je bilo z vami, kako šele otrokom, ki ste jih<br />
spodbujali in učili, kdo so naši gozdni prijatelji.<br />
Da pa je lahko ga. Darja predstavila živali, so njihove dvojnike<br />
naredili otroci in vzgojiteljice vrtca Mavrica v <strong>Vojnik</strong>u. Hvala<br />
vam, veliko ste pripomogli k promociji tako GUMP-a kot živali<br />
ob njej. Brez vas in seveda vaših otrok in njihovih staršev bi<br />
nas bilo kar krepko manj na poti, a prepričana sem, da je bilo<br />
druženje in pohod prava zanimiva dogodivščina za vse nas.<br />
Ko smo prehodili to dolgo pot, pa smo se okrepčali na<br />
planinskem domu na Tomažu, kjer nas je čakala obilica čaja in<br />
dobrot, ki so jih spekle pridne roke iz Turističnega društva <strong>Vojnik</strong>.<br />
Najlepša hvala vam v imenu otrok in seveda organizatorjev.<br />
Enaka hvaležnost gre tudi Planinskemu društvu <strong>Vojnik</strong>, ki nas je<br />
prijazno gostil v njihovi hiši.<br />
Tako pa smo prišli do konca poti in tudi 7. Tedna prijaznosti do<br />
živali. Bilo je nepozabno in zanimivo tako za otroke kot za nas<br />
organizatorje.<br />
Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste kakor koli doprinesli k<br />
uspešni izvedbi teh treh dni, v eni sami želji, da se srečamo spet<br />
naslednje leto in da, kar je še pomembneje, so naši otroci dojeli<br />
pravilen odnos do živali, tako domačih kot gozdnih. Imejmo jih<br />
radi tako, da skrbimo za njih in jim pustimo živeti.<br />
Na koncu pa naj dodam še moj pogled na vso zgodbo o<br />
letošnjem tednu prijaznosti. Predvsem je bil lep in prisrčen, zato<br />
pa tudi uspešen, ker smo sodelovali vsi. Lepo je, če več društev<br />
izpelje projekt, vsak po svojih močeh, ne glede na KS, če se<br />
vključi ustanova, kot je vrtec Mavrica. Na tak način lahko nekega<br />
dne združeni in močni izpeljemo res nekaj velikega.<br />
Upam, da bo to kmalu in res veliko.<br />
Hvala in ... bodimo prijazni! Le to šteje v naših življenjih, a žal<br />
radi pozabljamo na to vrlino, ki to pravzaprav sploh ni. To je naša<br />
narava, ki jo prinesemo s sabo na svet. A roko na srce, to pot ne<br />
tačko, znamo ceniti to našo naravo, ki ji rečemo prijaznost. Naj<br />
je bo veliko med nami vsemi.<br />
Mila Kočevar,<br />
Izvir<br />
15. <strong>junij</strong> <strong>2012</strong> 49 OgledalO 3/<strong>88</strong>