decembrska Å¡tevilka revije - Urad Vlade Republike Slovenije za ...

REVIJA ZA SLOVENCE ZUNAJ 

REPUBLIKE SLOVENIJE 

SLOVENCI.SI december 2011 

Vesel božič in 

srečno novo leto 2012! 

Dvojec na Uradu 

Slovenija danes, Slovenci.si, Leto 1, Ševilka 9 

Za Žekšem 

in Jesihom je 

uspešen mandat 

Ljubljanski nadškof dr. Anton Stres 

Volitve so naša 

dolžnost, ne izbira 

Edi Kraus, Julon 

Tudi v poslu 

zaveden Slovenec 

Učitelji slovenščine v Nemčiji 

Vez z domovino

Združenje 

Slovenska izseljenska matica 

letos praznuje 

60 let 

V soboto, 

delovanja 

3. decembra 2011, ob 11. uri, 

bomo v prostorih Združenja na 

Cankarjevi 1/II v Ljubljani s slovesno 

proslavo in kulturnim programom 

praznovali častitljivo obletnico. 

Vljudno vabljeni! 

Predsednik Združenja Slovenska izseljenska matica 

Sergij Pelhan 

Častni pokrovitelj proslave je 

predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. 

Pokrovitelji: 

DELO, časopisno in založniško podjetje, d. d., Ljubljana, 

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, 

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

PRVA STRAN 

VSEBINA 

Panorama 

4 Kako voliti 

4 Essen: Svetlobni tedni 

V žarišču 

5 Za Žekšem in Jesihom je uspešen mandat 

Veliki intervju 

8 Slovenstvo se ohranja tam, kjer je dejavnost cerkve močna 

Poslovne strani 

10 Edi Kraus, direktor Julona: Tudi v poslu zaveden Slovenec 

11 V SiPark po zabavo! 

12 Slovensko-madžarski poslovni forum 

Kultura 

13 Umetnost kot navdih za delo 

14 Letošnji zmagovalec je skupina Pushluschtae 

16 Po Londonu v Eindhoven 

17 Sosedsko gostoljubje 

18 Pol stoletja sodelovanja tudi za Slovence na Madžarskem 

Knjižna polica 

20 Knjiga kot hranitelj narečij in kulture 

20 Oživljena antična podoba slovenske dežele 

Izobraževanje in znanost 

23 Sašo Jezernik: Mladi naj se vrnejo domov 

24 Jezik – vez z domovino 

Med nami 

26 Slovenska pesem tam daleč… 

27 Dr. Jožetu Berniku v slovo 

28 Dijaki obiskujejo Slovenijo 

29 Argentinski utrinki – 1. del 

Zamejski dnevnik 

30 Umrl je književnik Janko Messner 

31 Lipa ob 20-letnici samostojne Slovenije 

32 Podobe z meje – 10 let likovne kolonije v Monoštru 

33 Učencev nikoli ni bilo premalo 

34 Zmagovita Ona na Barkovljanki 

Doživimo Slovenijo 

36 Slovenija - dežela smučanja 

Šport 

41 Prvi roker na slovenski nogometni klopi 

42 Mož mirnih živcev meri visoko 

5 

10 

14 

24 

27 

34 

8 

13 

17 

26 

31 

36 

Slovenija danes 

Slovenci.si 

Izdajatelj: Domus, založba in trgovina d.o.o. 

Uredništvo 

Trg MDB 12 

1000 Ljubljana 

Slovenija 

Tel: +386 (0)1 520 50 84 

E-pošta: slovenija.danes@sloveniatimes.net 

Spletna stran: www.slovenci.si 

Vodja projekta 

Marko Stijepić 

marko.stijepic@sloveniatimes.com 

Glavna in odgovorna urednica 

Blanka Markovič Kocen 

blanka@slovenija-danes.com 

Lektura 


Oblikovanje in prelom 

Maja Kaplan 

maja@sloveniatimes.net 

Slovenija danes izhaja vsak mesec 

Posamični naročniki plačajo samo stroške pošiljanja 

Naklada: 3000 izvodov 

Tisk: Littera picta, Medvode, Slovenija 

Medij Slovenija danes je vpisan v razvid medijev pri 

Ministrstvu RS za kulturo pod zaporedno številko: 1603. 

ISSN 2232-3473 

Revijo financira Urad Vlade Republike Slovenije za 

Slovence v zamejstvu in po svetu 

REPUBLIKA SLOVENIJA 

apple URAD VLADE RS ZA SLOVENCE 

V ZAMEJSTVU IN PO SVETU 

42 

3

PANORAMA 

Predčasne volitve v Sloveniji 

Kako voliti 

4. decembra bodo v Sloveniji 

potekale predčasne volitve v državni 

zbor, v nadaljevanju pa ponujamo 

nekaj ključnih volilnih navodil za 

naše rojake v zamejstvu in po svetu. 

V tednu med 24. in 28. oktobrom 

2011 je potekalo pakiranje posebnih 

volilnih imenikov za razgrnitev in 

pošiljanje le-teh na vsa diplomatsko 

konzularna predstavništva RS 

z namenom ureditve vpisov v 

volilni imenik. Vsak volivec ima 

pravico pregledati vpise v volilnem imeniku in opozoriti na napake ali 

pomanjkljivosti. Tako kot doslej bodo izseljenci (slovenski državljani s 

stalnim prebivališčem v tujini) na naslove stalnega prebivališča prejeli 

obvestilo o razpisanih predčasnih volitvah v državni zbor in načinih 

uresničevanja volilne pravice. Izseljenci lahko uresničujejo volilno pravico 

na diplomatsko konzularnem predstavništvu RS v državi, kjer so vpisani 

v posebni volilni imenik, po pošti ali pa v Republiki Sloveniji, kjer bodo 

odprta posebna volišča (OMNIA), namenjena izseljencem. Tisti izseljenci, 

ki želijo glasovati na volišču OMNIA, morajo svojo namero sporočiti okrajni 

volilni komisiji oziroma upravni enoti najkasneje do 30. novembra 2011. 

Zdomci (državljani z začasnim prebivališčem v tujini) lahko uresničujejo 

volilno pravico na enem izmed diplomatsko konzularnih predstavništev 

RS z odprtim voliščem, po pošti ali na svojem volišču v Republiki Sloveniji. 

Zdomci, ki želijo voliti na diplomatsko konzularnem predstavništvu ali po 

pošti, morajo svojo namero pravočasno, do 3. novembra 2011, sporočiti 

Državni volilni komisiji na naslov DVK, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana, 

po faksu št. 00386 43 31 269 ali pa podpisan in skeniran zahtevek 

posredujejo na elektronski naslov rvk@gov.si. 

Informacije o načinih glasovanja in potrjevanju obrazcev podpore ter 

potrebni obrazci so dosegljivi na spletni strani Državne volilne komisije 

(www.dvk.gov.si). (B. M. K.) 

Essen 

Svetlobni tedni 

Essen, mesto v 

nemškem Porurju, je 

bilo pred letom dni 

Evropska prestolnica 

kulture. S tem 

naslovom se bo 

naslednje leto ponosno 

predstavljal Maribor. 

In ravno to je bil glavni 

vzrok, da se je Slovenija 

kot gostujoča država 

predstavila na 62. »Essener Lichtwochen«. Festival, začel se je 30. 

oktobra in bo trajal do 7. januarja, je zelo odmeven dogodek, ki si ga 

ogleda več kot 5 milijonov ljudi. Za povabljeno državo pa je to izjemna 

čast. 

Za Slovenijo je bila to enkratna priložnost, da se predstavi v tem 

delu Nemčije. Na približno 20 stojnicah slovenskih vasi so mimoidoči 

poskušali sladke in slane dobrote in vina, morda dobili idejo za 

naslednje počitnice in sploh kaj izvedeli o državi, za katero so običajno 

že slišali, kaj več o njej pa ne znajo povedati. Takšni so bili odgovori 

naključnih obiskovalcev festivala, ko je nanesla beseda na Slovenijo. 

Zvečer, ko se je stemnilo, pa je minister za kulturo (in za Slovence v 

zamejstvu in po svetu) dr. Boštjan Žekš skupaj z nadžupanom Essna 

na glavnem mestnem trgu slovesno pritisnil na gumb in po mestu so 

zažareli svetleči napisi Slovenija in Maribor ter svetlobni motivi, kot so 

Bled, Ljubljana, 

Triglav, lipicanci, 

trta … Vrhunec 

prireditve je bil 

ognjemet ob 

zvokih slovenske 

glasbe. (J. L. A.) 

Foto: Peter Wieler 

Foto: Peter Wieler 

Berlin 

Martin na Martinovo in 

martinovanje v Berlinu 

Na dan, ko goduje Sveti Martin, 

je Berlin obiskal njegov slovenski 

soimenjak. Ne sicer sveti, čeprav 

za mnoge idol, je Martin Strel 

na slovenskem veleposlaništvu 

marsikateremu, tudi nemškemu 

obiskovalcu, stisnil roko in z 

veseljem odgovarjal na vprašanja 

o njegovih podvigih. Mož, ki 

je preplaval Donavo, Rumeno 

reko, Missisippi, Amazonko …, 

da bi opozoril na nesmiselno 

uničevanje, onesnaževanje in tudi 

izgubljanje narave, že štiri leta živi 

v Arizoni. Amerika je postala njegov novi dom, kjer pa tudi ne miruje in si z 

nezmanjšano močjo in voljo prizadeva za lepši svet. 

Vodja slovenske katoliške misije Izidor Pečovnik Dori pa je pripravil pravo 

martinovanje. Kot se za slovenski običaj spodobi, so številno družbo v 

veselo vzdušje popeljali zvoki harmonike orkestra harmonikarjev Melodija 

iz Mengša. Ob tej priložnosti je veleposlanik RS Mitja Drobnič slovenski 

nogometni ekipi SKV Berlin izročil pokal za osvojeno prvo mesto v 

letošnjem že 4. svetovnem turnirju Slovencev po svetu. In ko je bil krst 

prvega vina iz potomke najstarejše trte na svetu, ki raste tudi v Berlinu, 

opravljen, se je veselo vzdušje in prijetno druženje le še stopnjevalo. Zvoke 

harmonike pa je zamenjal kvintet Dori. (J. L. A.) 

Koroška 

Edina zmagovalka na 

volitvah je SJK 

Skupnost južnokoroških kmetic in kmetov (SJK) je na novembrskih 

volitvah v zbor svetnikov kmetijske zbornice prvič v zgodovini osvojila 

tri mandate. Kmečka zveza (Bauernbund) ljudske stranke je ubranila 

absolutno večino. Poleg zborničnih svetnikov Štefana Domeja in Franca 

Jožefa Smrtnika bo za SJK v kmetijski zbornici odslej tudi Marinka 

Mader – Tschertou iz Slovenjega Plajberga. Skupnost južnokoroških 

kmetic in kmetov je izboljšala rezultat v vseh okrajih, kot njene prave 

trdnjave pa so se izkazale občine Globasnica s 70-odstotno podporo, 

Sele z 69,3 odstotka glasov in Železna Kapla, kjer je Skupnost podprlo 

60,3 odstotka volilnih upravičencev. Čeprav bo Kmečka zveza tudi v 

novem mandatu imela absolutno večino, bo SJK v koroškem kmečkem 

parlamentu imela več možnosti sooblikovanja in soodločanja, s tremi 

mandati in statusom poslanskega kluba pa tudi pravico zastopanosti v 

vseh odborih in pododborih kmetijske zbornice. (ORF in B. M. K.) 

4

V ŽARIŠČU 

Pogovor z ministrom in državnim sekretarjem na Uradu RS za Slovence v 

zamejstvu in po svetu 

Za Žekšem in Jesihom 

je uspešen mandat 

Položaj Slovencev v zamejstvu se je v tem mandatu občutno 

izboljšal. Največja dosežka: delna rešitev vprašanja dvojezičnih 

topografskih napisov na južnem Koroškem in nevtralnost urada 

kljub razburkanem notranjepolitičnem dogajanju. 


Dr. Boštjan Žekš, minister, 

in dr. Boris Jesih, 

državni sekretar na Uradu 

Vlade RS za Slovence 

v zamejstvu in po svetu, se po 

predčasnih volitvah morda poslavljata 

s svojih položajev, delo urada 

v triletnem mandatu pa ocenjujeta 

kot uspešno. »Naredili smo tisto, 

kar smo si zastavili, na nekaterih 

področjih, denimo, kar zadeva slovenske 

znanstvenike po svetu, pa še 

več,« pravi minister in dodaja, da so 

v zadnjem času začeli ustvarjati tudi 

sezname umetnikov in kulturnikov. 

Nekoliko slabše občutke ima glede 

načrtov, ki jih niso uspeli dokončati 

in jih bodo prepustili naslednikom. 

»Izpolnitev vseh zadanih ciljev nas 

navdaja z velikim zadovoljstvom,« 

poudarja državni sekretar. 

Dr. Žekš bi še lahko 

delal v politiki 

Dosedanji minister za Slovence 

v zamejstvu in po svetu, ki je bil 

kot politik vseskozi deležen velikih 

simpatij, ima sicer raje akademsko 

kot politično sfero, vprašanje pa 

je, pravi, kaj je še sposoben delati. 

»Bojim se, da za resno akademsko 

raziskovalno delo nisem več v polni 

formi, za politično pa je potrebne 

nekaj manj moči, tako da bi v politiki 

v prihodnje laže delal,« pravi. 

Dr. Boris Jesih, državni sekretar, 

ki je bil pred prihodom na urad 

zaposlen na Institutu za narodnostna 

vprašanja, poudarja, da so 

mu pridobljene izkušnje in znanje 

pri sedanjem delu sicer pomagale, 

vendar ne toliko, kot je pričakoval. 

»Izkušnje v zadnjih treh letih pa so 

zame kot za človeka, pa tudi kot 

raziskovalca, izjemno dragocene. 

Brez njih bi bil kot raziskovalec 

prikrajšan za marsikakšno smer, 

idejo, napotek, razmislek o tem, 

kaj je treba tudi na področju razi- 

skovanja še narediti,« pove Jesih in 

dodaja: »Dobre politične odločitve 

potrebujejo osnovo v resnih raziskovalnih 

analizah, včasih pa velja 

tudi nasprotno, namreč, da morajo 

tudi resne raziskovalne analize 

upoštevati realno politiko.« Če se 

bo v bodoče ukvarjal z raziskovanjem, 

napoveduje knjižno novost, 

o kateri že dolgo razmišlja. »Gre 

za to, da se slovenski javnosti o 

manjšinah včasih govori zelo na pamet, 

pavšalno. Vsi so na nek način 

strokovnjaki. Dejansko pa so pravi 

problemi, s katerimi se srečujejo 

manjšine, tudi izseljenci in zdomci, 

potisnjeni v ozadje. Mogoče 

bom pripravil pregled položaja 

Slovencev po svetu na tak način, da 

bi se ta pomanjkljivost odpravila,« 

državni sekretar razkriva delček 

načrtov. O ključnih spoznanjih iz 

političnega dela pa: »Svet se je spremenil, 

a se tega tako v politiki in tudi 

znotraj manjšin niso dovolj zavedali. 

Na uradu pa smo se poskušali spremembam 

prilagoditi in v tem smislu 

tudi delovati, kar se je pokazalo za 

bolj uspešno.« Po njegovih besedah 

so spoznali, kako se je treba v politiki 

obnašati do sosedov, manjšin. 

Dr. Boštjan Žekš, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu: »Svojemu 

nasledniku bi svetoval predvsem mirne živce.« 

Pogovorom prednost 

pred grožnjami in 

zaostrovanjem 

»Predvsem se je treba pogovarjati. 

Mislim, da je to zasluga tega mandata,« 

poudarja državni sekretar, čigar 

poznavanje manjšin je po ministrovem 

mnenju neskončno pomagalo 

pri delu urada. »Brez njegovega 

poznavanja zamejstva, predvsem 

avstrijskega, ne bi bili tako uspešni,« 

pravi minister. »Včasih sem imel 

občutek, da so same manjšine mislile, 

da jih preveč dobro poznamo in 

s tem niso bile prav zadovoljne.« Kar 

zadeva spremenjeni svet, pa minister 

opozarja, da smo zdaj s sosedami 

skupaj v veliki državi. Ker meja ni 

več – tako minister – se moramo s 

sosedami pogovarjati in sodelovati 

na drug način, saj z nasiljem v veliki 

družini ne moremo ničesar doseči. 

»Nekateri predstavniki manjšin tega 

preprosto ne razumejo in napačno 

mislijo, da je z zaostrovanjem in 

grožnjami mogoče kaj doseči, vendar 

temu ni tako.« 

se nadaljuje na strani 6 

Pri domačem delu 

smo upoštevali tudi 

mnenja opozicije, 

se s predstavniki 

opozicijskih strank 

pogovarjali in njihova 

mnenja upoštevali. 

5

V ŽARIŠČU 

Slovenski javnosti se 

o manjšinah včasih 

govori zelo na pamet, 

pavšalno. Vsi so na 

nek način strokovnjaki. 

Dejansko pa so pravi 

problemi, s katerimi se 

srečujejo manjšine, tudi 

izseljenci in zdomci, 

potisnjeni v ozadje. 

Zanimanje za učenje 

slovenskega jezika 

po vsem svetu raste 

tako hitro, da mu, 

kar zadeva učitelje, 

knjige, šolski sistem, ne 

moremo slediti. To je 

presenetljivo. 

nadaljevanje s strani 5 

Največji dosežki urada 

Po ministrovem mnenju je 

največji dosežek urada skupaj z vlado, 

kabinetom predsednika vlade 

in zunanjim ministrstvom delna 

rešitev krajevnih oznak na južnem 

Koroškem. Tudi tukaj je bil potreben 

drugačen pogled. »Več kot 50 let je 

politika želela vse ali nič. In nismo 

dobili ničesar,« ugotavlja minister. 

»Zdaj smo dosegli kompromis, s 

katerim ni nihče zares zadovoljen, 

pomeni pa korak naprej. Spremenila 

se bo klima in prepričan sem, 

da se lahko tudi v prihodnje nadejamo 

pozitivnih dogodkov.« Nekatere 

občine, ki niso med tistimi, ki so dobile 

napise, namreč sedaj le-te želijo 

imeti in jih lahko same postavijo. 

Dr. Jesih je v nadaljevanju pogovora 

velik pomen pripisal vzpostavitvi 

dialoga tako s Furlanijo 

Julijsko krajino kot z Madžarsko, 

premaknile pa so se tudi nekatere 

stvari na Hrvaškem. »Gre za 

to, da ob našem prihodu ni bilo 

nobenega dialoga oziroma je bil 

to dialog gluhih. S strpno politiko, 

dogovarjanjem in dobrimi pripravami 

smo premaknili stvari tako v 

mešani komisiji z Madžarsko kot 

tudi v mešani komisiji s Furlanijo 

Julijsko krajino, kjer naš urad pokriva 

posebno omizje za manjšine, za 

katero pa, moram odkrito povedati, 

tudi v Sloveniji ni bilo dosti za- 

Dr. Boris Jesih, državni sekretar na USZS: »Manjšina mora sama na novo opredeliti 

svoj položaj in vlogo. Nehati mora razmišljati o sebi kot o nekem trpečem delu 

naroda, ki se mu nenehno dogajajo krivice, temveč se mora videti kot priložnost za 

boljše življenje v tem prostoru.« 

nimanja. Včasih smo domnevali, da 

slovenska država nima kaj sodelovati 

z regijami ali deželami v sosedstvu. 

Mislim, da je bilo to napak in 

da so se oblike sodelovanja, ki so se 

skozi mandat vzpostavile, izkazale 

za uspešne in prodorne,« poudarja 

državni sekretar, ki ocenjuje, da so 

razmere v zamejstvu nasploh boljše 

kot pred nekaj leti, čeprav se nekateri, 

kot pravi, z njim ne bi strinjali. 

»Mislim, da še nismo dosegli 

vsega, kar smo si želeli, a premiki so 

opazni.« Po Jesihovem prepričanju 

se je spremenila klima, zlasti na 

Koroškem, spremenil se je odnos do 

manjšin, ki je bil marsikdaj v preteklosti 

sovražen ali vsaj manjšini nenaklonjen 

in je marsikje še danes. »V 

Furlaniji Julijski krajini, kjer nimajo 

prav leve vlade, imamo nekoga, ki 

je zadolžen za manjšinsko šolstvo in 

meni, da morajo biti vsi v obmejnem 

prostoru dvojezični. Pred desetimi 

leti nikakor ne bi pričakovali, da bi 

katerikoli italijanski politik na tem 

položaju izjavil kaj takega. Tudi na 

Madžarskem smo kljub strahu pred 

novo desno vlado uspeli narediti 

nekaj korakov naprej.« Naslednjo 

spremembo, ki bi se morala zgoditi 

in se na nek način tudi je, je razumevanje 

tega vprašanja v Sloveniji. 

»Del tega pogleda, ki smo ga prej 

predstavili in prenesli tudi na druge 

resorje, se mora zgoditi še znotraj 

manjšin,« pravi državni sekretar. 

»Manjšina mora sama na novo opredeliti 

svoj položaj in vlogo. Nehati 

mora razmišljati o sebi kot o nekem 

trpečem delu naroda, ki se mu nenehno 

dogajajo krivice, temveč se 

mora videti kot priložnost za boljše 

življenje v tem prostoru.« 

Minister Žekš, ki je na nedavni 

novinarski konferenci dejal, da za 

enega največjih uspehov urada 

šteje dejstvo, da je ta kljub razburkanemu 

notranjepolitičnemu 

dogajanju ostal nevtralen, pojasnjuje: 

»Nevtralen v dveh smislih: 

eno je to, da so Slovenci po svetu 

in v zamejstvu politično razdeljeni, 

kar sicer ni nič narobe, če ne bi ta 

razdvojenost pri nas v polpreteklem 

obdobju vodila do sovraštva. Zato 

smo bili skrajno pozorni, da smo 

obravnavali vse enakopravno, brez 

kakih političnih predsodkov. Mislim, 

da so se stvari tudi zaradi tega nekoliko 

zgladile. Drugo pa je to, da smo 

pri domačem delu upoštevali tudi 

mnenja opozicije, se s predstavniki 

opozicijskih strank pogovarjali in 

njihova mnenja upoštevali. Ker problem 

manjšin in Slovencev po svetu 

ne sme biti politični problem.« 

Zanimanje za učenje 

slovenskega jezika 

»Zanimanje za učenje slovenskega 

jezika po vsem svetu raste tako 

hitro, da mu, kar zadeva učitelje, 

knjige, šolski sistem, ne moremo 

slediti. To je presenetljivo,« poudarja 

minister Žekš, ki to dejstvo povezuje 

z osamosvojitvijo Slovenije. 

Po njegovem mnenju se Slovenci 

po svetu lažje povezujejo z državo, 

ki obstaja, kot z delom neke pokrajine 

na goratem Balkanu, kar je bila 

Slovenija prej. »V brazilskem Sao 

Paolu, denimo, sem srečal družino, 

ki se ob sobotah vozi v 400 kilometrov 

oddaljeno šolo, kjer se 

učijo slovensko, in to ni osamljen 

primer,« opiše minister. Glede zamejstva 

pa je jasen: »Splača se biti 

Slovenec.« Po njegovih informacijah 

Slovenci v zamejstvu laže dobijo 

službo, medtem ko so bili pred 20, 

30 leti zaničevani. »Danes so direktorji 

avstrijskih podjetij v Ljubljani 

koroški Slovenci in podobno velja 

za italijanska podjetja.« 

Slovencem na območju 

nekdanje Jugoslavije 

se godi najslabše 

Zaradi vojn in zgodovinskih razlogov, 

ki so opustošili območje nekdanje 

Jugoslavije, tudi tamkajšnji 

Slovenci živijo v slabih ekonomskih 

razmerah. Na uradu so jih, 

kot povesta sogovornika, poskušali 

predvsem organizirati. Prej namreč 

niso bili organizirani kot manjšina, 

ker so bili tam jugoslovanski 

državljani. »Urad je pomagal organizirati 

precej društev in jih povezati 

zveze. Srbija, na primer, pa je sama 

ustanovila svet, ki vsa ta slovenska 

društva združuje. Slovencem v bivši 

Jugoslaviji bo moral urad veliko pozornosti 

nameniti tudi v naslednjem 

mandatu. 

Slovenci po svetu 

živijo dobro 

»Slovenci po svetu sodijo v nižji 

srednji sloj. Razen izjem niso veliki 

bogataši, živijo pa solidno, ker 

so, kot vsi Slovenci, pridni, delavni, 

organizirani in vsak je na svojem 

področju uspel,« minister strne 

vtise z obiskov med rojaki po svetu. 

Po njegovem mnenju ti ljudje 

ne potrebujejo denarja iz Slovenije, 

veseli pa so priznanja, prijazne 

besede. »Če imajo oni slovensko 

srce in želijo sodelovati s Slovenijo, 

moramo biti pripravljeni se z njimi 

povezovati.« 

Na vprašanje, kako pogosto 

je obiskoval Slovence po svetu, 

državni sekretar odgovarja: »Eni 

bodo rekli preveč, drugi premalo.« 

Poudarja pa, da članom slovenskih 

društev po svetu izjemno veliko pomeni, 

če jih obišče kdo iz Slovenije. 

»S tega stališča je bilo obiskov premalo, 

zaradi varčevanja, zlasti kadar 

gre za čezoceanske države, pa smo 

morali pri tem imeti pravo mero.« 

6

V ŽARIŠČU 

še premisliti,« minister razkriva 

načrte po predčasnem mandata. 

Pri manjšinah pa bo vsekakor ostal 

državni sekretar, dr. Jesih, ki bo, če 

ne bo ponovil mandata, nadaljeval 

raziskovalno delo na Institutu za 

narodnostna vprašanja. »Kažejo se 

tudi kakšne druge možnosti, ampak 

dokler se samo kažejo, so še 

daleč,« zadržano dodaja. Minister 

pa v svojem značilnem duhovitem 

slogu: »Skratka, brezposelna ne 

bova…« Državni sekretar, smeje: 

»Vsaj upava!« 

Kljub temu pa je državni sekretar 

prepričan, da so v treh letih rojakom 

po vsem svetu namenili dovolj pozornosti. 

»Gre za ljudi, ki so v svojih 

okoljih izredno spoštovani, kar me 

je na obiskih navdajalo s posebnim 

zadovoljstvom.« 

Zaostritev kriterijev za 

financiranje manjšin 

»Glavne smernice bi ohranili, 

hitreje pa bi se lotili nekaterih poenostavitev 

postopkov in mogoče 

bolj resno zaostrili kriterije za financiranje 

manjšin,« dr. Jesih odgovarja 

na vprašanje, kaj bi v morebitnem 

novem mandatu naredil drugače. 

Z zaostritvijo kriterijev nima v mislih 

povečevanja ali zmanjševanja 

finančnih sredstev, temveč nadzor, 

da bi bila pomoč Republike Slovenije 

porabljena prav za tiste projekte, 

ki jim je namenjena. 

Po ministrovem mnenju so v 

dosedanjem mandatu precej časa 

porabili, da so se z zadevami seznanjali. 

Tudi sam bi se v primeru 

novega mandata zavzel za 

drugačen sistem financiranja, toda: 

»Manjšine morajo biti večinsko financirane 

od držav, v katerih 

živijo, plačujejo davke, volijo in 

dokler jih države ne podpirajo 

dovolj, jim Slovenija pač pomaga.« 

Minister poudarja, da bi Slovenija 

seveda posamezne projekte podpirala, 

zlasti kadar bi šlo, kot dodaja 

državni sekretar, za strokovno 

pomoč, na primer za učitelje, ki jih 

v Avstriji primanjkuje, za glasbeno 

šolo in podobno. 

»Razmišljati bo treba tudi o generaciji, 

ki je v svet odhajala v 60- 

ih letih in se postopoma upokojuje. 

Številni imajo že vnuke, večinoma 

ne govorijo več slovensko, doma so 

si naredili hiše in ne vedo, kaj naj 

storijo,« opozarja državni sekretar 

in ob tem spomni na predsodek, 

ki bi ga bilo treba raziskovati: »Vsi 

mislimo, da se ne bo nihče vrnil 

domov, kar pa ni res. V Kanadi, denimo, 

sem srečal ljudi z Bovškega, ki 

razmišljajo, da se bodo, ko se upokojijo, 

vrnili v Slovenijo.« 

Sicer pa bi minister Žekš svojemu 

nasledniku svetoval predvsem 

mirne živce, ker je treba z 

manjšinami lepo delati, včasih se 

je z njimi, podobno kot s Slovenci 

nasploh, težko pogovarjati. 

Po volitvah 

akademsko delo 

»Imam nekaj možnosti, da se 

vrnem na univerzo ali na kakšen 

institut. Eno je univerza v Novi 

Gorici, drugo je medicinska 

fakulteta ali akademija. Moral bi 

Minister izreka 

občudovanje, državni 

sekretar zahvalo 

Ob zaključku mandata in 

pričujočega pogovora je minister 

slovenskim rojakom zaželel vse 

najboljše in izrazil občudovanje, da 

je slovenska zavest pri njih večja kot 

je tukaj. »Zanje je Slovenija nekaj sijajnega, 

lepega, kar tudi je, vendar 

mi iz bližine tega ne vidimo. Če človek 

od daleč pogleda, najbrž drugače 

vidi,« pove minister. Državni sekretar 

pa se jim poleg tega zahvaljuje, 

da so ga obogatili, prispevali k temu, 

da se tudi sam, čeprav ni bil nikoli 

brezbrižen do tega, počuti Slovenec 

in to občuti kot kvaliteto. »Od vsepovsod, 

tudi od tam, kjer so včasih 

mislili, da nisem njihov prijatelj, sem 

odšel kot prijatelj, oziroma sem tam 

pustil prijatelje. In v današnjem času 

reči, da si pridobil veliko prijateljev, 

je posebno žlahtna stvar,« poudari 

državni sekretar. 

Na spletni strani 

www.slovenci.si 

smo ustvarili spletno 

skupnost, v kateri bomo 

lahko izmenjali številne 

uporabne informacije in 

nasvete. 

Prijava je preprosta, 

zato se nam pridružite v 

čim večjem številu. 

www.slovenci.si 7

VELIKI INTERVJU 

Ljubljanski nadškof in metropolit msgr. dr. Anton Stres 

Slovenstvo se ohranja 

tam, kjer je dejavnost 

cerkve močna 

Na materialnih vrednotah ne moremo graditi življenja, je prepričan 

nadškof dr. Stres, ki svari pred zasvojenostjo s potrošništvom. 

Udeležba na volitvah je po njegovem mnenju stvar naše 

odgovornosti za skupno dobro. 


Nadškofija v Ljubljani 

v prvih novembrskih 

dneh. Popolna organizacija 

– od dogovora 

za intervju do njegove izvedbe. V 

neskončnemu miru in tišini, kakršnih 

novinarji pri vsakdanjem delu nismo 

vajeni, vse poteka gladko, umirjeno, 

po protokolu. In potem krepak 

stisk roke in nasmejan obraz prvega 

moža slovenske cerkve. Trema 

izgine po prvih besedah. Veliko 

spoštovanje pa ostane. Nadškof se v 

pogovoru nobenemu vprašanju ne 

izogne, govori sproščeno in odkrito, 

zelo gostobesedno. 

Kakšno je po vašem mnenju v 

stanje duha v Sloveniji v sedanjih 

politično razburkanih in gospodarsko 

težkih časih 

Stanje je zaskrbljujoče. Ljudem 

primanjkuje jasnih kriterijev, 

namenili svojim bližnjim. Veliko je 

vrednot, ki življenje naredijo lepo, 

vredno življenja. 

Ali se ljudje v teh časih bolj zatekajo 

k veri 

Nimam tega občutka. Mislim, da 

bodisi časi še niso dovolj težki bodisi 

smo ljudje tako zasvojeni z materialnimi 

vrednotami, da niti ne pomislimo, 

da bi bilo vredno še kaj drugega 

poiskati. 

Koliko slovenskih katoliških 

duhovnikov deluje po svetu 

Gotovo jih je največ v Nemčiji, 

enajst, kjer je tudi naša emigracija 

najmočnejša, po številu ji sledijo 

Švedska, Francija ter Švica in Anglija 

s po enim slovenskim duhovnikom. 

V Severno Ameriko v zadnjem času 

duhovniki niso odhajali, v Kanadi 

jih je šest, v ZDA kakih deset, v Av- 

okviru programov, ki so strogo religiozni, 

s pomočjo lahko računajo 

tudi izobraževalni programi, sicer 

pa jih podpirajo verniki. Obstajajo 

pa tudi razlike med državami. V 

Nemčiji, denimo, pastoralo izseljencev 

podpira sama nemška cerkev. 

Ta imenuje duhovnike, ki prihajajo 

Udeležba na volitvah je stvar naše odgovornosti 

za skupno dobro. To je naša dolžnost in nimamo 

pravice biti brezbrižni. 

razmejitev, po katerih bi vrednotili 

in ocenjevali različne pojave in 

različne ljudi, ki se prav v tem predvolilnem 

času pojavljajo. Stiske so 

za mnoge ljudi hude, še hujši pa je 

strah pred tistim, kar še lahko pride. 

Ljudje se premalo zavedajo, da je 

tudi v nehvaležnem času, kot smo 

mu priča, še veliko področij, ki lahko 

človeku naredijo življenje lepo in 

smiselno. Tudi če bomo morali živeti 

malo bolj skromno in se bo treba 

včasih kaki ugodnosti odpovedati, 

nam ne bo nič preprečilo, da ne bi 

imeli dobrih prijateljev, da bi se v 

družini dobro razumeli, več časa 

straliji je skupina štirih, veliko jih je 

v Južni Ameriki in Argentini, kamor 

so odšli že v letih 1945 – 48, skupaj s 

politično emigracijo. Sem ne štejem 

zamejskih duhovnikov. Nekateri 

slovenski duhovniki po svetu ne delujejo 

med Slovenci in ti tudi niso zajeti 

v te številke. 

Ali vam država pomaga pri financiranju 

njihovega poslanstva 

Odkar po zadnji spremembi zakonodaje 

župnije niso več upravičene 

do namenske pomoči, so se stvari 

nekoliko spremenile. Država sicer 

sofinancira posamezne dejavnosti v 

8

VELIKI INTERVJU 

iz Slovenije, saj je po cerkveni zakonodaji 

za pastoralno delovanje pristojen 

krajevni škof. Nemška cerkev 

je bila doslej vedno zelo radodarna 

in je z veseljem podpirala naše 

duhovnike, ki so imeli enak status 

kot domači, čeprav se zaradi krize 

v Nemčiji in v tamkajšnji cerkvi ta 

pomoč krči. Na Švedskem, v Franciji 

in Angliji pa naši duhovniki niso 

deležni podpore s strani uradne 

cerkve, tako da jih tam dejansko 

podpirajo ljudje sami. 

Kako pa slovenska cerkev občuti 

gospodarsko krizo 

Tako kot vsi… Če ljudje nimajo, ne 

morejo dati. Najprej torej poskrbimo 

za to, kar je nujno. Varčevati 

skušamo tako, da se odpovedujemo 

vsem investicijam, ki niso nujne. 

V Porabju so še vedno brez slovenskega 

duhovnika. Kdaj ga bodo 

dobili 

To je vprašanje murskosoboškega 

škofa, ki je med drugim odgovoren 

za Slovence po svetu. Na ravni 

Slovenske škofovske konference 

skrbi in tudi povezuje vse slovenske 

Če ljudje nimajo, ne morejo dati. 

Ljubljanski nadškof in metropolit 

msgr. dr. Anton Stres: »Najhujše v 

kritičnem, zahtevnem trenutku je, 

če izgubimo voljo in zaupanje, da se 

bo obrnilo na bolje.« 

duhovnike po svetu, se udeležuje 

regionalnih sestankov in pomaga 

reševati konkretne probleme. Vem 

pa, da porabski Slovenci niso brez 

duhovnika, saj jih ta redno obiskuje. 

Porabje ne sodi pod pristojnost 

murskosoboškega škofa ali katerekoli 

slovenske škofije, pač pa je 

zanj pristojen szombathelyjski škof. 

Ta je potem, ko je prestavil g. Ferenca, 

imenoval duhovnika, ki se 

uči slovensko. 

Kakšna je vloga slovenskih 

katoliških misij je po svetu, kdo so 

njihovi člani 

Te misije so zelo različne. Kjer je 

slovenska skupnost zelo močna, 

denimo v Stuttgartu in Münchnu, 

je njihovo prvo poslanstvo gotovo 

versko, kar pomeni, da duhovniki 

zbirajo Slovence k bogoslužju 

in oznanjevanju ter krepijo vero. 

Skrbijo pa tudi za izobraževanje 

mladih, poučevanje slovenščine, 

kulturno dejavnost, ki pomaga pri 

ohra-njanju slovenske narodne zavesti. 

Katoliška cerkev je namreč z 

vso svojo solidnostjo, izkušnjami, 

edina organizacija, ki lahko ponudi 

organizacijsko podporo kakršnikoli 

dejavnosti. Druge izseljenske 

ustanove podobnih organizacijskih 

možnosti nimajo. Tako je jasno, 

da se slovenstvo ohranja tam, kjer 

je dejavnost cerkve močna. Pomena 

drugih društev seveda ne 

kaže zmanjševati, ampak vem, da 

mnoga društva Slovencev delujejo 

v odboru ali vzporedno s slovensko 

župnijo ali misijo. 

Kako ocenjujete odnos med državo 

in cerkvijo 

V tem trenutku je v mrtvem 

teku. Na zakonski ravni je ta odnos 

povsem primeren. Zakon o verski 

svobodi, ki ga je ustavno sodišče 

potrdilo oziroma izdalo odločbo, da 

ni v nasprotju z ustavo, je primeren 

in smo z njim zadovoljni. Gotovo 

ni popoln, ampak tisto, kar rešuje, 

rešuje zelo primerno in primerljivo 

z drugimi evropskimi državami. Žal 

pa, kot vemo, nekatere politične 

sile v Sloveniji temu zakonu še vedno 

strežejo po življenju in ga želijo 

spremeniti, kar je jabolko spora. 

Morebitno spreminjanje zaradi 

ideoloških razlogov pa je v pravni 

državi nesprejemljivo. 

Odnos med državo in cerkvijo je na zakonski 

ravni povsem primeren. 

Ali se boste udeležili predčasnih 

volitev 

Da. K temu bomo pozvali tako 

vernike kot tudi druge ljudi. Poudariti 

želim, da je udeležba na volitvah 

stvar naše odgovornosti za 

skupno dobro. To je naša dolžnost 

in nimamo pravice biti brezbrižni. 

Če uživamo dobrine, ki nam jih zagotavlja 

država, potem je prav, da 

se za njeno usodo zanimamo in po 

svojih najboljših močeh sodelujemo 

pri oblikovanju njene prihodnosti. 

To je naša moralna dolžnost. Velika 

volilna abstinenca bi pomenila, da 

državljani ne sodelujejo, da država 

ne uživa več njihovega soglasja in 

kot taka postaja nelegitimna. Če ne 

gremo na volitve, je to nezaupnica 

državi kot taki, brez nje pa ne moremo 

biti. 

Kakšen je po vašem mnenju 

današnji pomen družine kot osnovne 

družbene celice Vse več 

je zunajzakonskih zvez, vse več 

ločitev…. Kako gledate na to 

Soočeni smo z nekim zelo protislovnim 

pojavom. Po vseh anketah 

javnega mnenja, predvsem 

tistih, ki se nanašajo na vrednote, 

je za večino Slovencev družina na 

prvem mestu. Eden izmed glavnih 

Če ne gremo na volitve, je to nezaupnica državi 

kot taki, brez nje pa ne moremo biti. 

razlogov za razpad družin je sodoben 

način dela, vendar so to objektivne 

okoliščine, ki ne pomenijo, da 

vrednota ne obstaja. Zato je treba 

družino vedno krepiti in naloga 

politike je predvsem ustvarjati objektivne 

možnosti, ki pospešujejo 

družinsko življenje. Ekonomska rast 

ne bo odpravila brezposelnosti, saj 

novo gospodarstvo ne potrebujejo 

množične delovne sile. Problem 

brezposelnosti bo treba reševati z 

veliko bolj fleksibilnim, delnim delovnim 

časom. Pri prestrukturiranju 

moramo slediti tudi interesom 

družine. 

Morebitno spreminjanje zakona o verski svobodi 

zaradi ideoloških razlogov je v pravni državi 

nesprejemljivo. 

Kako komentirate aktualne afere, 

povezane s spolnim nasiljem v 

katoliški cerkvi Ker je do tega 

prihajalo tudi v Sloveniji, me zanima, 

kako daleč so postopki zoper 

storilce in kakšne sankcije ste 

predvideli 

Ti postopki so v fazi zaključevanja. 

Ena pritožba je bila posredovana v 

Rim, druge sankcije so sprejete. Ko 

gre za duhovnike, jih izvzamemo iz 

pastoralnega dela, ne smemo pa 

vseh prestopkov metati v isti koš: 

nekateri so težki, drugi so pustili 

zgolj manjše posledice. Glede na 

težo prestopka duhovnika za stalno 

izključimo iz pastoralnega dela in mu 

dodelimo, denimo, delo v knjižnici, 

arhivu in podobno, kjer ni v nenehnem 

stiku z ljudmi, zlasti mladimi. 

Predvidene pa so še druge sankcije, 

na primer kazenske, kot je obveznost 

rednega plačevanja prispevkov 

za dobrodelne namene. Če pa 

so žrtve utrpele psihično škodo in 

potrebujejo psihološko zdravljenje 

ali terapijo, pa se duhovniku, ki je 

storil prestopek, naloži, da plača 

stroške zdravljenja. 

Ali je cerkev zaradi teh afer beležila 

izstope oziroma ali starši bolj 

zadržano pošiljajo otroke v cerkev 

Nimam tega vtisa. 

Kaj bi Slovencem, zlasti tistim v 

zamejstvu in po svetu, zaželeli za 

božič 

Ves svet je danes v strahu pred 

krizo, ki je noče biti konec. V takem 

trenutku predvsem potrebujemo 

močno zaupanje. Najhujše 

v kritičnem, zahtevnem trenutku 

namreč je, če izgubimo voljo in zaupanje, 

da se bo obrnilo na bolje. 

Samo opazovati, kako se nekaj podira, 

je največja nevarnost , ki pa 

je tudi nezdružljiva s človeškim dostojanstvom, 

z našo odgovornostjo, 

zavezanostjo, solidarnostjo do 

drugih. Zato želim Slovencem veliko 

zaupanja, veliko optimizma, veliko 

vere. Vere najprej v Boga, ki prihaja 

med nas in je z nami solidaren, in 

potem tudi v nas same. 

9

POSLOVNE STRANI 

Edi Kraus, generalni direktor podjetja Julon, d.d. 

Tudi v poslu 

zaveden Slovenec 

Podjetje Julon, d. d., ki ima sedež v Ljubljani in je v lasti italijanske 

skupine Aquafil, že skoraj 15 let vodi Edi Kraus, uspešen poslovnež 

iz Opčin pri Trstu in zaveden Slovenec. Praksa, da naši ljudje iz 

zamejstva vodijo tuja podjetja, tudi sicer ni redkost. 


Edi Kraus, generalni direktor Julona, d.o.: »Želel bi si, da bi se kaj konkretnega 

zgodilo predvsem na gospodarskem področju, v energetiki, infrastrukturi, denimo, 

v povezavi med koprsko in tržaško luko, da bi kaj skupnega ustvarili ob meji.« 

Oktobra letos je podjetje Julon 

na konferenci o neposrednih 

tujih naložbah (FDI Summit), ki jo 

tradicionalno prireja revija The 

Slovenia Times v sodelovanju z 

Javno agencijo za podjetništvo in 

tuje investicije, prejelo priznanje 

kot najuspešnejša tuja naložba. 

»Moja udeležba pri privatizaciji 

Julona, julija 1993, znanje 

slovenskega in italijanskega 

jezika in dobro poznavanje 

tako slovenskega kot italijanskega 

poslovnega okolja so pripomogli, da 

sem k projektu od samega začetka 

pristopil zelo aktivno,« pojasnjuje 

prvi mož Julona. Sprva je bil v podjetju 

zaposlen samo za čas postopka 

privatizacije, ostal še nekaj mesecev 

po njej, od tedaj pa podjetje vodi že 

skoraj 15 let. Toliko časa se vsak dan 

vozi v Ljubljano iz Opčin, kjer ima 

družino. V prestolnici ostane le izjemoma, 

kadar se sestanki s strankami 

zavlečejo pozno v večer. 

»Vsaka država ima svoje prednosti 

in slabosti,« pravi o primerjavi med 

slovenskim in italijanskim poslovnim 

okoljem. »V Sloveniji smo zadovoljni 

s kadrom, kvaliteto uslug, ki nam jih 

nudita energetika in logistika, imamo 

zanesljive dobavitelje. Težavno pa 

je pridobivanje različnih dovoljenj, 

zlasti gradbenih, saj so predpisi 

izjemno strogi, birokratski postopki 

pa zapleteni,« ugotavlja sogovornik, 

ki pa je kljub temu prepričan, da je na 

slovenski strani lažje poslovati kot na 

italijanski. 

Julon prvi na svetu z 

»zelenim« poliamidom 

Maja letos so v Julonu uresničili 

investicijo, ki zagotavlja prihodnost 

proizvodnje v Ljubljani, obenem 

pa je izredno pomembna za celotno 

skupino Aquafil in njen trajnostni 

razvoj. »Prek postopka, ki je 

plod znanja slovenskih, italijanskih, 

slovaških in ameriških inženirjev, 

iz odpadkov ponovno ustvarjamo 

surovino, poliamid 6 oziroma 

najlon, in ga vračamo v cikel, na kar 

smo zelo ponosni,« pojasnjuje sogovornik. 

Investicija je bila vredna 17 

milijonov evrov, pri čemer je Ministrstvo 

RS za gospodarstvo odobrilo 

3,6 milijona evrov nepovratnih 

sredstev. »To je bil ključni razlog, da 

je investicija dobila mesto v Sloveniji 

in ne v Italiji, kot je bilo sprva predvideno,« 

pravi in dodaja: »Dovolim 

si trditi, da je Julon v svojem tipu 

proizvodnje, kakršno imamo v Sloveniji, 

in z investicijami, ki so v zadnjih 

15 letih znašale skoraj 90 milijonov 

evrov, ena tehnološko najbolj 

dovršenih proizvodenj tega tipa v 

svetovnem merilu.« 

Kljub krizi znatno 

povečali prodajo 

V primerjavi s skupno zmogljivostjo 

skupine ljubljanski Julon proizvaja 

približno 40 odstotkov celotne skupine, 

zaostrenim pogojem navkljub 

pa jim je v letu 2010 uspelo znatno 

povečati prodajo. Kraus pojasnjuje: 

»Na prihajajoče razmere smo se pripravili 

z večjimi investicijami v naši 

redni proizvodnji. Delo smo robotizirali 

in bistveno zmanjšali stroške, 

bodisi z energetskega vidika kot tudi 

z vidika zaposlenih. V leto 2008, ko 

je izbruhnila finančna in posledično 

gospodarska kriza, smo stopili pripravljeni, 

z nizkimi stroški. To krizo 

smo prebrodili, medtem ko so šli 

nekateri naši konkurenti v stečaj, 

z razširitvijo pa so se nam odprle 

nove možnosti.« Vse do letošnjega 

septembra je Julon povečeval realizacijo, 

trenutno pa jih skrbi padec 

naročil. »Zdi se, da prihaja nov krizni 

val,« pravi Kraus. 

Odnosi med Italijo in Slovenijo so 

odlični, je prepričan sogovornik, ki 

ugotavlja, da so se razmere v zamejstvu 

v zadnjih desetih letih bistveno 

izboljšale. Želel pa bi si, da bi se kaj 

konkretnega zgodilo predvsem na 

gospodarskem področju, v energetiki, 

infrastrukturi, denimo, v povezavi 

med koprsko in tržaško luko, da 

bi kaj skupnega ustvarili ob meji. 

»Možnosti so, volja tudi, preiti bi bilo 

treba h konkretnim dejanjem.« 

Maja letos so v Julonu uresničili investicijo, ki 

zagotavlja prihodnost proizvodnje v Ljubljani, 

obenem pa je izredno pomembna za celotno 

skupino Aquafil in njen trajnostni razvoj. 

V skrbi za ohranjanje 

slovenstva 

Za ohranjanje etničnih mej morajo 

po Krausovem mnenju skrbeti 

tako sami Slovenci v Italiji kot tudi 

slovenska država, ki naj rojakom 

onstran meje zagotavlja razvoj, 

kvalitetne šole in možnost usposabljanja, 

da bi mladi ostali v svojem 

okolju. »Lepo bi bilo, da bi se začeli 

Slovenci iz Slovenije preseljevati na 

italijansko stran, da bi multikulturnost, 

ki je bogastvo za vse, ostala,« 

dodaja Kraus, ki je kot zamejski 

Slovenec zelo dejaven tudi v svojem 

domačem okolju, kar je privzel 

zlasti od očeta, dolgoletnega novinarja 

Primorskega dnevnika in pisca 

številnih besedil o zamejstvu ter 

podjetnika in ustanovitelja znane 

turistične agencije Aurora Viaggi iz 

Trsta. »Trenutno sem predsednik 

Zadruge Naš Kras, ki je odkupila 

in skrbi za Kraško hišo. Ta danes ni 

samo turistična znamenitost, ampak 

predvsem trajni pričevalec, da 

smo bili Slovenci na tem prostoru 

od nekdaj prisotni,« pove Edi Kraus. 

10


Nepremičnine 

V SiPark po zabavo! 

Skupina adrenalinskih navdušencev se je odločila postaviti 

slovenski park turizma, SiPark, ki bo na enem mestu združeval obilo 

zabave, kulinarike, kulture in izobraževanja, vse seveda na zabaven 

način. 


»Lokacija, kjer bo stal SiPark, 

je ob koridorju X, zračna 

razdalja 500 metrov, po cesti 

2 kilometra do priključka avtoceste, 

v bližini Krškega, 45 minut 

iz Ljubljane, 30 minut do Zagreba. 

Park bo deloval na 30 hektarjih saniranega 

zemljišča,« je lokacijo parka 

šaljivo opisal direktor in solastnik 

SiParka Stanislav Sivec in v enakem 

tonu dodal: »Seveda, če se zadeva 

res preveč zaplete, ga postavimo 

kjerkoli, lahko tudi v tujini, saj je birokracija 

v Sloveniji presegla samo 

sebe!« 

Zaradi veličine projekta, administrativnih 

ovir in tudi zato, da bi se 

naložba čimprej povrnila, bodo projekt 

gradili stopenjsko. V letu 2012 

bodo predvidoma postavili peščeni 

del oziroma puščavo, v letu 2013, ko 

bo tudi Evropsko prvenstvo v košarki 

v Sloveniji, pa želijo imeti postavljeno 

veliko stavbo v obliki knjige. V 

letih 2014 in 2015 bodo zaključili 

gradnjo v končni velikosti 20 hektarjev. 

»V nadaljnjih desetih letih še 

deset hektarjev zemljišč in seveda 

vsako leto nove dogodivščine….« 

dodaja sogovornik. 

Obilo zabave 

na enem mestu 

Osnovna ideja je, da bi na enem 

mestu ponudili obilo zabave, kulinarike, 

kulture in izobraževanja, 

vse seveda na zabaven način. Glavna 

tematika so knjige, saj se bodo 

obiskovalci sprehodili skozi zgodbo 

in jo podoživeli. »Tu bo klasični 

zabaviščni park, adrenalinski park, 

puščava z muzejem dnevnega kopa 

s čisto pravimi bagerji, buldožerji, 

štirikolesniki in avtomobili. Prava 

kmetija bo postavljena v svetovno 

znani, najbolj nori vasi, imenovani 

Butale,« pojasnjuje direktor, ki 

napoveduje tudi posebne izvirne 

terme z malimi in velikimi bazeni 

in seveda peščeno plažo ter 

hotelček. »Morda največja atrakcija 

pa bodo evropske in svetovne hiše, 

ki bodo imele v pritličju slow food 

restavracijo, trgovino, turistično 

agencijo in v nadstropju spalne kapacitete. 

Tam bo tudi vrtec.« 

SiPark je namenjen otrokom 

in adrenalinskim odvisnikom od 

dveh let dalje, ljubiteljem kulture, 

zabave, kulinarike, narave, rekreacije, 

zdravega življenja… Skratka, ljudem, 

ki so radovedni, se želijo skozi 

zabavo učiti. V avtomobilskem delu 

bodo doživljali simulacije trkov, po 

pesku se bodo učili voziti po snegu, 

dogajali se bodo čisto pravi potresi, 

vulkani, izkopavali bodo dinozavre, 

jih spoznavali, gasili gasilski dom v 

Butalah, izdelovali kovinske izdelke 

v kovačnici, pihali steklo… Opazovali 

bodo naravo, puščavo, rastlinje… 

»Še kot otrok sem gledal velik 

kompleks, kjer so kopali kremenčev 

pesek. Danes ga še vedno, vendar v 

manjših količinah, nastala je ogromna 

luknja….. Tja sodi… Zabaviščni 

park,« solastnik Siparka pojasnjuje, 

od kod zamisel zanj. »Gradnja 

zabaviščnega parka je danes gotovo 

nekaj najboljšega, kar se lahko zgodi 

v Sloveniji. Preprosto: potrebujemo 

ga,« je prepričan. V tujini je zasledil 

podobne parke, vendar bo ta, ki 

nastaja, pravi, njihova nadgradnja. 

Sto milijonov 

za investicijo 

Pri izvajanju projekta so se 

povezali z oddelkom za lesarstvo 

pri biotehniški fakulteti, ki bo v obliki 

lesenih objektov in učnih poti v 

park postavil svoje znanje. Povezati 

se skušajo tudi z oddelkom za bibliotekarstvom 

filozofske fakultete, 

Inštitutom Jožef Stefan, a so pogo- 

so snovali projekt, ima odgovor na 

dlani: »To so ljudje, ki imajo vizijo in 

gledajo ‘out of box’«. 

Vrednost investicije je ocenjena 

na približno 100 milijonov evrov. Po 

Sivčevih besedah pričakujejo investitorja 

iz tujine, s katerim se že dogovarjajo, 

saj se morebitni slovenski 

investitor ne bi hotel izpostavljati. 

»Če že, potem bo predvidoma skrit 

za kakim tujim skladom,« dodaja. 

Snovalci SiParka so bili, kot pri 

vsem, izvirni tudi pri trženju. Maja 

Remškar je namreč napisala/narisala 

pravljico o zabaviščnem parku 

z naslovom: »Kati in Pepi v SiParku«, 

kjer se naši maskoti Kura Kati in Petelin 

Pepi dva dni odlično zabavata v 

parku, ki ga bomo zgradili. V pravljici 

»Gradnja zabaviščnega parka je danes gotovo 

nekaj najboljšega, kar se lahko zgodi v Sloveniji.« 

vori marsikje šele v začetni fazi. 

»Bo pa v tem mesecu predvidoma 

opravljena prva diploma na Turistici, 

ravno iz tega projekta,« pove 

Sivec. Na vprašanje, kdo so ljudje, ki 

so tudi slike iz te lokacije. V vrtcih in 

šolah otroci spoznavajo naš projekt 

oziroma park, ki se bo iz pravljice 

prelevil v resničnost, skozi lutkovno 

predstavo, delavnice in knjigo. 

11

12 


Slovensko – madžarski poslovni forum 

Blagovna menjava 

ponovno v vzponu 

Slovenske naložbe na Madžarskem so se zmanjšale, madžarske v 

Sloveniji pa močno povečale. 

Ernest Ružič 

Békescsaba, Pécs, Szolnók, 

Zalaegerszeg, Györ, 

Debrecen, Budimpešta, 

I. okraj in Szombathely 

so mesta, kjer je slovensko 

veleposlaništvo na Madžarskem na 

pobudo veleposlanice Darje Bavdaž 

Kuret doslej pripravilo slovensko – 

madžarske poslovne forume zato, 

da bi okrepili gospodarsko sodelovanje 

med državama. Kot ocenjuje 

veleposlanica, so bili poslovni forumi 

uspešni, zato bodo s to obliko 

spodbujanja gospodarskih stikov 

med Slovenijo in Madžarsko nadaljevali. 

Pobuda izhaja iz znanega 

dejstva: prenesti odlične politične 

stike med državama na krepitev 

gospodarskega sodelovanja. 

Madžarska je bila lani 6. 

najpomembnejši zunanjetrgovinski 

partner Slovenije. V številkah 

to pomeni 1.374.750 evrov skupne 

blagovne menjave, pri čemer je 

Slovenija izvozila za 543 milijonov, 

z Madžarske pa uvozila za 803 milijone 

evrov. Značilno je, da Slovenija 

vsa leta več uvaža kot izvozi na 

Madžarsko. Pomembni so tudi podatki 

o naložbah, ki so sicer nekoliko 

starejšega datuma: po oceni Banke 

Slovenije je bilo leta 2008 slovenskih 

investicij na Madžarskem za 25,5, 

madžarskih v Sloveniji pa za 52,6 milijona 

evrov. Podatki kažejo, da so se 

slovenske naložbe na Madžarskem 

zmanjšale, madžarske v Sloveniji pa 

Vodstvo slovensko – madžarskega poslovnega foruma: župan Szombathelyja dr. Tivadár Puskás, predsednik Skupščine Železne 

županije Ferenc Kovács, slovenska veleposlanica na Madžarskem Darja Bavdaž Kuret, novi slovenski generalni konzul v 

Monoštru Dušan Snoj in predsednik železnožupanijske Gospodarske zbornice Vince Kovács. 

močno povečale. Največji slovenski 

izvozniki so Krka, Gorenje, avtomobilska 

industrija, Helios in drugi, med 

velike slovenske uvoznike pa spadajo, 

denimo, MOL Slovenija, Petrol, 

Summit Motors. 

Meje samo še v 

nekaterih glavah 

Na zadnjem slovensko – 

madžarskem poslovnem forumu 

v Szombathelyu je predsednik 

Skupščine Železne županije Ferenc 

Kovács poudaril, da gre za 

pomemben dogodek v županiji, 

zdaj še mnogo bolj kot pred leti, ko 

so nacionalna gospodarstva zamejevale 

državne meje. »Zdaj uradno 

meja ni, tu in tam jih še opažamo 

v glavah,« je izpostavil govornik in 

Osrednji, pred leti na novo urejen trg Szombathelyja, središča Železne županije, 

v kateri živijo tudi Slovenci. 

Foto: Ernest Ružič 

dodal, da bi naj bil po njegovi oceni 

poudarek na sodelovanju manjših 

in srednjih podjetij. Sicer pa železna 

županija namenja veliko pozornost 

sodelovanju s sosednjima Slovenijo 

in avstrijsko Gradiščansko. S slednjo 

je že bila uspešna pri skupnih 

projektih, ki jih financira Evropska 

unija, zdaj pa pripravlja razpis, v katerega 

je zajeto tudi Pomurje. 

»Gospodarsko sodelovanje z 

Železno županijo je še posebej 

pomembno, ker v njenem obmejnem 

delu živijo Slovenci,« je poudarila 

veleposlanica Darja Bavdaž Kuret 

in povedala, da sodi gospodarsko 

sodelovanje med prednostne naloge 

v Sloveniji. Novi slovenski generalni 

konzul v Monoštru Dušan 

Snoj je poudaril, da ima Porabje kljub 

omejitvam zaradi narodnega parka 

vrsto možnosti in celo prednosti za 

več gospodarskih stikov in sodelovanja 

s Slovenijo. Vince Kovács, 

predsednik Gospodarske zbornice 

Železne županije, je prepričan, da 

so uspehi odvisni od skupnih prizadevanj; 

sodelovanje s pomursko, 

celjsko in ljubljansko gospodarsko 

zbornico je dobro in traja že vrsto 

let. Gospodarski svetovalec slovenskega 

veleposlaništva Goran Križ je 

predstavil več pomembnih informacij 

o Sloveniji in povedal, da je 

bila blagovna menjava zelo uspešna 

med leti 2004 in 2008, potem se je 

nekoliko zmanjšala, zdaj pa podatki 


kažejo, da se bo letošnje sodelovanje 

izenačilo z letom 2008. 

Med tistimi, ki so prišli podrobneje 

predstavit dejavnosti, čeprav 

z Madžarsko že sodelujejo, so izstopali 

Luka Koper kot zelo pomemben 

dejavnik sodelovanja, Pomurski sejem 

iz Gornje Radgone s poudarkom 

na sejmu Agra, ki bo prihodnje leto 

v znamenju 50-letnice, pomurska 

turistična ponudba zlasti s termalnimi 

kopališči, Nafta Lendava, Mizarstvo 

Antolin, ki na Madžarskem 

že od leta 2000 opremlja otroške 

vrtce in nekatera druga podjetja. 

Društvo slovenskomadžarskih 

poslovnežev z vedno 

več člani 

Na forumu je Bencze Sarossy 

povedal, da je leta 2009 ustanovljeno 

Društvo slovensko-madžarskih 

poslovnežev na začetku štelo 20 

članov, zdaj jih je dvakrat več. Društvo 

si prizadeva pri iskanju novih poslovnih 

partnerjev, sodeluje na sejmih 

in podpira ideje, ki krepijo gospodarsko 

sodelovanje. Po uradnih 

podatkih se je na poslovnem forumu 

zbralo 3o madžarskih in 14 slovenskih 

podjetnikov in predstavnikov podjetij 

oziroma gospodarskih družb. Tako 

madžarska kot slovenska stran se zavedata, 

da so gospodarske razmere v 

svetu zaostrene, zato se je treba prilagajati 

novim okoliščinam.

KULTURA 

Nove pridobitve 2001–2011, Narodna galerija 

Umetnost kot 

navdih za delo 

Z zbirkami Narodne galerije, njihovo oskrbo, s 

preučevanjem, z razstavljanjem in z objavljanjem 

želimo sooblikovati kolektivno identiteto 

današnjega časa. 

Barbara Jaki 

Umetnostni fond Narodne 

galerije sestavljajo 

tri zbirke: zbirka 

slik, zbirka plastik in 

zbirka del na papirju. Od ustanovitve 

Narodne galerije leta 1918 

dalje je ena njenih osrednjih in morda 

najprestižnejših nalog zbiranje 

umetnin oziroma dopolnjevanje 

obstoječih zbirk z odkupi, darili ali 

volili. Obvestila o novih pridobitvah 

so bila v prvih desetletjih objavljena 

v vsakoletnih poročilih Zbornika za 

umetnostno zgodovino, leta 1976 

pa so bile na novo pridobljene 

umetnine prvič predstavljene na 

posebni razstavi in s katalogom. 

Uvod v katalog je tedanja ravnateljica 

dr. Anica Cevc začela s citatom 

manifesta, ki ga je septembra 1918 

pripravljalni odbor za ustanovitev 

Narodne galerije poslal na dnevnika 

Slovenski narod in Slovenec. V 

ustanovnem manifestu je opredeljena 

temeljna naloga Narodne galerije, 

to je »zbiranje in skozi zbiranje ohranjanje 

umetnin«, naloga, ki je bila živa 

leta 1976 in prav tako v obrisih ostaja 

aktualna še danes. 

Lovro Janša, Fantazijska krajina z ruševinami gradu 

Od tedaj prehojena pot je dolga, 

zgodovina ustanove in njenih zbirk 

pa raznovrstna. Morda o umetnostnem 

fondu, ki usmerja celotno delo 

Narodne galerije, še največ povedo 

razstave, razstavni katalogi, monografije, 

razprave in razne druge 

objave. 

Če se osredotočimo na povečanje 

umetnostnega fonda, je bilanca obdobja 

med letoma 2000 in 2010 

takšna: 

• 121 slik, 

• 15 kipov, 

• 1.139 del na papirju. 

Z novimi pridobitvami segamo 

v preteklost vse do 17. stoletja in 

skozi različna obdobja do vključno 

20. stoletja. 

Želje omejujejo 

sredstva 

Zadnji dve leti smo se morali zaradi 

vse skromnejših, celo nedopustno 

nizkih državnih subvencij omejiti 

in zbiralno politiko prilagoditi predvsem 

cenovnim okvirom. Zaradi 

omejenih sredstev za odkup nismo 

mogli pridobiti nekaterih pomembnih 

umetnin, ki so bile že dolgo 

na prednostnem seznamu. Bolj 

fleksibilna dinamika financiranja 

odkupov in sproščanja javnih sredstev 

bi omogočila boljše rezultate. 

Donacije – dve tretjini 

novih pridobitev 

Ob tem pa je razveseljiv podatek, 

da je vse več tudi zasebnih donatorjev, 

umetnikov in zbiralcev, ki svoje 

opuse ali zbirke prepustijo v last in 

upravljanje Narodne galerije in tako 

omogočijo popolnejšo predstavitev 

umetnostnega razvoja. Svoje osebne 

želje so podredili širšemu interesu, 

s tem pa so dokazali svojo 

širino in pripadnost. Donacije po 

številu inventarnih enot presegajo 

dve tretjini novih pridobitev v obravnavanem 

obdobju. 

Razstava kot izbor 

umetnin 

Razstava, ki jo predajamo javnosti, 

in spremljajoči katalog predstavljata 

manjši del v zadnjem desetletju 

pridobljenih umetnin. Iz 

obsežnega gradiva smo oblikovali 

izbor 110 umetnin glede na kakovost 

in pomen, pa tudi glede na njihovo 

materialno stanje; nekatere še 

čakajo na restavriranje. 

Več del je že bilo strokovno obdelanih, 

objavljenih in razstavljenih. 

Celotni grafični opus Marjana 

Pogačnika smo razstavili leta 

2001, podarjene grafike Bojana 

Kovačiča 2011., več posamičnih 

umetnin smo javnosti pokazali na 

razstavi Slovenski impresionisti in 

njihov čas leta 2008, nekaj jih je na 

ogled v stalnih zbirkah. Ob redakciji 

stalne zbirke slovenske umetnosti 

leta 2009 smo njen geografski 

okvir razširili z deli s Štajerske 

in Primorske, 19. stoletje in impresioniste 

pa smo dopolnili z nekaj na 

novo pridobljenimi slikami. Že leta 

2007 smo predstavili vseh dvanajst 

neznanih slik Franca Kavčiča. Nekaj 

Ivan Zajec, Bakhanatka s činelami 

novih pridobitev sta pokazali razstavi 

Prvi listi (2008) in Risba na 

Slovenskem I (2009). 

Medtem ko smo razstavo zelo 

raznovrstnega gradiva organizirali 

po vsebinskih in estetskih sklopih, 

je njen katalog zasnovan 

enciklopedično. V njem razstavljeni 

in kataloško obdelani eksponati so 

razvrščeni po abecednem seznamu 

priimkov umetnikov. Ker so to 

sami znani avtorji, nismo posebej 

navajali njihovih biografij; kolikor 

je bilo potrebno, so življenjepisni 

podatki sestavni del teksta ob reprodukciji. 

Bibliografija je omejena 

na najnujnejše, drugače pa smo v 

celoti obdržali dosedanje sheme 

kataloških enot, kljub zamudnemu 

in obvezno natančnemu delu standardnih 

katalogov študijskih razstav 

Narodne galerije. Ne glede na nenaklonjene 

finančne okoliščine smo 

ohranili oblikovni standard kataloga 

z reprodukcijami vseh razstavljenih 

del. 

Desetletje 

uspešnega dela 

Pogled na preteklo desetletje 

nas navdaja z zadovoljstvom. Naj 

nam bo dovoljeno, da smo ponosni 

na svoje delo, na izpopolnjeni 

miselni zemljevid naše umetnostne 

preteklosti. Njeno univerzalno govorico 

želimo deliti s kar največjim 

številom ljudi ne glede na starost, 

narodnost ali kakršnokoli opredelitev. 

Z zbirkami Narodne galerije, 

njihovo oskrbo, s preučevanjem, 

z razstavljanjem in z objavljanjem 

želimo sooblikovati kolektivno identiteto 

današnjega časa. 

Nadaljujemo s trdnim optimizmom, 

da bodo tako odgovorni v 

institucijah kakor posamezniki tudi 

v kriznih letih ohranili naklonjenost 

do likovne umetnosti in iz nje črpali 

navdih za svoje delo. 

13

KULTURA 

Vokalne igre 

Letošnji zmagovalec je 

skupina Pushluschtae 

Prireditev prvič v obliki festivala in žanrsko najbolj raznolika 

doslej 

Patricija Virtič 

tae, ki se je po treh letih udeležbe 

na VI razveselila letošnje zmage. 

Fantje zmage niso pričakovali, a so 

je veseli, saj »zmage v gosteh štejejo 

dvojno«. »Organizatorji festivala so 

opravili odlično delo! Festival je 

imel dobro zasnovo, odlične skupine 

na visoki glasbeni ravni in zelo 

simpatično ter veselo občinstvo. 

Odličen festival!« navdušenja ni 

skrival Joachim Zmölnig, član skupine 

Audio Quattro iz avstrijske 

Koroške, ki bo Celje zagotovo obiskala 

tudi naslednje leto: »Vrnemo 

se tudi prihodnje leto, če nas povabijo, 

drugače pa kot poslušalci.« 

Zmölnig slovenske skupine ocenjuje 

kot zelo dobro glasbeno podkovane 

in intonančno točne, ki na odru 

poskrbijo za zabavo, navdušila ga je 

tudi žanrska različnost. »Prepričan 

sem, da je lahko Slovenija ponosna 

na svoje moderne a cappella skupine. 

Tako visoke kvalitete modernega 

petja si v južnem delu Avstrije 

ne morem predstavljati.« 

Pushluschtae 

Vokalne igre (VI) so mednarodni 

festival a cappella 

in vocal play glasbe, ki 

je že tretje leto obiskovalce 

Narodnega doma v Celju dvignil 

na noge. Prireditev, ki je sicer letos 

sredi septembra prvič potekala v 

obliki festivala, so odprli člani Okteta 

9, ki so s potopisnim koncertom 

predstavili nedavno turnejo 

po ZDA. Sobotni večer festivala je 

zaznamoval boj za letošnjo veliko 

nagrado občinstva, ki je šla v roke 

»osmercu brez krčmarja«, vokalni 

skupini Pushluschtae iz Ljubljane. 

Predstavilo se je osem 

vokalnih skupin 

Knežje mesto je v tekmovalnem 

delu festivala lahko prisluhnilo sedmim 

skupinam: Amadeus (Šmarje pri 

Jelšah), A-Kamela (Štajerska), Jazzva 

in Pushluschtae (Ljubljana), Sonus 

(Oplotnica), Vocabella (Kočevje) in 

gostom iz tujine, avstrijski zasedbi 

Audio Quattro. Med glasovanjem 

so navdušili lanskoletni zmagovalci 

festivala, štajerska vokalna skupina 

4Given, ki so prejetje lanskoletne 

nagrade več kot upravičili. 

Skupine so se občinstvu predstavile 

le s tremi skladbami, zato so pevci 

skušali z izvirno izbiro skladb in 

novimi priredbami osvojiti naklonjenost 

zbranih. Izboljšal se je tudi 

sam odrski nastop skupin, saj smo 

lahko videli izbrano garderobo, koreografske 

in humorne vložke. 

Ocena nastopajočih: 

odličen festival! 

»Vokalne igre prinesejo 

občinstvu veliko dobre glasbe, 

za nastopajoče pa so izziv, saj se 

želimo vsi najboljše predstaviti 

svojim glasbenim kolegom in 

ljudem, ki sedijo v dvorani. Velik 

pomen ima na Vokalnih igrah 

tudi druženje, pridobivanje novih 

poznanstev,« VI ocenjuje Maruša 

Hrovat iz kočevske skupine Vocabella, 

ki je na Štajerskem tokrat 

nastopila prvič. »Prireditev nam je 

všeč, poteka v prijateljskem vzdušju 

in lepem ambientu. Organizacija 

(tonska vaja, ozvočenje) je kvalitetna, 

tako da dogajanje teče gladko. 

Za občinstvo je najbrž ugodno, da lahko 

vidi na enem mestu veliko vokalnih 

skupin in precej dobre vokalne 

glasbe. Po glasbeno-ustvarjalnem 

slogu se skupine razlikujejo med seboj, 

tako da je viden precejšen del 

spektra slovenske vokalne scene,« 

je vtise strnil Urban Pavlovčič iz 

zmagovalne skupine Pushlusch- 

Letošnje Vokalne 

igre najbolj žanrsko 

raznolike 

Letos so VI občinstvo navdušile 

predvsem zaradi glasbene pestrosti 

in usmeritev vokalnih skupin, 

ki so se predstavile – od klasičnih 

do skupin, ki uporabljajo sodobne 

elektronske pripomočke (looper) 

in elemente vokal playa. Opaziti je 

tudi premik k sodobnejši a cappelli 

– skoraj vse skupine so vključile tudi 

beatbox, ustno oponašanje bobnov. 

»Sodobni trendi vokalnega izvajanja 

vključujejo tudi elemente vocal playa, 

med katerimi je ustno bobnanje 

najbolj razširjeno. Nekatere skupine 

pa gredo še dlje in vokalno ponudijo 

tudi zvoke električnih kitar, instrumentalnega 

basa, različnih godal in 

trobil, klaviatur z različnimi efekti 

in posebne učinke, kar je bilo prav 

tako mogoče slišati na odru celjskega 

Narodnega doma,« je pojasnil 

Matej Virtič, polovica umetniškega 

vodstva, sicer pa član skupin 4Given 

in A-Kamela. Največ elementov 

14

KULTURA 

Oktet 9 

vocal playa - glasbene zvrsti, pri kateri 

pevci z glasovi skušajo oponašati 

različna glasbila - smo slišali prav v 

priredbah prej omenjene skupine. 

»Želeli smo predvsem pokazati, 

kaj je skupina naredila v tem letu. 

Hoteli smo pokazati nekaj novega, 

česar morda občinstvo ni vajeno, 

torej »vocal play«. S sodelovanjem 

na takšnih prireditvah sami sebe 

prisilimo v delo, da naredimo nove 

komade, katerih zahtevnost iz vaje 

v vajo stopnjujemo, tako da je tudi 

to eden od razlogov za udeležbo,« 

je povedala Kristina Strašek iz 

A-Kamele. Zmagovalci prvih VI 

so na letošnjem festivalu med 

nastopajočimi zagotovo prikazali 

najsodobnejši program in smernice 

razvoja a cappella glasbe. »Zadnji 

čas je že, da slovenska javnost spozna 

čar tovrstne glasbe, da odkrije, 

česa vsega so človeške glasilke sposobne 

in ravno to jim nudijo Vokalne 

igre,« dodaja Straškova. 

Festival povezuje 

in izobražuje 

Število vokalnih skupin v Sloveniji 

strmo narašča, prav tako število festivalov. 

»Vokalne igre se od drugih 

a cappella festivalov pri nas razlikujejo 

po tem, da ni nikakršnih 

omejitev, obveznih smeri, načinov 

izvajanja, obveznih skladb, vse 

temelji le na prijateljskem srečanju 

skupin, katerega edini pogoj je, da 

vso svojo glasbo predstavijo na 

način, ki ne vključuje inštrumentov. 

Hkrati pa je v treh letih to postal 

največji tovrstni festival pri nas, 

ki vsako leto postreže z odličnimi 

točkami skupin iz vse Slovenije, 

prav tako pa vedno povabimo tudi 

goste iz tujine - vsi hkrati se potegujejo 

zgolj za simbolično nagrado, 

ki jo podeljuje izključno občinstvo, 

torej pri nas odpade tudi vsa kuhinja, 

razen pogostitve na koncu,« 

poudarja Jan Šilec, druga polovica 

umetniškega vodstva festivala, tudi 

član skupin A-Kamela in Oktet 9. 

Matej Virtič dodaja, da so VI »edini 

festival pri nas, ki je posebej usmerjen 

tudi v vocal play glasbo, s čimer 

sledi najsodobnejšim trendom izvajanja 

vokalne glasbe in tako v naš 

vokalni svet prinaša vedno nove, 

sveže pristope k vokaliziranju. Ob 

tem gre za edini mednarodni festival, 

saj od samega začetka spodbujamo 

povezovanje in sodelovanje 

na raznih ravneh, tudi nacionalni.« 

Pomembnost tovrstnih festivalov 

izpostavlja tudi Hrovatova: »Taki 

festivali so pomembni predvsem 

za razvijanje pop in jazz vokalne 

glasbe, ki zadnja leta v Sloveniji zelo 

pridobiva na veljavi in popularnosti. 

Vsako leto se pojavi kak nov, kar je 

seveda dobro za skupine, ki imajo 

več priložnosti, da se predstavijo 

širšemu občinstvu. Zagotovo pa jih 

ni preveč.« 

Vsako leto nekaj 

novega 

Že naslednje leto lahko 

pričakujemo nadgradnjo festivala. 

»Želje so velike, tudi po širitvi festivala 

na tridnevni dogodek z delavnicami, 

koncerti tujih in domačih skupin, 

festivalnim delom, žal pa je 

večina želja odvisna od finančnih 

zmožnosti, ki pa v tem času niso 

ravno rožnate, vendar nam izredno 

pozitivni odzivi z vseh strani dajejo 

upanje, zagon, da se vsako leto znova 

podamo v boj s stroški in ponudimo 

ljudem in nastopajočim vrhunsko 

a cappella/vocal play izkušnjo« 

zaključuje Šilec. 

15

kultura 

»Tihe revolucije« slovenskega oblikovanja 

Po Londonu 

v Eindhoven 

»Prav tak stol smo imeli doma!« je navdušeno zavpila alternativno 

oblečena mladenka, malo kasneje pa je starejša gospa hitela 

pripovedovati, kako je prek spletne dražbe kupila dva prav takšna, 

»originalna« stola. In je bila slednja kar malo razočarana, ko je 

izvedela, da jih še vedno delajo. »Rex« Nika Kralja tudi po desetletjih 

ostaja lep in udoben kos pohištva – za vse čase in za vse generacije. 

Poslej obiskovalci razstave Silent revolutions tudi vedo, od kod je: 

»made in Slovenia«! 

Metka Dijkstra Murko 

Hans Ibelings (častni gost) 

S 

prepletanjem 

gospodarstva 

in kulture ter ob podpori 

različnih ministrstev je 

namen potujoče razstave 

Tihe revolucije predstavitev vrhunskih 

slovenskih proizvodov, sočasno 

pa povečanje prepoznavnosti Slovenije 

skozi industrijsko oblikovanje. 

In kot pravi kustosinja razstave 

Maja Vardjan iz Muzeja za arhitekturo 

in oblikovanje: »... drugi vidik 

‘revolucije’, ki ga izpostavlja naslov, 

opozarja na dejstvo, da kar nekaj 

razstavljenih izdelkov s prelomnimi 

inovacijami postavlja nove standarde 

v svetovnem merilu.« 

Kustosinja je »klasike« slovenskega 

oblikovanja domiselno 

povezala s predstavitvijo mladih talentov 

in inovativnih izdelkov mednarodno 

že uveljavljenih podjetij. Več 

kot 25 eksponatov je septembra v 

Londonu na Design Festivalu, kasneje 

pa konec oktobra tudi v nizozemskem 

Eindhovnu vzbudilo 

veliko pozornost. Tako v strokovnih 

krogih kot pri »navadnih« obiskovalcih, 

ki neobremenjeno občudujejo 

predvsem presenetljivo uporabnost 

drugače zelo futuristično oblikovanih 

predmetov. 

Rex 

Foto: Keimpe Dijkstra 

Foto: Keimpe Dijkstra 

Razstavo v Eindhovnu je - kot že 

prej njegov kolega Iztok Jarc v Londonu 

– odprl tukajšnji veleposlanik 

RS Leon Marc. Komaj pred letom si 

je prvič sam ogledal DDW, sedaj je, 

navdušen nad zasnovo razstavnih 

prizorišč in obilico spremljevalnih 

dogodkov, poudaril pomen te 

priložnosti za predstavitev slovenskih 

izdelkov. Nekaj uvodnih besed 

o prodoru ustvarjalcev na tuja oblikovalska 

prizorišča je spregovoril 

tudi »po-diplomant« tukajšnje 

Akademije Gregor Klemenčič. Po 

študiju industrijskega oblikovalstva 

in delu za največje razvojne centre 

na Nizozemskem je naš rojak danes 

uspešen podjetnik na Nizozemskem 

in v Aziji. 

Slovensko oblikovanje 

v mednarodnem okviru 

Posebej naklonjeno je razstavo in 

razvoj slovenskega oblikovanja ocenil 

častni gost Hans Ibelings. Glavni 

urednik ugledne mednarodne revije 

za arhitekturo je – kar je mogoče 

označiti za »slovensko« oblikovanje 

- umestil v mednarodni okvir. Zanj 

kot poznavalca in pogostega obiskovalca 

»prizorišč arhitekture« po 

vsem svetu je Slovenija »še najmanj 

zapletena dežela« z vzhoda. 

Tako pri ustvarjalcih, pa tudi pri 

drugih Slovencih, opaža »željo po 

normalnosti« - da bi jih izven meja 

upoštevali kot »normalne« člane 

mednarodne skupnosti. Po njegovem 

mnenju, ki ga deli s strokovnimi 

kolegi, je Slovenija sodobna država, 

ki prav s to razstavo potrjuje bogato 

zgodovino oblikovanja, nenazadnje 

pa tudi s številnimi mednarodnimi 

nagradami, ki jih je prav v zadnjih 

letih vse več. 

In kaj je predstavljenim predmetom 

»skupno slovenskega Poleg 

pečata »narejeno v Sloveniji« imajo 

po njegovem nekaj »romantičnopoetičnega«, 

kar jih naredi: „Design 

z veliko črko D“! 

Še več o tem je obiskovalcem 

pozneje pokazala serija kratkih 

filmov o sodobni slovenski arhitekturi, 

Majhno in pametno. V 

spremnem katalogu je poleg razstavljenih 

predstavljenih še nekaj 

vrhunskih projektov, ki so poželi 

mednarodna priznanja. Na tem 

mestu smo omenili Rex-a in bo 

pravzaprav krivica, da ne moremo 

našteti in opisati še vseh drugih. 

Nekaterih se potrošniki spomnimo 

zaradi vsakdanje uporabe, druge 

poznamo pod imenom podjetij, ki 

so jih naročila. Za vsakim pa je ime 

ustvarjalca, skupine ustvarjalcev, 

ki z izvirnimi idejami postavljajo 

Slovenijo na svetovni zemljevid industrijskega 

oblikovanja. 

»Phillipsov« Eindhoven z vodilno 

nizozemsko Akademijo postaja 

eno pomembnejših središč 

evropskega industrijskega 

oblikovanja. Po desetih letih je 

razstava diplomskih izdelkov 

bodočih vrhunskih oblikovalcev 

zrasla v množično manifestacijo, 

na kateri se je na 85 prizoriščih 

predstavilo več kot 1800 

oblikovalcev iz vse Evrope. 

Mimo naših »tihih revolucij« se 

je v devetih dneh sprehodilo 

kakih 18.000 ljubiteljev izvirnih, 

predvsem pa uporabnih idej. 

Konec novembra je razstava 

na ogled na Sejmu inovacij v 

Ljubljani, potem pa še v Milanu 

in na Finskem. 

16

kultura 

Alpski kvintet 

Sosedsko gostoljubje 

Kateri bodo letošnji dobitniki avstrijskih priznanj »Oberkrainer 

Award«, bo znano v dneh, ko boste že prebirali ta zapis… 

Jože Galič 

Na sončno in toplo prvo 

oktobrsko nedeljo, ko 

so se na obrobju prestolnice 

v ožjem krogu 

poslavljali od legendarnega Lojzeta 

Slaka, sem jo mahnil v sredogorje, 

k priljubljeni planinski postojanki, 

ki je zlahka dosegljiva z avtomobilom 

in kjer pogosto slišim zvoke 

harmonike. Morda pa kdo tam z njo 

časti spomin na umrlega godca, sem 

si dejal. 

Pred postojanko me je pričakal 

nevsakdanji prizor: kakšnih petnajst 

hrvaških planincev si je kuhalo 

kosilo po svojem okusu in na predvajalniku 

vrtelo glasbo, prav tako 

po svojem okusu. Hrvaško, seveda. 

»Mogoče bom pa prihodnje poletje 

tudi jaz letoval s kakšno družbo ob 

njihovi obali in bom smel naglas 

poslušati Slake in Avsenike,« mi je 

razložil položaj gostoljubni oskrbnik 

postojanke. V tistem trenutku 

sta prisopihali na prizorišče mladi 

slovenski planinki in eni od njiju se 

je očitno odvalil kamen od srca: 

»Oh, končno planinski dom, kjer ni 

domače muzike!« Imelo me je, da bi 

nekaj rekel, a sem se raje ugriznil v 

jezik. Spomnil sem se na gostoljubnost 

naših severnih sosedov Avstrijcev, 

ki so znani kot veliki častilci 

slovenske, še posebej Avsenikove 

glasbe. 

Pred štirimi leti je Avstrijec Rudi 

Maly, znani organizator in vsestranski 

akter narodnozabavne glasbe z 

oznako »oberkrainerska« (torej – z 

očmi tujcev gledano – slovenska), 

celo prišel na idejo, da bi podeljevali 

posebne nagrade najuspešnejšim 

avtorjem in izvajalcem na tem 

področju. Nagrado za življenjsko 

delo, imenovano Oberkrainer 

Award, sta seveda najprej prejela 

brata Vilko in Slavko Avsenik, kasneje 

še Alpski kvintet, Slovenski muzikantje 

in Štajerskih sedem. Častne 

nagrade sta doslej prejela pevec in 

klarinetist Avsenikov Alfi Nipič in Albin 

Rudan, nazadnje pa Jože Burnik, 

znameniti harmonikar Alpskega 

kvinteta ter avtor številnih uspešnic 

za ta vrhunski ansambel ter še za 

mnoge druge sorodne glasbene 

skupine. Mladi ansambel Saša Avsenika 

pa je prejel posebno nagrado 

kot najbolj obetavna skupina te 

glasbene zvrsti. 

Kateri bodo letošnji dobitniki 

avstrijskih priznanj, bo znano v 

dneh, ko boste že prebirali ta zapis… 

Jože Burnik: od 

Ansambla Mihe 

Dolžana do Alpskega 

kvinteta 

Kdo je Jože Burnik Jeseničan, rojen 

leta 1947, ki že dolgo živi v Zmincu 

pri Škofji Loki, je najprej zaslovel 

kot odličen harmonikar v svojem 

instrumentalnem triu, nato je kot 

bas kitarist(!) in seveda harmonikar 

igral v ansamblu Mihe Dovžana, 

Znana avstrijska založniška hiša je Alpskemu 

kvintetu podelila posebno priznanje za milijon 

prodanih plošč, kaset in zgoščenk ter DVD-jev. 

vrh svoje poklicne glasbene kariere 

pa je doživel pri Alpskem kvintetu, 

kjer je bil, ob Ivanu Prešernu, 

Jože Burnik 

Stara zasedba Alpskega kvinteta 

nosilni avtor. Kasneje je sodeloval 

še z nekaterimi priznanimi avstrijskimi 

ansambli, v Sloveniji sestavil 

več svojih zasedb, vseskozi pa pisal 

zelo razpoznavne skladbe, ki jih še 

danes igra nekaj sto zasedb s širšega 

alpskega prostora. Najbolj znani in 

uspešni sta nedvomno Dobro jutro 

in Polka ekspres, ki sta doživeli že 

nič koliko različnih zvočnih zapisov 

ansamblov z obeh strani Alp. Ker je 

še vedno v odlični izvajalski formi, 

se Jože vselej rad odzove številnim 

povabilom na koncerte, kjer nastopa 

kot poseben gost, pravzaprav kot 

resnična glasbena legenda. 

Nagrajenih 45 let 

ustvarjanja 

Zelo uspešna je še vedno tudi sedanja 

zasedba Alpskega kvinteta. 

Po tem, ko je spomladi na tradicionalnem 

Alpskem večeru na Bledu 

proslavila že 45. obletnico delovanja, 

jo je, skupaj z že »upokojenimi« 

člani zasedbe, sredi poletja doletelo 

presenečenje posebne vrste. 

Znana avstrijska založniška hiša je 

Alpskemu kvintetu podelila posebno 

priznanje za milijon prodanih 

plošč, kaset in zgoščenk ter DVDjev. 

Slavje v Beljaku je prevevalo 

izjemno spoštovanje Avstrijcev do 

slovenske narodnozabavne glasbe. 

Tudi osrednja avstrijska proslava 

polokrogle obletnice naših alpskih 

godcev, ki se je pred kratkim odvila 

v bližnjem Deutschlandsbergu, 

je minila v tem slogu. Tam je jubilante 

s svojim obiskom počastil celo 

legendarni Karl Moik, dolgoletni 

voditelj televizijske oddaje Musikantenstadl 

(Senik godcev) in številnih 

koncertov Alpskega kvinteta. 

Očitno je torej, da je sosedovo 

boljše od domačega, pa tudi če gre 

za tako različni okolji, kot sta avstrijska 

koncertna dvorana ali slovenska 

planinska postojanka. 

17

kultura 

3. posvetovanje knjižničarjev Pomurja in Železne županije 

Pol stoletja sodelovanja 

tudi za Slovence na 

Madžarskem 

S 3. posvetovanjem knjižničarjev Železne županije in Pomurja, tokrat 

v Murski Soboti, so se začele prireditve, s katerimi bodo počastili 

polstoletno sodelovanje dveh, tako za porabske Slovence kot 

prekmurske Madžare pomembnih kulturnih ustanov, ki ob izposoji 

skrbita tudi za izmenjavo knjig za manjšini. 


Direktor Pokrajinske in študijske knjižnice Jože Vugrinec in direktorica Županijske 

knjižnice Dániel Berzsenyi dr. Marta Toldi Pallosiné sta izmenjala tudi zahvalne 

listine ob polstoletnem sodelovanju dveh pomembnih regionalnih ustanov. 


Sodelovanje med 

murskosoboško Pokrajinsko 

in študijsko knjižnico 

in Županijsko knjižnico 

Dániel Berzsenyi iz Sombathelya 

sodi med najstarejše stike med Pomurjem 

in Železno županijo. Pokrajinska 

in študijska knjižnica v Murski 

Soboti, tako direktor Jože Vugrinec, 

sodeluje poleg železnožupanijske 

tudi s knjižnicami v Monoštru, Zalaegerszegu 

in Budimpešti. V programu 

imajo strokovna posvetovanja; pomurska 

knjižnica oskrbuje porabske 

knjižnice s slovenskimi knjigami in 

periodiko, enako železnožupanijske 

prekmurske knjižnice v dvojezičnih 

slovensko-madžarskih krajih in tudi 

na šolah. 

Bibliobus – potujoča 

knjižnica za 200 do 300 

stalnih bralcev 

Leta 2000 je prvič iz Murske Sobote 

v Porabje peljal bibliobus, na 

katerem je zdaj blizu 5 tisoč naslovov 

knjig in revij, primernih za mlajše 

in starejše porabske bralce. Pred 

enajstimi leti je bila to prva stalna 

pot slovenske potujoče knjižnice 

med slovenske bralce v sosednjih 

državah, kajti nekatere poskuse na 

drugih koncih Slovenije so opustili. 

Bibliobus je začel voziti čez mejni 

prehod Hodoš-Bajannsenye, kar je 

pomenilo pri eni poti več kot 100 

kilometrov naokoli, ker prehod 

Martinje – Gornji Senik ni bil usposobljen 

za avtobusni promet. 

Najprej se je potujoča knjižnica, ki 

ima v poprečju 200 do 300 stalnih 

bralcev, ustavljala vsake tri tedne 

na Gornjem Seniku, v Števanovcih 

in Monoštru, zdaj se ustavlja še na 

Dolnjem Seniku in v Sakalovcih in 

obiskuje Porabje na dva tedna. Pot 

je seveda ob odprti meji mnogo 

krajša, bralcev pa zlasti v zimskem 

času kar lepo število. Bibliobus je 

tudi v pomoč porabskim učiteljem, 

ki študirajo slovenski jezik, saj jim 

iz Murske Sobote pripelje potrebne 

knjige in študijske pripomočke. 

V ospredju strokovni 

vidik sodelovanja 

Tudi direktorica železnožupanijske 

knjižnice Dániel Berzsenyi 

dr. Marta Toldi Pallosiné poudarja, 

da sta knjižnici znali in uspeli zastaviti 

sodelovanje tudi v politično 

drugačnih, celo manj naklonjenih 

časih, kot so sedanji. Zlasti zato, ker 

je vseskozi v ospredju strokovni vidik 

sodelovanja, pri čemer izstopa tudi 

skrb za razvoj jezika in kulture med 

prekmurskimi Madžari in porabskimi 

Slovenci. »To sodelovanje je 

bilo v duhu in po vzoru na dr. Avgusta 

Pavla, ki je bil enako slovenski in 

madžarski razumnik,« je poudarila 

direktorica knjižnice, ki je doslej pripravila 

več simpozijev in razprav o 

prvem prekmurskem znanstveniku, 

ki se je rodil na Cankovi, živel in delal 

pa v Szombathelyju. 

Nekoliko skromnejša je zdaj izmenjava 

knjig, in sicer je lani szombathelyjska 

knjižnica soboški prispevala 

90, soboška pa na 

Madžarsko 42 knjižnih enot. 

Na strokovnem srečanju v Murski 

Soboti so imeli referate o izvajanju 

knjižnične dejavnosti v 

splošnih knjižnicah za potrebe 

madžarske narodne skupnosti in 

druga vprašanja, povezana z dejavnostjo 

knjižnic na dvojezičnem 

območju, vključno z bralnimi navadami 

učencev na dvojezični osnovni 

šoli v Lendavi, se seznanili 

z digitalno knjižnico v Sloveniji in 

se dogovorili, da bo naslednje, 

4. srečanje na Madžarskem, ali v 

Monoštru ali v Szombathelyju. Izdali 

bodo dvojezični zbornik referatov, 

k sodelovanju pa bodo povabili 

učence, ki bodo pisali na temo Sanjati 

dvojezično. Šestim porabskim 

in toliko prekmurskim učencem iz 

dvojezičnih šol bodo dela objavili v 

zborniku skupaj s strokovnimi referati 

sodelavcev obeh knjižnic. 

18

KULTURA 

Kulturni kažipot izbrala 

Maja Kaplan 

Praznični december 

December v Ljubljani 

od 3. 12. 2011 do 2. 1. 2012, Staro mestno 

jedro, Ljubljana 

V praznično okrašenem starem mestnem 

jedru bodo potekale raznovrstne prireditve, 

namenjene ljudem vseh starosti in različnih 

okusov. Praznično vzdušje se bo, kot vsako leto, 

simbolično pričelo s prireditvijo Ljudje, prižgimo 

luč, ko se bo prižgala svetlobna okrasitev 

mesta, vrhunec pa bo doseglo 31. decembra 

s silvestrovanji na prostem na trgih v središču 

mesta. 

Pisani december v Mariboru 

od 2. 12. do 31. 12., Maribor 

S prižigom praznične okrasitve, ki se kot Vilin 

klobčič razpreda po mestnem jedru, preplavi 

Maribor v začetku decembra praznično vzdušje. 

Pisani december prinaša raznolik praznični 

program. Vrstijo se umetniške produkcije 

in praznični koncerti v številnih kulturnih 

inštitucijah in cerkvah, ulični nastopi in koncerti 

glasbenih zvezd na prostem, živahen otroški 

program, praznični darilni sejmi ter največje žive 

jaslice v Sloveniji. Vrhunec je izjemno obiskano 

veliko silvestrovanje v starem mestnem jedru 

Maribora z najboljšimi slovenskimi ansambli in 

solisti ter s polnočnim ognjemetom. 

Celovška božična tržnica 

od 19. 11. do 24. 12., Celovec, Avstrija 

Prijetno ubrano rustikalno vzdušje, privlačen 

spremljevalni program za vse starosti in raznolika 

ponudba hrane in pijače že 15 let zagotavljajo, 

da je obisk celovške božične tržnice vedno pravo 

doživetje. 

Festival 

Animateka - 8. mednarodni 

festival animiranega filma 

od 5. 12. do 11. 12., Kinodvor, Ljubljana 

V osrednjem, tekmovalnem sporedu festivala 

se predstavljajo kratki animirani filmi s prostora 

vzhodne in srednje Evrope. Spremljajo ga 

sporedi in retrospektive animiranih filmov z 

vsega sveta. Filmi, ki so na ogled v osrednjem 

sporedu, se potegujejo za nagradi mednarodne 

žirije in občinstva, festival pa dopolnjuje tudi 

spremljevalni program. 

Ta veseli dan kulture 

3. 12., različne lokacije po Sloveniji 

Na dan rojstva največjega slovenskega pesnika 

Franceta Prešerna (1800-1849) je vstop v večino 

muzejev, galerij, gledališč in celo nekatere 

kinematografe brezplačen. Večina kulturnih 

ustanov v Sloveniji na ta dan pripravi posebne 

sporede prireditev. 

Gledališče 

Ulično gledališče 

od 26. 12. do 30. 12., Mesarski most, Ljubljana 

Nastopi uličnih gledališčnikov, artistov in 

cirkusantov, zanimivi tako za otroke kot tudi za 

odrasle. 

Koncerti 

The Ten Tenors 

1. 12. ob 20:00, Dvorana Tivoli, Lubljana 

Popularna zasedba mladih tenoristov v svojem 

repertoarju združuje pop in rock uspešnice 

ter odlomke klasičnih opernih del. Zasedba, ki 

slovi po svojih glasovnih sposobnostih, glasbeni 

raznovrstnosti, pa tudi po videzu članov, deluje 

že deset let. Na turneji, v okviru katere bodo 

nastopili v Ljubljani, predstavljajo svoj jubilejni 

album, njihova predstava pa je temu primerno 

zasnovana še bolj spektakularno kot sicer. 

Mojstri polk in valčkov 

2. 12. ob 20:00, Dvorana Tabor, Maribor 

Nastopajoči: ansambel Alpski kvintet, ansambel 

Štajerskih 7, ansambel Saša Avsenika (tudi z 

Gregom Avsenikom), ansambel Štirje Kovači, 

ansambel Igor in Zlati Zvoki, ansambel Braneta 

Klavžarja, ansambel Mladi Dolenjci, ansambel 

Tonija Verderberja, ansambel die Mooskirhner 

(A) in v spomin na legendarnega Lojzeta Slaka 

tudi njegovi Fantje s Praprotna. 

American Gospel Choir 

10. 12. 2011 ob 20.00, Dvorana Tivoli, Ljubljana 

American Gospel Choir je eden izmed najboljših 

zborov, ki izvajajo črnsko duhovno glasbo. Zbor, 

ki se ga je prijel vzdevek »angelski glasovi« je 

leta 2003 ustanovil častiti Lennie Swearingen. 

Na svojih turnejah je med drugim nastopal 

s priznanimi izvajalci kot so Harlem Gospel 

Choir, Jessica Simpson, Sinead O’Conner, Robin 

Gibb, Faith Hill, The Temptations, Kirk Franklin, 

Yolanda Adams idr. 

Vlado Kreslin z gosti 

12., 13. in 14. 12 ob 19:30, Cankarjev dom, 

Ljubljana 

Vlado Kreslin 

je eden najbolj 

vplivnih slovenskih 

glasbenikov. V svoji 

prepoznavno avtorski 

glasbi združuje 

elemente narodnih 

pesmi, popa, 

rocka idr. Pogosto 

svojo sposobnost 

kombiniranja različnih glasbenih slogov 

nadgrajuje s skupnimi nastopi z različnimi gosti. 

Glenn Miller Orchestra 

17. 12. ob 20:00, Dvorana Tivoli, Ljubljana 

Evropsko zasedbo orkestra, ki izvaja glasbo 

slovitega kralja swinga iz 40. let prejšnjega 

stoletja, Glenna Millerja, vodi uveljavljeni 

nizozemski pianist Will Salden. Orkester kot 

uradni naslednik slovite prvotne zasedbe 

predstavlja zimzelene uspešnice Glenna Millerja 

kot so In the Mood, Pennsylvania 6-5000, 

Moonlight Serenade, Little Brown Jug ter 

priredbe kot so Diamonds are a Girl’s Best Friend, 

Bei mir bist du schon idr., v pristnem vzdušju in 

vrhunski izvedbi. 

Moscow Stars on Ice: Carmen 

26. 12. ob 20:00, Dvorana Tivoli, Ljubljana 

Eno najbolj znanih oper na svetu bodo uprizorili 

vrhunski ruski umetnostni drsalci. V vlogah 

Carmen in Joseja bosta na ledu zaplesala 

olimpijska prvaka Natalia Bestemjanova in Andrej 

Bukin. Mojster francoske opere Georges Bizet 

(1838-75) je znamenito opero Carmen zložil v 

letih 1873 in 1874. Zgodba pripoveduje o zapeljivi 

ciganki Carmen, za katero je ljubezen zgolj 

razvedrilo, zato povzroči propad številnih moških, 

med njimi tudi vojaka Joseja, ki pred tragičnim 

koncem pove zgodbo o njej. 

19

KNJIŽNA POLICA 

Biside ta-na traku / 

Besede na traku in Mlada lipa 

Knjiga kot 

hranitelj 

narečij 

in kulture 

Zgodovina 

Oživljena 

antična podoba 

slovenske dežele 

Knjiga Meč in vihar avtorja Lovra Novinška, 

upokojenega polkovnika in vojaškega diplomata, 

je pripoved o vojnem pohodu največje armade, ki 

je v antiki prehodila ozemlje današnje Slovenije. 


Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU 

in Kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada sta 

predstavila knjižni novosti, ki izpričujeta veliko 

vitalnost in samozavest Slovencev, živečih v 

zahodnih delih slovenskega zamejstva. 

Tomaž Štefe 

Prav neverjetno je, koliko naredijo za 

ohranitev slovenskosti tega dela Evrope! 

Pri poglabljanju in raziskovanju 

zahodnoslovenskih narečij in kulture 

nasploh so tudi zelo temeljiti in dosledni. To 

delajo brez občutka manjvrednosti in brez 

nostalgije za minulimi časi, ki se nikoli ne bodo 

vrnili. Zato je še toliko bolj pomembno, da se 

pozabi iztrgajo številne beneško-slovenske in 

rezijanske besede, pa tudi zgodbe in pripovedi, 

ki jih pozna le še peščica starih ljudi. 

Pri knjigi Biside ta-na traku sta se še posebej 

izkazala tudi v Sloveniji dobro znana animatorka 

kulturnega življenja v Reziji in zbiralka 

etnološkega gradiva Luigia Negro in Sandro 

Quaglia, ki sta tudi podpisana kot urednika 

knjige. Nekaj uvodnih misli je prispeval tudi 

Roberto Dapit in celo župan Rezije Sergio 

Barbarino. 

Zbiranje gradiva je pod okriljem leta 1995 

ustanovljenega Kulturnega društva Muzej 

rezijanskih ljudi potekalo v letih 1996–2001. 

Predmete so najprej evidentirali in fotografirali, 

hkrati pa so na trakove začeli snemati 

pripovedi domačinov o življenju v preteklosti. 

Leta 2003 so jih začeli prepisovati in pripravljati 

knjigo, ki jo imamo sedaj pred seboj in 

prinaša 200 fotografij predmetov iz etnološke 

zbirke in 16 intervjujev z domačini. V celoti so 

objavljeni v rezijanščini, v povzetkih pa tudi v 

italijanščini in slovenščini. 

Tudi druga predstavljena knjiga je svojevrstna 

zakladnica, le da ta na 233 straneh prinaša 

pravljice, pripovedi in legende iz Subita v zgornji 

Terski dolini. Veliko tega gradiva je bilo že objavljenega 

v publikaciji Mlada lipa kot prilogi k 

Trinkovemu koledarju ali pa kje drugje. 

Avtorica Bruna Balloch se zbiranju etnografskega 

gradiva v Subitu in okolici posveča 

že dolgo vrsto let. Prav njej se moramo zahvaliti, 

da ubiška slovenska narečna različica še 

ni izumrla in verjetno še tudi ne bo kmalu. V tej 

narečni različici so napisane vse zgodbe, postopoma 

pa nastaja tudi subiški slovar. 

Knjiga ne predstavlja samo znamenite bitke pri Frigidu, 

temveč tudi življenje ljudi v 4. stoletju in zanimivosti 

posameznih krajev. 

V knjigi Meč in vihar avtor Lovro Novinšek bralca 

popelje skozi antično podobo slovenske dežele, 

od dravskih ravnin na severovzhodu, Dolenjskega 

gričevja na jugovzhodu, pa vse do Vipavske 

doline in Soče na zahodu. To je pripoved o bitki 

pri Frigidu, Mrzli reki, svetovnozgodovinsko 

pomembnem dogodku iz leta 394, ki se je odigral 

na naših tleh, in s katerim je bila krščanstvu 

izbojevana zadnja in dokončna zmaga nad rimskim 

antičnim poganstvom, preden je za stoletja 

postalo globalno vezno tkivo evropske civilizacije. 

Knjiga spomni bralca na antično podobo slovenske 

dežele, na rimska mesta na tleh današnjega Ptuja, 

Celja in Ljubljane, pa tudi na manj znane naselbine 

in antične spomenike. Lovro Novinšek, upokojeni 

polkovnik in vojaški diplomat, v svoji knjigi, ki 

jo je – tako pravi - kot sveže upokojeni vojak 

pripravljal šest let, ne predstavlja samo znamenite 

bike, temveč z enako natančnostjo slika življenjske 

razmere v 4. stoletju, kot vojaški poveljnik pa s 

posebno zavzetostjo tudi rimsko vojsko. 

»Knjiga je zastavljena poljudno-strokovno, čeprav 

sem jo sprva nameraval nameniti slovenski 

vojski kot priročnik,« je na predstavitvi med 

drugim povedal Novinšek, ki je delo na več kot 

200 straneh izdal v samozaložbi. V 21 poglavjih 

je zbral tudi zanimivosti posameznih krajev, ki bi 

lahko služile ne samo kot zgodovinski vir, temveč 

tudi kot promocija oziroma turistična zanimivost. 

Novinšek je celo sam fotografiral kraje, o katerih 

je pisal, in to v tistih letnih časih, kot se je dogajala 

opisana zgodba. 

20

NE PREZRITE 

Rodoslovje 

Zanesljivost rodovnika 

Iskanje temeljnih gradnikov rodovnika zahteva potrpežljivost, 

doslednost in vztrajnost. 

Peter Hawlina, Slovensko rodoslovno društvo 

Vsak resen rodoslovec si 

prizadeva, da svojo evidenco 

prednikov in sorodnikov 

dokumentira, 

kolikor je le mogoče popolno. To pomeni, 

da poskuša o vsaki vključeni 

osebi pridobiti vse osnovne atribute. 

Ti so ime, priimek (za poročene 

žene dekliški), datum in kraj rojstva, 

poroke in smrti. To so temeljni 

atributi. Te je dobro dopolnjevati z 

vsem tistim, kar osebo še dodatno 

opiše. Vseeno pa so to tisti gradniki, 

ki tvorijo zgradbo, imenovano 

rodovnik. 

Te osnovne atribute navadno 

brez težav pridobimo za bližnje 

sorodstvo. Bolj ko se spuščamo v 

globine korenin, težje je pridobiti 

vse osnovne atribute. In ko se potapljamo 

še globlje, postanejo manj 

razločni celo osnovni atributi. 

Kar poglejmo primer. Pred dvesto 

leti sta se poročila Jožef Peruzzi 

z Nežo Prijatelj. Bila sta stara starša 

moje babice Marije Peruzzi. 

Kaj nam pove ta zapis poroke 

Razmeroma malo. Mnogi starejši 

zapisi so veliko bolj popolni, še 

popolnejši so kasnejši. Ta zapis nam 

od osnovnih atributov poleg datuma 

in kraja poroke pove samo imeni 

in priimka ženina in neveste. Datum 

njunega rojstva vsaj približno 

določa njuna starost. Ženin je 17. 

aprila 1803 star 18, nevesta pa 14 

let. Preberemo lahko sicer tudi 

imeni prič. To sta bila Jurij Štrukel 

(Georg Shtrukl) in Simon Virant. 

Oba sta nepismena in se kot priči 

podkrižata. Podpisan je še župnik 

Matija Žnidaršič. Slednje je za rodoslovje 

bolj ali manj neuporabno. 

Rodoslovec predvsem pogreša 

imena staršev ženina in neveste. 

Vsaj ime očeta bi še bilo potrebno 

za nekoliko natančnejšo identifikacijo. 

Manjka tudi zapis kraja, kjer 

sta bila doma ženin in nevesta. In 

navadno je bil vsaj za ženina vpisan 

tudi poklic, kot je v tem primeru 

vpisan za obe priči – rusticus (kmet). 

Ker vemo, da je bil Jožef Peruzzi 

član družine graditeljev mlinov 

in žag, nam je jasno, da se je taka 

družina selila skoraj tako kot cigani. 

Vsako leto je najverjetneje prebivala 

v kraju drugega naročnika. Sled 

za starši Jožefa Peruzzija se močno 

zabriše. Na srečo je priimek dovolj 

edinstven, da je mogoče vse druge 

osebe s tem priimkom dokaj zanesljivo 

sorodstveno povezati. Identificiramo 

lahko še Jožefovega očeta, 

kaj več pa verjetno nikoli ne bomo 

odkrili. 

Navedel sem primer arhivskega 

vira, ki je toliko pomanjkljiv, da 

je treba poskusiti najti še druge 

arhivske zapise. Teh pa za to obdobje 

skorajda ni. Našli smo sicer zapis 

rojstva Neže Prijatelj in s tem ime 

njenega očeta Antona in matere Helene, 

ne pa tudi njenega dekliškega 

priimka. Zapisa rojstva Jožefa Peruzzija 

pa nismo našli in nič kaj ne verjamemo, 

da ga bomo. 

Za primerjavo poglejmo zapis 

neke druge poroke iz približno 

istega obdobja. 

Opisano je šele uvod v dokaj 

obsežno poglavje, ki vnaša vsaj pomisleke, 

če že ne nezaupanje v rodoslovno 

delo. 

Peruzzi, Prijatelj 

Beremo, da sta se 15. februarja 1808 poročila Andrej, 29 let star sin Luke Jurčiča s 

Križne gore 12, in Helena, 22-letna hči Simona Bernika z Lavtrskega vrha. Ta zapis 

sicer še vedno ne omenja ženinove in nevestine matere, a je od zgornjega vseeno 

bogatejši za navedbo imen očetov in kraja bivanja ženina in neveste. 

21

NE PREZRITE 

25. Folkloriada 

Slovenska duša 

ostane v srcu 

Ob srebrnem jubileju je Folkloriado, polno slovenskega ponosa in 

pozitivne energije, vnovič gostil Stuttgart. 

Gabrijela Žagar, predsednica koordinacijskega odbora za južno Nemčijo in članica SKUD-a Triglav iz Stuttgarta 

Ko človek dopolni 25 let, 

ima občutek, da mu cel 

svet leži pod nogami. 

Toliko je še reči, ki bi 

jih rad počel, doživel in videl. Tudi 

naša Folkloriada je letos dopolnila 

25 let in polet mladosti, obenem 

pa določene zrelosti, se je ob organizaciji 

prireditve odražal tudi v 

nas, članih Slovenskega kulturnoumetniškega 

društva (SKUD) Triglav 

iz Stuttgarta, ki je bil letošnji prireditelj. 

Že prva Folkloriada davnega 

leta 1986 je bila pod taktirko naše 

dolgoletne predsednice Ane Štuhec 

organizirana ravno v Stuttgartu, kar 

nam je dalo dodatni zagon. 

Koordinacijski odbor za južno 

Nemčijo je 15. oktobra organiziral 

prvo srečanje predsednikov vseh 

slovenskih društev v Nemčiji z ministrom 

za Slovence v zamejstvu 

in po svetu dr. Boštjanom Žekšem, 

sekretarjem Primožem Ilešičem, 

ambasadorjem iz Berlina Mitjo 

Drobničem, generalnim konzulom 

iz Münchna Markom Vrevcem in 

vicekonzulko Andrejo Horvat. Delovnega 

kosila sta se udeležila tudi 

oba duhovnika v Stuttgartu, dr. 

Zvone Štrubelj in Aleš Kalamar, ter 

učitelj slovenskega dopolnilnega 

pouka Vinko Kralj. Goste iz Slovenije 

je predvsem zanimalo, kako 

gre društvom v Nemčiji, na katere 

dosežke so društva ponosna in kaj 

bi bilo mogoče še izboljšati. 

Za pristna prijateljstva med Slovenci zunaj Slovenije ni meja. 

Slovenci v Stuttgartu 

dobro sprejeti 

Po kosilu se nam je kot častni gost 

pridružil tudi župan mesta Stuttgart 

dr. Wolfgang Schuster, ki je v svojem 

pozdravu med drugim poudaril, da 

smo Slovenci v Stuttgartu in okolici 

izredno dobro sprejeti s strani lokalnega 

prebivalstva in pomembno 

prispevamo k raznolikosti in 

pestrosti kulturnega življenja na tem 

območju. V treh urah programa, ki 

ga je odlično in razgibano povezovala 

Irena Polak Fištravec iz Maribora, 

se je na odru zvrstilo nekaj častnih 

govornikov, šest slovenskih folklornih 

skupin, ki delujejo v Nemčiji, 

gostujoča folklorna skupina Kresnik 

iz Maribora, tamburaška skupina 

Bisernica iz Ljutomera in srbska folklorna 

skupina Sloga iz Stuttgarta, ki 

je s svojim živahnim plesom dodobra 

prebudila občinstvo. Folklorniki 

SKUD-a Triglav so se koreografu in 

avtorju tokratne odrske postavitve 

Alešu Kolarju, ki se je pred kratkim 

prese-lil v Gradec, z darilom, ki ga bo 

spominjalo na prijetne skupne trenutke 

v Stuttgartu, zahvalili za ves 

trud in potrpežljivost. Vsak plesni 

nastop folklornih skupin, ki so nastopile 

v tekmovalnem delu, je budno, 

a prizanesljivo spremljal ocenjevalec 

Vasko Samec, ki je pohvalil, kar je 

bilo dobrega, in predlagal, kaj bi se 

dalo še izpiliti oziroma spremeniti. 

Minister dr. Boštjan Žekš in predsednik 

SKUD-a Triglav Andrej Vudler sta 

nastopajočim skupinam podelila 

priznanja, avtorica tega članka kot 

predsednica Koordinacijskega odbora 

za južno Nemčijo pa sem dolgoletnim 

plesalcem iz različnih folklornih 

skupin izročila simbolična darila in 

se zahvalila prireditelju za lepo izpeljano 

prireditev. 

S slovensko pesmijo 

skozi noč 

Od večernih ur do ene po polnoči 

nas je zabaval ansambel Kolovrat, ki 

Foto: Franc Arh 

trenutno sodi v sam vrh slovenske 

narodnozabavne glasbe. Obiskovalci 

so bili nad njimi navdušeni, kar se 

je odražalo v vedno polnem plesišču. 

Tudi zunaj dvorane se je predvsem v 

odmorih ves čas nekaj dogajalo. Na 

eni strani so mladi člani SKUD-a Triglav 

postavili svoj bar in poskušali 

ugoditi vsem željam gostov, marsikdo 

se je pozibaval tudi v sodobnih 

ritmih. Na drugi strani so fantje 

raztegnili harmonike, tamburaši pa 

so prav tako navdušeno igrali na 

svoje instrumente. Nekaj pesmi, ki 

jih vsi poznamo, smo celo skupaj 

zapeli in v zraku je bilo na vsakem 

koncu čutiti neko pozitivno energijo 

in slovenski ponos. 

Z mladimi je treba 

računati 

Program Folkloriade smo 

zaokrožili naslednji dan s srečanjem 

s člani ansambla Kolovrat v slovenskem 

domu v Stuttgartu. V dvorani 

Sv. Konrada smo se ob ogledu komedije 

Kdo je Kolovrat krohotali od 

prve do zadnje minute in že dolgo 

nisem videla toliko zadovoljnih in 

nasmejanih obrazov. 

Veseli smo predvsem dejstva, 

da smo prisotni na prireditvi pokazali, 

da je tudi nam, ki živimo zunaj 

slovenskih meja, mar za slovensko 

kulturo, folklorni ples in druženje. 

Številni mlajši gostje pa so dokaz, 

da moramo računati tudi z njimi, 

saj še zdaleč niso poniknili v nemški 

družbi, da pa je treba pripravljati prireditve, 

ki so zanimive tudi zanje. Še 

prav posebej me kot koordinatorko 

za južno Nemčijo veseli, da smo 

se Slovenci na tem območju začeli 

povezovati tudi preko nemških 

meja. Tokrat so namreč k nam prišli 

Slovenci iz Züricha, ki so bili nad 

dogajanjem v Stuttgartu navdušeni. 

V kratkem jim bomo obisk vrnili 

z nastopom folklorne skupine in 

obiskom prireditve ob 40. obletnici 

Slovenskega planinskega društva 

Triglav iz Züricha. 

Žekš: »Slovenska duša 

ostane v srcu« 

Za pristna prijateljstva med 

Slovenci zunaj Slovenije torej ni 

meja. Glede na to, da nas ni prav 

dosti, moramo držati skupaj, se 

družiti in zanamcem ohranjati slovensko 

kulturo, običaje in jezik. 

Slednje je lepo zaokrožil minister dr. 

Boštjan Žekš z besedami: ‘’Slovenci 

se razpršijo, se pomešajo z lokalnim 

prebivalstvom, se naučijo jezika, 

sprejmejo tudi nemško kulturo, ampak 

globoko v srcu pa jim ostane 

slovenska duša. Slovenci po svetu 

so bolj ponosni na slovenstvo in 

slovensko državo kot mi.’’ 

Foto: Franc Arh 

dr. Boštjan Žekš, minister za Slovence v 

zamejstvu in po svetu 

22

IZOBRAŽEVANJE in znanost 

Sašo Jezernik 

Mladi naj se 

vrnejo domov 

Življenje v Švici je skoraj idealno, pravi mladi slovenski znanstvenik, 

dr. Sašo Jezernik, ki pa vseeno razmišlja o vrnitvi v Slovenijo. 


Dr. Saša Jezernika, slovenskega 

znanstvenika 

iz Švice, sem kot enega 

najmlajših udeležencev 

srečala na Konferenci znanstvenikov 

in gospodarstvenikov, ki jo 

je v oktobru tradicionalno, letos že 

sedmič, pripravil Svetovni slovenski 

kongres . 

Danes 30-letni Mariborčan se je 

kot bruc znašel na Tehnični univerzi 

v avstrijskem Gradcu, kjer je diplomiral 

iz elektrotehnike. »Takrat sem 

vedel le približno, da bi želel študirati 

elektrotehniko, fiziko ali matematiko, 

izbiral pa sem med Ljubljano 

in Gradcem,« pojasnjuje Jezernik 

in dodaja, da je hotel študirati kje 

drugje, ne ravno v Mariboru, kjer 

tudi njegov oče poučuje robotiko. 

Eden od razlogov za odločitev za 

Gradec je bil jezik, drugi pa geografska 

bližina Gradca, saj je ta dosti 

bliže kot Ljubljana. »Bilo je prav 

tisto ‘Markovićevo leto’, ko so bili 

stroški, samo tisto leto, v Avstriji 

nižji kot v Ljubljani,« dodaja mladi 

znanstvenik. »Pomembno pa je bilo 

tudi to, da je bil takrat program v 

Gradcu bolj fleksibilen, lahko si imel 

izbirne predmete, kar takrat pri nas 

ni bilo možno.« 

Izum v pomoč pri 

inkontinenci 

Po diplomi v Gradcu je Jezernik 

vpisal doktorski študij elektromedicine 

Univerze v Aalborgu na 

Danskem. Tema doktorske disertacije 

je bila multidisciplinarna, 

pojasnjuje. »Predvsem se moraš 

učiti veliko medicine, od anatomije, 

fiziologije, nevrofiziologije, pa 

tudi elektrotehnike, elektromagnetnih 

polj, zato se reče elektro in 

biomedicinska tehnika,« odgovarja 

na vprašanje, za kakšen študij gre. 

Tema Jezernikove disertacije je 

bila tudi razvoj in inovacija za novo 

implantirano napravo, podobno 

srčnemu spodbujevalniku, ampak 

za paciente, ki imajo inkontinenco, 

težave z mehurjem. »To je naprava, 

ki z električnimi impulzi spodbuja 

živce, da ponovno vzpostavi normalno 

delovanje mehurja. Po drugi 

strani pa tudi elektronsko meri 

aktivnost živčevja,« opisuje svoj 

izum. »Naprava je bila prva takšna 

ideja in v bistvu smo jo tudi patentirali.« 

Slovenskim ustanovam je ni 

ponujal, pravi, razviti pa jo želi dansko 

start-up podjetje. »Izdelka trenutno 

še ni, ker je dosti stvari zelo 

zapletenih,« pravi sogovornik. 

Po doktoratu v Švico 

Po doktoratu je imel možnost delati 

na univerzi v Londonu, razmišljal 

je o Ameriki, ponudili so mi tudi 

mesto profesorja na Danskem, 

najbolj pa ga je pritegnila ponudba z 

ETH Zürich, ki velja za najboljšo univerzo 

v Evropi, na kateri je študiral 

Einstein in še kakšni drugi veliki umi. 

Sašo Jezernik govori sedem 

jezikov, uči pa se osmega. »Na 

Kitajskem, kjer je bila šest mesecev 

moja žena, ti nič ne pomaga osem 

evropskih jezikov, znati moraš nekaj 

drugega,« pripomni. 

»V začetku srednje šole in tudi 

pozneje sem imel slovensko Zoisovo, 

pozneje pa sem zaradi dobrih 

študijskih rezultatov dobil 

tudi avstrijsko štipendijo. Zadnje 

leto na Danskem sem imel dansko 

štipendijo in plačo, na institutu 

MIT Boston pa mi je za nagrado 

študij plačalo podjetje. En semester 

namreč stane 50.000 dolarjev,« 

Jezernik pojasnjuje, kdo mu je 

finančno pomagal pri študiju. 

Dr. Sašo Jezernik: »Nujno je, da gredo mladi ljudje v tujino in si tam naberejo 

izkušnje, vendar naj se potem vrnejo. Imeti pa moramo dovolj atraktivne 

mehanizme, procese, podporo, da bi ljudi pritegnili nazaj,« 

V Sloveniji na 

univerzo ali v svoje 

podjetje 

Sašo Jezernik trenutno dela 

predvsem na področju inovacij, 

razvoja inovacij v industriji. »Pridobljeno 

znanje bi lahko posredoval 

študentom na različnih univerzah,« 

pojasnjuje, kaj bi lahko delal 

v Sloveniji. »Ali pa bi imel mesto na 

univerzi in svoje podjetje, kakšen 

start-up, vendar bi bilo treba organizirati 

financiranje (smeh…).« 

Po njegovem mnenju je nujno, da 

gredo mladi ljudje v tujino in si tam 

naberejo izkušnje, vendar naj se 

potem vrnejo. »Imeti pa moramo 

dovolj atraktivne mehanizme, procese, 

podporo, da bi ljudi pritegnili 

nazaj,« pravi. 

V Švici po Jezernikovi oceni živi 

okoli 4.500 Slovencev, ki prek dveh 

združenj organizirajo različne dogodke, 

na primer martinovanje, festivale 

in podobno. »Spoznal pa sem 

tudi nekaj drugih slovenskih raziskovalcev 

v Švici, ki so večinoma druga 

generacija potomcev slovenskih 

izseljencev, s katerimi sem se spoprijateljil,« 

pravi Jezernik, ki je prepričan, 

da je življenje v Švici skoraj idealno, 

vsaj kar zadeva možnosti za delo, 

standard, urejenost… Švicarji so, kot 

pravi, nekoliko izolirani in po naravi 

enako zaprti kot Slovenci. 

O vrnitvi v Slovenijo, ki jo sicer velikokrat 

obiščejo, Jezernik z družino 

razmišlja, vendar pozneje, ko bosta 

otroka, ki sta zdaj še dojenčka, stara 

šest, sedem let. 

23

Učitelji slovenščine v Nemčiji 


Jezik - vez z domovino 

Učitelji slovenskega jezika v tujini so ena izmed vezi z domovino, zato se 

morajo vsak dan truditi, da to vez ohranjajo in krepijo. Predstavljamo 

skupino nadvse ustvarjalnih in prizadevnih učiteljev v Nemčiji. 

Janja Lakner Anžin 

Natalija Robnik 

Pouk poteka v 

sproščenem vzdušju, 

veliko se nasmejimo, ... 

Ohranjanje maternega 

jezika v tujini ni tako 

enostavno, kot se zdi 

na prvi pogled. Otroci 

so že iz mešanih zakonov, govor je 

narečen, priložnosti za pogovor v 

slovenščini je bolj malo. A jezik se 

kljub temu prenaša naprej, za kar 

skrbijo tudi učitelji slovenskega 

jezika. V Nemčiji jih je šest: Magdalena 

Novak v Berlinu, Dragica 

Gornik v Düsseldorfu, Natalija 

Robnik v Frankfurtu, Mira Delavec 

v Mannheimu, Velimir Brunski iz 

Ulma in Vinko Kralj, vodja učiteljev 

dopolnilnega pouka slovenščine 

(DPS) iz Stuttgarta. 

»Potujoči« učitelji 

»Za to delo sem se odločila, ker 

sem želela ljubezen do slovenskega 

jezika in kulture prenesti in pomagati 

ter sooblikovati njen razvoj tudi v 

tujini, kjer je to še veliko težje kot 

doma v Sloveniji.« Mira Delavec je 

»potujoča« učiteljica, kar ni redkost 

v tem poklicu. Šest skupin uči 

v različnih krajih. Od Mannheima, 

ki je od septembra njen novi dom, 

se vsak dan, razen nedelje, vozi tudi 

zelo daleč. 

Natalija Robnik je po 24 letih zapustila 

mesto učiteljice slovenskega 

in nemškega jezika na osnovni 

šoli v Mariboru. Razpis v časniku se 

ji je zdel kot kažipot k novim izzivom. 

V Frankfurtu je že osmo leto. »Da 

gre za izzive v pravem pomenu besede, 

sem ugotovila takoj, ko se je 

tu začelo moje prvo šolsko leto. 

Vse učbenike in druge didaktične 

materiale sem morala prenašati s 

seboj iz svojega stanovanja, iz enega 

kraja pouka v drugega. Prva leta 

sem poučevala trikrat na teden v 

Frankfurtu in še trikrat daleč proč. 

Moj najbolj zvesti spremljevalec 

je postal nahrbtnik. Z vlakom sem 

prevozila skoraj 2000 km na teden! 

Odkar poučujem tudi na evropski 

šoli, ne morem več izvajati DPS 

tako daleč.« 

»Poučujem še v Essnu, pa tudi 

v Hildnu in Güterslohu.«, našteje 

Dragica Gornik iz Düsseldorfa, ki je 

prej 37 let je učila v Kočevju. »Pouk 

poteka v sproščenem vzdušju, veliko 

se nasmejimo, spominjam se, 

da smo se pri pouku pogovarjali o 

protipomenkah in na vprašanje, 

kakšne hlače nosi, mi je učenka odgovorila, 

da je oblečena v hlače z 

dolgimi rokavi.« 

Brez ustvarjalnosti 

ne gre 

Magdalena Novak je v Berlin 

prišla pred skoraj petimi leti. Na 

začetku so ji bile v veliko pomoč 

predvsem izkušnje, ki jih je pridobila 

s poučevanjem mlajših otrok. 

»Prej sem osem-, devetletne šolarje 

poučevala tudi angleški jezik. Zelo 

uporabna izkušnja pri sedanjem 

delu! Načrtovanje je namreč poseben 

izziv, saj pri pouku skupaj sedijo 

učenci od šestega pa do 16. leta, 

ki se poleg starosti zelo razlikujejo 

tudi po jezikovnem znanju.« 

»Pri dopolnilnem pouku 

slovenščine mora biti učitelj zelo 

ustvarjalen, saj poučuje skorajda 

vedno iste udeležence, snov 

po učnem načrtu pa je tudi vsako 

leto enaka. Zato je nujno, da učitelj 

udeležencem ponudi isto snov istim 

Mira Delavec 

Dragica Kotnik z učenci na obisku Evropskega parlamenta 

24


Magdalena Novak z učenci na zaključni prireditvi 

učencem na nov/drug način, kar 

je tudi po svoje zahtevno«, meni 

po šestih letih poučevanja Velimir 

Brunski iz Ulma, ki prav tako uči šest 

skupin v različnih krajih. 

Učitelj, zaupnik, 

psiholog, prevajalec… 

»Z učenci je treba vzpostaviti 

predvsem zaupanje in neke vrste 

prijateljski odnos, ker edino na tak 

način se lahko »prostovoljni« pouk 

tudi odvija. Učitelj je vez z njihovimi 

koreninami ter eden izmed »mostov« 

na poti slovenstva…« strne 

svoje desetletne izkušnje Vinko 

Kralj, vodja učiteljev DPS iz Stuttgarta, 

sicer tudi »potujoči« učitelj. 

»Vsekakor je vloga učitelja slovenskega 

jezika v Nemčiji drugačna 

kot v Sloveniji. Učitelj slovenskega 

jezika v tujini je dejansko ena izmed 

vezi z domovino, zato se mora vsak 

dan truditi, da to vez ohranja in 

krepi. Gre za poslanstvo, ki zahteva 

celega človeka, temu si tudi predan 

in delaš z veseljem ter veliko ljubeznijo. 

Nedvomno se vsi učitelji 

slovenskega jezika v tujini tega zavedamo. 

In v tej smeri ves čas tudi 

delujemo,« pove Mira Delavec. 

»Učenci se morajo v skupini dobro 

počutiti, da so notranje motivirani 

za učenje in k pouku ne prihajajo 

le na željo svojih staršev.« 

Novakova ve, da na začetku učenja 

brez spodbude res ne gre. »Starši 

so tisti, ki želijo, da se njihovi otroci 

učijo slovenščine, zato jih vključijo v 

učno skupino. V večini primerov pa 

se z motivacijo staršev prekriva tudi 

želja po znanju slovenščine pri otrocih 

samih.« 

»Ko sem prišla v Nemčijo, se mi je 

zdelo, da bom samo učiteljica, sedaj 

pa ugotavljam, da tu nisi le učitelj, 

ampak zaupnik, psiholog, prevajalec, 

svetovalec, pomočnik…« pa dodaten 

pomen učitelja opiše Dragica 

Gornik. 

Učitelji v priprave na pouk vložijo 

veliko truda, ministrstvo in zavod 

za šolstvo dobro skrbita za izvajanje 

programov, pravi Vinko Kralj. 

»Najbolj pomembno pa je, da ima 

učitelj pri delu avtonomijo, kajti 

delo je res inovativno in se z njim 

v Sloveniji znanstveno pravzaprav 

nihče ne ukvarja.« 

Obšolske dejavnosti 

Številne obšolske dejavnosti 

učiteljev DPS še dodatno spodbujajo 

učence k učenju in znanju slovenskega 

jezika in so hkrati priložnost 

za pogovor v maternem jeziku. 

»Dejansko bi lahko mladi uporabljali 

slovenščino vsak dan. Eden od 

staršev ali starih staršev je zagotovo 

aktivni govorec slovenščine in živi z 

otrokom ali pa v njegovi neposredni 

bližini. In ravno s te najmočnejše 

(jezikovno gledano) strani običajno 

prihaja najmanj impulzov. Da pa si 

»operejo slabo vest«, ga pošljejo k 

dopolnilnemu pouku slovenščine 

in od nas učiteljev pričakujejo, da 

bo otrok po treh mesecih že aktivno 

govoril slovensko,« je povsem 

razumljivo kritičen do (nekaterih) 

staršev Velimir Brunski. 

Vendar pa sproščeno vzdušje 

in veselje ob delu z učenci veliko 

šteje, in tudi učitelji se kdaj kaj 

novega naučijo. Spletni časopis, 

revija, gledališke skupine, bralne 

delavnice, ekskurzije, poletna in 

zimska letovanja v Sloveniji … To 

je le manjši del vseh aktivnosti, ki 

jih izvajajo- sami ali v sodelovanju 

z slovenskimi društvi, katoliškimi 

misijami, Slovenijo. Robnikova je 

pobudnica zglednega sodelovanja z 

matično Osnovno šolo Franca Rozmana 

Staneta v Mariboru. »V času 

jesenskih ali velikonočnih počitnic 

Vinko Kralj, vodja DPS 

v Sloveniji moji učenci dopoldne 

sodelujejo pri pouku, popoldne 

imajo organizirano druženje z vrstniki 

z ogledom mesta in Pohorja, 

po želji lahko pri njih tudi prespijo. 

Učenci OŠ FRS pa v času slovenskega 

kulturnega praznika pripotujejo v 

Frankfurt, tako vrnejo obisk in tudi 

prespijo pri družinah učencev DPS.« 

Delo je vsekakor vse prej kot 

enostavno ali povsem vsakdanje, 

a volje in novih idej zlepa ne bo 

zmanjkalo. Tudi zato ne, ker prihajajo 

nove generacije. Kot ugotavlja 

Brunski, je število govorcev in 

učencev slovenščine v Nemčiji do 

sedaj (zgodovinsko) upadalo in je 

doseglo dno. Zdaj, v obdobju prostega 

pretoka delovne sile v EU bodo 

Slovenci ponovno odšli s trebuhom 

za kruhom, kot v 60- in 70-ih letih. 

»Tako bodo zopet prišle prve generacije 

govorcev, ki bodo na novo 

premešale karte.« In tudi za usodo 

slovenskega jezika zunaj meja Slovenije 

se nam ni bati, saj, kot pravi 

Gornik: «Redko tako čutimo milino 

jezika kot tedaj, ko nam pride na 

uho pod tujim nebom.«. 

Ulm - zadnji šolski dan 2011 

Načrtovanje je 

poseben izziv, saj pri 

pouku skupaj sedijo 

učenci od šestega pa 

do 16. leta. 

Z učenci je treba 

vzpostaviti predvsem 

zaupanje in neke vrste 

prijateljski odnos. 

25

med nami 

Slovenska izseljenska matica 

Slovenska pesem 

tam daleč... 

2. del poročila o gostovanjih slovenskih kulturnih skupin 

Ajda Rogelj 

Obiski iz domovine so 

med izseljenci cenjeni, 

posebej, ker se ob tem 

zavedajo, da jih v domovini 

ne pozabljajo, pa čeprav so od 

nje oddaljeni. Uspehi gostovanj in 

iskrene želje obeh strani po širitvi 

kulturnih stikov in gradnji mostov 

prijateljstva in razumevanja so razlogi, 

da so gostovanja skozi leta 

in generacije ostajala pomembna 

aktivnost naših izseljencev in kulturnih 

skupin. 

Turnejo po Sloveniji je ob organizaciji 

Slovenske izseljenske matice 

(SIM) pripravila po najmanj ena kulturna 

skupina na leto. Do leta 1991 

se je SIM edina ukvarjala s slovenskimi 

izseljenci in bila glavni organizator 

kulturnega sodelovanja in 

gostovanj. Zaradi novo nastalih organizacij 

in institucij po tem letu, ki 

so se prav tako začele ukvarjati s to 

tematiko, in ker so kulturne skupine 

začele tudi samostojno organizirati 

nastope med izseljenci, podatki po 

1991. ne odražajo točnega stanja 

našega spiska gostovanj. 

Zlata doba gostovanj 

Gradivo s poročili gostovanj kulturnih 

skupin sega v petdeseta leta 

prejšnjega stoletja. Prvo gostovanje 

kulturnih skupin v Sloveniji je bil 

obisk Progresivnih Slovenk Amerike 

in gostovanje pevskega zbora 

»Sava« iz Francije leta 1952. Iz Slovenije 

so se gostovanja med naše 

izseljence začela leta 1954, ko je v tujino 

(Zahodno Evropo) odšlo več skupin. 

Pri vpogledu v številke oziroma 

grafe je razvidno, da je v določenih 

preteklih desetletjih število gostovanj 

kulturnih skupin naraščalo, 

zdaj pa se zmanjšuje. Zlata doba gostovanj 

slovenskih kulturnih skupin 

je bila med 70 in 90 leti prejšnjega 

stoletja. Razlogi za to so, da so potovanja 

postajala lažje izvedljiva in 

dostopnejša, s čimer se je razvijal 

trend potovanj. S cenejšimi letalskimi 

prevozi so postala dostopnejša 

tudi potovanja prek Atlantika, odprli 

pa so se tudi neposredni stiki z 

Amerikama in Avstralijo. 

Asimilacija, staranje 

in uporaba interneta 

Trend gostovanj in obiskov se v 

zadnjih letih zmanjšuje, kar je očitna 

posledica tega, da je vsaka naslednja 

generacija naših izseljencev od 

domovine njihovih staršev (ali starih 

staršev) bolj oddaljena. Poleg tega 

Sprejem skupine SNPJ (Slovenska narodno podporna zveza) iz ZDA pri predsedniku 

države Milanu Kučanu, leta 1997. 

je razvoj interneta in informacijskokomunikacijskih 

tehnologij omogočil 

uporabo drugih oblik vzpostavljanja 

in vzdrževanja stikov ter zmanjšal 

potrebo po fizični obliki gostovanja. 

Ne smemo pa pozabiti na verjetno 

najbolj krut razlog zmanjševanja 

števila gostovanj in obiskov: društva 

izseljencev in izseljenci sami se starajo 

in ker vsako gostovanje terja veliko 

naporov, jih veliko društev ne more 

več izvesti. 

Foto: Arhiv SIM 

Več držav celin 

Pri gostovanjih kulturnih skupin iz 

Slovenije med naše izseljence v tujini 

je značilno, da so v sklopu enega 

gostovanja izvedli koncerte v več 

državah ene celine. To pomeni, da 

so na primer obiskali Argentino, poleg 

tega pa nastopili še med našimi 

izseljenci v Braziliji in Urugvaju. Enako 

velja za Severno Ameriko in predvsem 

za Zahodno Evropo. 

Število gostovanj slovenskih kulturnih skupin 

v in iz Južne Amerike. 

25 

Število gostovanj kulturnih skupin 

v in iz ZDA in Kanade. 

80 80 

Število gostovanj slovenskih kulturnih skupin 

v in iz Evrope. 

20 

iz SLO 

70 70 

iz SLO 

60 60 

iz SLO 

15 

50 50 

40 40 

10 

5 

v SLO 

30 30 

20 

v SLO 

20 

10 10 

v SLO 

0 0 0 

do 1960 1971-1980 1991-2000 do 1960 1971-1980 1991-2000 do 1960 1971-1980 1991-2000 

1961-1970 1981-1990 od 2001 1961-1970 1981-1990 od 2001 1961-1970 1981-1990 od 2001 

26

med nami 

Svetovni slovenski kongres 

Dr. Jožetu 

Berniku v slovo 

V Ljubljani je v petek, 14. oktobra 2011, v 88. letu 

starosti umrl dr. Jože Bernik, nekdanji predsednik 

in soustanovitelj Svetovnega slovenskega 

kongresa, poslanec Državnega zbora RS, svetovno 

ugleden pravni strokovnjak, mecen, donator in 

veliki slovenski domoljub. 

dr. Boris Pleskovič, predsednik SSK 

Rojen je bil 13. aprila 1924 

v Puštalu pri Škofji Loki. 

Po drugi svetovni vojni 

se je preselil v ZDA, 

kjer je vrsto let deloval kot generalni 

pravni svetovalec in prvi podpredsednik 

za mednarodne pravne 

zadeve pri vodilnem svetovnem 

farmacevtskem podjetju Abbott 

Laboratories. 

Kot velik domoljub se je vse 

od začetka udeleževal kulturno 

študijskih dni Drage nad Trstom, 

kjer so se vsako leto zbirali številni 

slovenski intelektualci iz vsega sveta. 

V letih osamosvajanja Slovenije 

je kot izseljenec in eden od svetovno 

uglednih pravnih svetovalcev 

Demosove vlade aktivno sodeloval 

pri osamosvojitvi in mednarodnem 

priznanju Slovenije. 

Dr. Jože Bernik je bil predan član 

Svetovnega slovenskega kongresa. 

Že leta je 1989 je podprl idejo o 

njegovi ustanovitvi in postal član 

ustanovnega odbora. Na ustanovnem 

zboru Kongresa v Ljubljani, 

leta 1991, je nastopil kot delegat, 

v letih od 1994 do 2000 je bil njegov 

predsednik, nato pa častni 

predsednik. Leta 2000 je bil na 

listi Nove Slovenije izvoljen za poslanca 

Državnega zbora Republike 

Slovenije. 

Zaradi številnih zaslug pri ustanavljanju 

slovenskih društev po svetu, 

štipendiranja številnih študentov 

iz Slovenije ter sodelovanja pri oblikovanju 

pravnih pogojev za slovensko 

samostojnost ga je Svetovni 

slovenski kongres predlagal za 

prejem najvišjega državnega odlikovanja. 

Leta 2004 ga je takratni 

predsednik države Slovenije dr. 

Janez Drnovšek odlikoval z Zlatim 

častnim znakom svobode. 

V utemeljitvi ob prejemu tega 

visokega priznanja je bilo med drugim 

zapisano: »Dr. Jože Bernik je 

vrsto let živel v Chicagu, kjer je ves 

čas povezoval Slovence, predvsem 

pa slovenske študente v tujini. V 

kraju Lemont blizu Chicaga je organiziral 

gradnjo slovenskega kulturnega 

doma. Vedno je našel čas 

za srečanje s Slovenci, ki so si prizadevali 

v prid svobodne in enotne 

Evrope ter neodvisne in samostojne 

Slovenije. Njegov dom je bil odprt 

za mnoge generacije slovenskih 

študentov. Vse svoje moči in tudi 

finančna sredstva ter bogate zveze 

pri najvišjih predstavnikih ZDA je 

namenjal razvoju demokracije in 

uveljavljanju slovenstva in zavedanja 

o Sloveniji.« 

Dr. Jože Bernik je bil eden tistih 

velikih Slovencev, ki so si ustvarili 

zavidljivo velik mednarodni ugled. 

Zapustil nas je veliki ambasador 

slovenskega naroda v svetu. Njegovo 

slovo je najbolj boleče za ljubečo 

soprogo in sorodnike, bolečina pa 

tudi za rojake po svetu ter člane in 

prijatelje Svetovnega slovenskega 

Foto: Arhiv SSK 


Dr. Jože Bernik 

kongresa. Njegov odhod pa je tudi 

zaveza, da izpolnjujemo njegovo 

željo po dvigu narodne zavesti in 

edinosti Slovencev doma in po svetu, 

za katero je živel z vsem srcem. 

Naj počiva v miru! 


Na četrti konferenci slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in 

Slovenije, Brdo pri Kranju, 2005. Na sliki skupaj s soprogo dr. Marijo Bernik, in 

sedanjim predsednikom SSK, dr. Borisom Pleskovičem. 

Dr. Jože Bernik je bil predsednik Svetovnega slovenskega kongresa med leti 1994 in 

2000, nato pa njegov častni predsednik. 

27

MED NAMI 

Slovenija v svetu 

Dijaki obiskujejo 

Slovenijo 

V organizaciji Izseljenskega društva Slovenija v svetu dijaki iz 

prekomorskih držav vsako leto obiščejo domovino svojih prednikov. 

Od leta 1992 jih je prišlo že približno 850 iz različnih slovenskih šol 

po svetu. Letos jih pričakujemo 45 z vzhoda, zahoda in jugozahoda 

Argentine ter 18 z vzhodnega dela Kanade. 

Boštjan Kocmur 

Nastop v Šentjoštu, 5. julija 2011 

Obiski slovenskih dijakov 

iz prekomorskih držav 

so velik dosežek slovenske 

države in slovenskih 

skupnosti po svetu, saj dijakom 

omogočajo, da od blizu spoznavajo 

kraje in ljudi, o katerih so dolga leta 

mnogo slišali, se učili in jih želeli 

spoznati. 

Teoretično spoznavanje domovine 

staršev oziroma starih staršev 

ne more nadomestiti osebnega stika 

in srečanja s kraji in ljudmi. 

Ob tovrstnih obiskih se zadnja 

leta dijaki udeležujejo tudi Mladinske 

poletne šole slovenskega jezika, 

kjer se pred vstopom na fakulteto 

še zadnjič izpopolnjujejo v znanju 

slovenskega jezika. A nič manj 

pomembno ni, da po šoli obiščejo 

tudi slovenske znamenitosti, zlasti 

kulturna in naravna bogastva slovenske 

zemlje. 

Mladi rojaki bodo v Sloveniji imeli 

možnost priti v stik ne le s Slovenci iz 

drugih krajev sveta, temveč se tudi 

seznaniti s svojimi vrstniki v Sloveniji, 

na katere jih bo vezalo prijatelj- 

stvo, ki bo prišlo do izraza ob izmenjavanju 

pisem ob vrnitvi v državo, 

od koder prihajajo. 

Prihodnje leto prihajajo dijaki iz 

Argentine in Kanade. Imeli bodo 

dvotedenski program učenja slovenskega 

jezika in ogled kulturnih 

in naravnih znamenitosti Slovenije 

in zamejstva. 

Pripravili jim bomo dvajsetdnevni 

program, ki bo v juliju potekal med 

šolo in teden po končani mladinski 

šoli. Z avtobusom bodo obiskali 

Bled, Bohinj, slap Savico, Logarsko 

dolino, Veliko planino, okolico Ptuja, 

grad Otočec, Predjamski grad, 

Vipavo, Škocjanske jame, Most na 

Soči, slovensko morje. Obiskali bodo 

tudi slovensko božjo pot na Brezjah 

in Slomškov grob v Mariboru, 

Prešernovo in Cankarjevo domačo 

hišo ter gledališko oziroma glasbeno 

predstavo v Ljubljani ter Ljubljanski 

grad. Gorniški krst bodo doživeli z 

vzponom na Triglav. Šli bodo tudi po 

poteh naše zgodovine. Na obiskih se 

bodo predstavili z nastopi, tako po 

Sloveniji kot v zamejstvu. 

Namen vsakoletnih potovanj je 

spodbujanje mladih Slovencev, ki 

živijo v tujini, da ohranijo in utrdijo 

narodno, jezikovno ter kulturno 

identiteto ter se medsebojno 

povežejo. V dvajsetih letih, ko prihaja 

že tretja generacija Slovencev, 

opažamo, da ti obiski krepijo slovensko 

identiteto, mladi pa poglobijo 

svoj pozitiven odnos do povezovanja 

z matično domovino Republiko Slovenijo. 

Vabimo še druge dijake iz 

slovenskih šol po svetu, da se jim 

pridružijo. 

Obisk dijakov iz Argentine, Rast 40, pri nadškofu dr. Antonu Stresu 

28

MED NAMI 

Rafaelova družba 

Argentinski utrinki – 

1. del 

Letošnja jesen je bila za osmerico mladih popotnikov – Lenarta, 

Jasmino, Andreja, Urško, Dejana, Lucijo, Simono in Damjano – izjemna, 

saj so obiskali Argentino. Nemogoče je zajeti vsa njihova doživetja, 

lahko pa vam za okus ponudimo nekaj utrinkov z njihovega 

enomesečnega potovanja. 

Mihela Zaveljcina 

2. dan, petek, 7. 

oktober, Buenos Aires 

Dejan: Ogledali smo si veliko 

znamenitih buenosaireških stavb, 

ulic, trgov, spomenikov …, največji 

vtis pa sta gotovo na vse nas naredili 

dve srečanji. Najprej smo se 

odpravili v znamenito umetniško 

četrt ‘’La Boca’’, ki je znana po 

številnih umetnikih in pisanih barvah 

hiš in zidov. Tam smo se srečali 

s slovenskim umetnikom Marjanom 

Grumom, ki je tudi eden 

najbolj znanih umetnikov v tej četrti 

nasploh. Za g. Gruma je značilno 

ustvarjanje v najrazličnejših slogih 

in z najrazličnejšimi materiali, 

tematika pa vedno odraža globoko 

humanistično čutenje umetnika. V 

nadaljevanju ogleda mesta smo se 

spotoma ustavili v cerkvi Santísimo 

Sacramento (Svetega Rešnjega Telesa), 

ki je bila prvo zatočišče povojnih 

slovenskih beguncev. Med ogledom 

cerkve se je med nami spontano razleglo 

petje in nato … iz spovednice 

je takoj pritekel star duhovnik in ves 

ganjen začel pripovedovati o prihodu 

Slovencev. 

4. dan, nedelja, 

9. oktober 

Lucija: Slovenci se vsako nedeljo 

po maši odpravijo v društveni dom 

San Justo na zajtrk. Ta nedelja je bila 

še prav posebna, saj je mladini ob 

50. obletnici mladinske organizacije 

veleposlanik Republike Slovenije 

podelil priznanje. Sledil je turnir v 

odbojki. Mladci in mladenke iz slovenskih 

domov iz Buenos Airesa so 

se pomerili med sabo. Kosilo je bilo 

slovesno, v veliki dvorani. Na odru je 

viselo geslo: Združeni v bodoči rod, 

mladina našega doma. Odbojkarsko 

igrišče se je v hipu spremenilo v prostor 

za prireditev, ki so jo mladi ob 

okrogli obletnici pripravljali. Starši 

so sodelovali s folkloro, mladi pa so 

Z g. Marjanom Grumom v umetniški četrti Buenos Airesa 

v programu predstavili, kaj počnejo, 

kaj jih povezuje. Celotna prireditev 

je bila dobro »dodelan šov«, ki so ga 

mladi skrbno pripravljali dva meseca 

in mu namenili veliko prostega časa. 

5. dan, ponedeljek, 10. 

oktober, Patagonija - 

Bariloče 

Simona: Pa tudi do Esquela s 

pomočjo dviga nad oblake ni tako 

zelo daleč. Dve uri in pristali smo 

na patagonskih planjavah, kakšno 

stopinjo bližje zimskim radostim in 

gorenjski razgibanosti. Okrog nas pa 

vršaci, ki so očarali mnoge gornike, 

med pionirji tudi nešteto slovenskih 

mladcev in mladenk. Prav ti so dali 

pokrajini in življenju pod 3554 metri 

visokim Tronadorjem poseben pečat 

in utrip. Po revnem barakarskem obrobju, 

naseljenem pretežno s čilskimi 

priseljenci, je pred nami zraslo mesto 

alpskega pridiha – Bariloče. Pred 

109 leti majhna vasica, danes mesto 

s 150.000 prebivalci, med katerimi 

je kar 250 Slovencev. S sedežnico 

smo se dvignili pod nebo, na Campanario, 

od koder je razgled sila 

navdušujoč, skoraj idiličen: gozdovi, 

širna prostranstva in ljubka jezerca. 

Če omenim še, da voda poleti nima 

več kot sedem stopinj, pa v njej 

vseeno plavajo, bo verjetno jasno, 

da smo se ob teh podatkih malo 

namuznili. To smo storili tudi, ko 

smo okusili sladkobo »mamuške«, 

bariloške čokolade. 

10. dan, sobota, 15. 

oktober, Buenos Aires 

Jasmina: V Slovenski hiši, osrednjem 

sedežu slovenske skupnosti, nas 

je pričakala ravnateljica Nada Vesel 

Dolenc z nekaj učitelji. Srednješolski 

tečaj se je začel pred natanko 50 

leti kot literarni krožek. Danes učijo 

slovenski jezik in književnost, zgodovino, 

zemljepis, verouk, etnografijo, 

petje in družbeno vzgojo ali svetovni 

nazor. Slovenska šola je zrasla iz nič, 

z voljo in idealizmom posameznikov, 

ki so, črpajoč iz vere in domoljubja, 

iskali svoj prostor v tuji deželi v želji, 

da bi ohranili svojo identiteto. Jasen 

dokaz, da jim je to uspelo in jim še 

uspeva, je bila gala predstava v 

dvorani Slomškovega doma, kjer so 

uprizorili muzikal Fantom iz Opere. 

Libreto je izvrstno prevedel režiser in 

glavni igralec Marcelo Brula. V glavni 

ženski vlogi je blestela Veronika 

Malovrh. Najbolj osupljivo pa je bilo, 

da so kljub skromnim sredstvom in 

z ljubiteljskim delom ustvarili visoko 

kakovostno umetniško delo, ki skoraj 

dosega profesionalno raven. 

Se nadaljuje. 

Argentinski utrinki so povzeti po 

argentinskem dnevniku, ki ga lahko 

v celoti preberete na spletni strani 

http://rafaelova-druzba.rkc.si. 

29

Slovenci na Koroškem 

zamejski dnevnik 

Umrl je književnik 

Janko Messner 

Le dober mesec pred devetdesetim letom je umrl slovensko– 

avstrijski pisatelj Janko Messner, vztrajen borec za pravice 

Slovencev na Koroškem. 


Janko Messner (1921 – 2011) 

Janko Messner, s psevdonimi 

Ivan Petrov, Petrov Anzej, 

Pokržnikov Luka, Matjaž 

Kropivnik, se je rodil 13. 

decembra 1921 v Dobu pri Pliberku. 

Gimnazijo je obiskoval v Celovcu, 

Šentpavlu in Mariboru, študij slavistike 

pa končal v Ljubljani. Osem let 

je poučeval na gimnaziji na Ravnah, 

potem se je preselil v Celovec, kjer 

je kar šest let čakal na zaposlitev. 

Od leta 1963 do upokojitve 1981. 

je bil profesor na Zvezni gimnaziji za 

Slovence v Celovcu. 

Janko Messner je bil predsednik 

Društva slovenskih pisateljev 

v Avstriji, nekaj časa urednik in 

lektor revije Mladje. Pisal je prozo, 

poezijo, dramske tekste, kritike, 

kulturnopolitične in literarno 

kritične prispevke v slovenščini in 

nemščini ter v podjunskem slovenskem 

narečju. Bil je neprizanesljiv 

publicist in družbeni kritik. Sicer pa 

je začel pisati kmalu po osvoboditvi, 

toda pretežno kot publicist. V petdesetih 

in šestdesetih letih je prevajal 

v nemščino sodobno slovensko 

poezijo in prozo. Njegovo delo 

je posvečeno tistemu delu koroških 

Slovencev, ki so po porazu nacizma 

ostali pod Avstrijo kljub žrtvam 

med drugo svetovno vojno in kljub 

zahtevam, da se združijo s Slovenci 

v matični domovini. Kot pripovednik 

se je uveljavil v zrelih letih z avtobiografsko 

obarvanimi črticami 

in novelami, zlasti pa s politično 

kritičnimi besedili, ki poudarjajo 

groteskno, parodistično in satirično 

občutje človeka in kulturnega delavca, 

ki živi s svojo rodno pokrajino in 

njenimi ljudmi. Njegovo esejistično 

razmišljajočo prozo označujejo 

razgibana, bogata domišljija, mojstrsko 

obvladovanje izraza, jedkost 

in sarkazem. 

Med njegovimi deli so iz leta 

1971 Skurne storije, sledili so Zasramovanci 

… združite se, Gorše 

storije, Živela Nemčija, Lipa in hrast; 

pesniške zbirke Fičafajke grejo v 

hajke, Pesmi in puščice in kar nekaj 

večjezičnih pesniških zbirk, tiskanih 

na tujem. Tako je leta 1999 

v Budimpešti izšla dvojezična slovensko 

– madžarska zbirka Dalok 

– Pesmi; v treh jezikih, nemškem, 

slovenskem in italijanskem je natisnjena 

kratka zgodba Job (Hiob 

– Giobbe) in obsežnejša trijezična 

zbirka v češčini, slovenščini in 

angleščini: Básne – Pesmi – Poems. 

Jozej Strutz je v spremni besedi te 

knjige napisal, da je Janko Messner 

na svoji koži izkusil različna 

zatiranja, kar ga je naredilo za 

tenkoslušnega in tenkočutnega 

avtorja. »Travmatične izkušnje v 

kazenskem bataljonu nacističnega 

wermachta so zapustile neizbrisne 

sledove v njegovi zavesti in literaturi: 

trajno kritično duhovno držo, 

jedko jezikovno kritiko v duhu Karla 

Krausa, občutljivost za vsakršno 

politično laž in korupcijo, odločno 

solidarnost s šibkimi, zatiranimi in 

preganjanimi ...« Dvo- in trijezične 

knjige v slovenskem, madžarskem, 

nemškem, češkem in angleškem 

jeziku je konec leta 1999 predstavil 

tudi na gimnaziji v Murski 

Soboti. Predstavil se je kot umetnik, 

kritičen opazovalec življenja in 

dogajanja v Sloveniji in v Avstriji, 

zlasti na Koroškem in hkrati kot 

prijazen, dobrodušen in sproščen 

človek – umetnik, ki se ni izgovarjal 

na čas, marveč prijazno odgovarjal 

tudi na novinarska vprašanja. Nastal 

je daljši prispevek za televizijsko 

oddajo Osmi dan, ki so ga objavili 

tudi v oddaji Dober dan, Koroška! 

Ob že omenjenih so dela Janka 

Messnerja prevedena še v 

druge jezike, celo v turščino in 

vietnamščino, medtem ko je sam 

prevajal v nemščino, med drugimi 

tudi Prežihove Samorastnike. In tudi 

Janko Messner je bil in bo ostal v zavesti 

mnogih – samorastnik. 

Knjige v slovenskem, madžarskem, nemškem, češkem, italijanskem in angleškem 

jeziku, ki jih je Janko Messner predstavil v Murski Soboti. 

30


Slovenci na avstrijskem Štajerskem 

Lipa ob 

20-letnici 

samostojne 

Slovenije 

Tudi Društvo člen VII je od slovenske vlade 

dobilo lipo – simbol slovenske suverenosti. 



Slovenci na Madžarskem 

Lipa v 

znamenju miru, 

prijateljstva 

in sožitja 

V programu obiska ministra za Slovence v 

zamejstvu in po svetu in za kulturo akademika 

dr. Boštjana Žekša pri Slovencih v Železni županiji 

je bila tudi posaditev lipe, ki jo je Slovenija ob 

dvajsetletnici samostojnosti podarila porabskim 

Slovencem in mestu Monošter. Lipo sta posadila 

minister Žekš in župan Monoštra Gábor Huszár 

(na fotografiji), nekaj pesmi je zapel komorni 

zbor Zveze Slovencev pod vodstvom Tomaža 

Kuharja. Župan je v krajšem nagovoru poudaril, 

da pomeni lipa v parku ob Termalnem kopališču 

simbol prijateljstva in odličnega sodelovanja 

med Slovenijo in Madžarsko in dobrega sožitja 

med Madžari in Slovenci v Porabju. Minister 

Boštjan Žekš je v Sombotelu obiskal Oddelek za 

slovenščino v Univerzitetnem centru Savaria, se 

seznanil s študijem slovenskega jezika in tudi z 

delom Slovenskega društva Avgust Pavel ter se 

udeležil predstavitve zgoščenke slovenske pevske 

skupine Spominčice Gnes je edna lüšna nauč in 

predstojniku oddelka za slovenščino prof. dr. 

Károlyu Gadányiju izročil priznanje in zahvalo 

Slovenije za osebni prispevek k razvoju študija 

slovenistike ter za krepitev položaja slovenske 

manjšine v Sombotelu in Porabju. (E. R.) 


Na dvorišču Pavlove hiše v Potrni/Laafeldu je posajena lipa, ki jo je Kulturno društvo člen VII dobilo iz 

Slovenije, pripeljala sta jo državni sekretar dr. Boris Jesih in sodelavec Urada za Slovence v zamejstvu in 

po svetu Rudi Merljak. Na slovesnost je prišel, prvič v Pavlovo hišo, tudi slovenski veleposlanik na Dunaju 

Aleksander Geržina. 

Na Trgu republike ob slovenskem 

parlamentu so 26. junija 1991 ob 

razglasitvi neodvisnosti in državne 

suverenosti zasadili lipo, ki lepo 

rase in cveti. Ob 20-letnici samostojnosti je 

slovenska vlada skupaj z različnimi ministrstvi 

podarila lipe ustanovam v Sloveniji in slovenskim 

narodnim manjšinam v sosednjih državah. 

Lipo je dobilo tudi Društvo člen VII za avstrijsko 

Štajersko. Posadili so jo na dvorišču Pavlove 

hiše v Potrni/Laafeldu. 

Saditev lipe ob Pavlovi hiši je s krajšim koncertom, 

tudi z znano ljudsko Lipa zelenela 

je, pospremil mešani pevski zbor štajerskih 

Slovencev. Preden so lipo posadili, so dogodek 

pozdravili predsednica Društva člen 

VII mag. Suzanne Weitlaner, državni sekretar 

za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boris 

Jesih in župan občine Radkersburg/Radgona 

okolica Heinrich Schmidlechner, slovesnosti 

pa se je udeležil tudi okrajni glavar dr. Aleksander 

Majcan, kar za ta prostor ni protokolarna, 

marveč vsebinska gesta priznanja slovenski 

manjšini na Štajerskem. Predsednica 

društva mag. Suzanne Weitlaner je obljubila, 

da bodo v Pavlovi hiši za lipo vzorno skrbeli 

in jo negovali, da se bodo lahko pod njeno 

krošnjo srečevali in družili nemško in slovensko 

govoreči Štajerci. Dr. Boris Jesih pa je 

poudaril, da je krovna organizacija štajerskih 

Slovencev le nekoliko starejša od slovenske 

države in se ozrl v čase, preden je bila obnovljena 

Pavlova hiša, v kateri se nenehno 

kaj dogaja. 

Lipo sta posadila župan Gabor Huszar in minister 

Boštjan Žekš, ob njiju pa predsednik Zveze Slovencev 

jože Hirnük, predstavica slovenskega veleposlaništva 

Dubravka Šekoranja, slovenski generalni konzul v 

Monoštru Dušan Snoj in predsednik Državne slovenskle 

samouprave Martin Ropoš. 


31

Slovenci na Madžarskem 


Podobe z meje – 10 let 

likovne kolonije 

v Monoštru 

90 umetnikov – udeležencev dosedanjih kolonij je ustvarilo prek 

200 likovnih del, letošnja so na ogled v monoštrskem slovenskem 

Kulturnem in informativnem centru. 


Eden pogostejših udeležencev monoštrske mednarodne likovne kolonije, 

akademski kipar Ferenc Király, pozorno spremlja delo slikarja Endreja Göntérja iz 

Murske Sobote, ki je upodobil svoj umetniški pogled na lansko naravno katastrofo 

na Madžarskem, ko je popustil jez in se je strupen mulj razlil po Dovecserju in 

okolici, posledice pa so vidne še zdaj. 

Doslej je na kolonijah 

sodelovalo 90 

umetnikov, ki so ustvarili 

prek 200 likovnih del. 


Na pobudo predsednika 

Zveze Slovencev 

na Madžarskem Jožeta 

Hirnöka in s strokovno 

pomočjo direktorja Galerije – 

Muzeja Lendava Ferija Geriča so 

pred desetimi leti v Monoštru organizirali 

prvo mednarodno likovno 

kolonijo, ki se je je udeležilo sedem 

likovnih umetnikov. Doslej je na 

kolonijah sodelovalo 90 umetnikov, 

ki so ustvarili prek 200 likovnih del. 

Letos je bila kolonija desetič, avgusta 

nastala dela so na ogled od 

sredine novembra v monoštrskem 

slovenskem Kulturnem in informativnem 

centru. 

Predsednik Zveze Slovencev 

Jože Hirnök je po prvi in uspešni 

koloniji poudaril: »Načrtujemo 

drugo in upamo, da bo postala 

tradicionalna prireditev za nas 

Slovence, za Monošter in predvsem 

za udeležence. Želimo in 

upamo, da bo končni rezultat 

ustanovitev galerije v Monoštru.« 

Napovedi so se uresničile v 

prvem delu: mednarodna likovna 

kolonija je v desetih letih gostila 

likovne umetnike z Madžarske, iz 

Slovenije, Avstrije, s Hrvaške, iz 

Italije, Izraela, Romunije, Estonije, 

Srbije, Vojvodine in Združenih 

držav Amerike. Iz Slovenije so 

največkrat sodelovali akademska 

kiparja Ferenc Király in Metod 

Frlic, slikarji Endre Göntér, pokojni 

Goce Kalajdžijski, Nikolaj Beer, 

Dubravko Baumgartner, Igor Banfi, 

Črtomir Frelih, Lucija Stramec, 

Metka Kavčič, Jerneja Smolnikar 

in drugi, med najmlajšimi pa Kata 

Karácsony, ki se je kot dijakinja 

monoštrske gimnazije priključila 

umetnikom, se naučila slovensko 

in uspešno vpisala na Akademijo 

za likovno umetnost in oblikovanje 

v Ljubljani. 

Vseskozi vabijo tudi 

umetnike iz zamejstva 

Vseskozi so prihajali tudi slikarji 

iz zamejstva, z avstrijske Koroške 

Karl Vouk in Rudi Benétik, iz Italije 

Klavdij Palčič, Rado Jagodic, Jana 

Pečar, Stefano Turk, Jasna Merku 

in Katarina Kalc. Dobro so bili zastopani 

madžarski slikarji, ki živijo 

v drugih državah, od Slovaške do 

Združenih držav Amerike: Géza Németh, 

Slovaška; Niké Nagy, Francija, 

Gábor Biró, Romunija. Posebej kaže 

poudariti vsebinsko in oblikovno 

kakovostne kataloge, ki spremljajo 

razstave in ob nastalih delih po- 

menijo trajno vrednoto mednarodnih 

kolonij v Monoštru. 

Kolonije so avgusta, razstave novembra, 

izbore pa so doslej prenesli 

v galerije v Sloveniji, tudi v Ljubljano 

in sosednje države, denimo 

Trst. V desetih letih je nastala bogata 

zbirka slik in skulptur, kot jih 

je malo na Madžarskem. Zaradi 

zaostrenih gospodarskih razmer v 

Monoštru galerije še nimajo, razstave 

iz slikarske kolonije pa so v 

slovenskem Kulturnem in informativnem 

centru. 

Monoštrska kolonija 

se je uveljavila tudi 

v širšem kulturnem 

prostoru 

Poznavalci razmer - med njimi 

tudi direktor Galerije – Muzeja Lendava 

Feri Gerič, akademski kipar 

Ferenc Király, pobudnik mednarodne 

likovne kolonije v Lendavi, ene 

najstarejših na Slovenskem – ocenjujejo, 

da ima monoštrska mednarodna 

likovna kolonija velik odmev v 

širšem madžarskem kulturnem prostoru, 

kjer je zlasti v Szombathelyu 

bogata razstavna dejavnost. Szombathely 

je zadnje mesto, ki mu je še 

v prejšnjem političnem sistemu uspelo 

zgraditi veliko, sodobno galerijo, 

kakršnih je malo na Madžarskem 

in tudi v Sloveniji. V Galerijo-Képtár 

vabijo tudi umetnike iz Prekmurja. 

Večkrat sta imela tam razstave kipar 

Ferenc Király in Suzanne Király Moss 

iz Lendave (slednja tudi zdaj), pred 

nedavnim pa akademski slikar Ignac 

Meden iz Murske Sobote. Nasploh 

je v kulturnem življenju in dogajanju 

v Železni županiji večji poudarek 

na likovni ustvarjalnosti, medtem 

ko je druga, Prekmurju sosednja 

Zalska županija s središčem v Zalaegerszegu, 

znana po uspešnem 

gledališču Sándor Hevessi. 

32

ZAMEJSKI DNEVNIK 

Slovenščina v Slovenskem domu v Zagrebu že od 1992. 

Učencev nikoli 

ni bilo premalo 

Vsako leto imajo v Slovenskem domu med 10 in 14 učencev v dveh 

skupinah, začetni in nadaljevalni. Za več ljudi niti ni prostora. 

Goran Ivanović, STA 

Vsak ponedeljek od poznega 

popoldneva do večera 

je knjižnica Slovenskega 

doma v Zagrebu učilnica 

za tečajnike dopolnilega pouka slovenskega 

jezika. Tudi letos se tako 

na začetnem kot na nadaljevalnem 

tečaju slovenščine uči po 14 

Zagrebčanov, je povedala profesorica 

Marja Crnković, ki od jeseni 

1994 uspešno vodi eno izmed dejavnosti 

slovenske skupnosti v hrvaški 

prestolnici. Slovenščine se je sicer v 

Zagrebu možno učiti na filozofski 

fakulteti, kjer že več desetletij deluje 

tudi katedra za slovenski jezik, 

ter občasno ali ekskluzivno v kakšni 

izmed šol za tuje jezike. 

»Zanimanje za slovenski jezik 

vsekakor je. Vsako leto imamo med 

10 in 14 učencev v dveh skupinah, 

začetni in nadaljevalni. Za več ljudi 

niti ni prostora v Slovenskem domu. 

Še nikoli ni bilo učencev premalo,« je 

dejala Crnkovićeva, ki je sicer profesorica 

slovenskega jezika in primerjalne 

književnosti. V Zagreb je prišla 

pred 33 leti, nekaj časa je delala tudi 

kot lektorica na zagrebški filozofski 

fakluteti. 

Pouk poteka od srede septembra 

do srede junija, dve šolski uri tedensko 

za vsako skupino. 

»Slovenščine se želijo naučiti 

različni ljudje, tako odrasli kot 

mladina. Gre za dekleta, ki imajo 

kakšno ljubezensko zvezo v Sloveniji, 

ali za ljudi, ki bi se radi zaposlili 

v Sloveniji kot so zdravniki, zobozdravniki, 

profesorji glasbe... Zelo 

različno. Učijo se tudi nekateri, ki 

imajo sorodstvo v Sloveniji, dedke 

in babice, niso pa imeli priložnosti, 

da bi se izpopolnjevali v slovenščini. 

Sicer pa so potomci Slovencev zelo 

redki med učenci slovenskega jezika,« 

je povedala Crnkovićeva. 

Pojasnila je, da pouk ni organiziran 

po stopnjah, temveč je odvisen 

od interesa ljudi. »Pred dvema 

letoma sem imela skupino, ki je pet 

let obiskovala pouk in danes odlično 

govorijo slovenski jezik, obvladajo 

tako pisavo kot slovnico.« 

Po potrdilo na 

ljubljansko filozofsko 

fakulteto 

Čeprav se nekateri v Zagrebu 

učijo slovenščino, da bi potem lahko 

delali v Sloveniji, po opravljenem 

pouku v Slovenskem domu ne bodo 

dobili posebnega potrdila o znanju 

slovenščine. 

»Kot veste, potrdilo, pridobljeno 

na Hrvaškem, v Sloveniji ne velja. 

Vsi, ki ga želijo pridobiti, morajo 

opravljati izpit na filozofski fakulteti 

v Ljubljani.« 

Slovenski dom organizira pouk 

slovenskega jezika samostojno, ne 

da bi sodelovali s kakšno institucijo. 

Pred leti je bil pouk povezan s slovenskim 

ministrstvom za šolstvo, 

poznejših sprememb pa v Zagrebu 

niso mogli sprejeti, je spomnila 

Crnkovićeva. O razlogih ni želela 

govoriti, poudarila pa je, da nič od 

tega ni vplivalo na izvajanje pouka, 

ki v Slovenskem domu poteka od 

leta 1992. 

»Pomembno je, da učence 

naučim jezika, ker slovenščina 

ni tako zelo preprosta, kot se zdi 

na prvi pogled. Od hrvaščine se 

močno razlikuje. Slovnica je dokaj 

zahteva, sicer pa je najtežje 

spregovoriti. Naglas je drugačen, v 

slovenščini obstajata ozka in široka 

glasova ‘e’ in ‘o’, polglasnik, ki ga 

v slovenščini ne izgovarjamo, glasova 

‘l’ in v’. Mislim, da se je lahko 

naučimo,« je skozi smeh dejala 

Crnkovićeva. Zaupala je, da se celo 

njej po več kot treh desetletjih 

življenja na Hrvaškem včasih zgodi, 

da se ne more spomniti kakšne 

slovenske besede, ali ni prepričana, 

če je kakšna beseda slovenska ali 

hrvaška, ker so si nekatere tako 

podobne. 

Hrvaško-slovenski 

slovar šele v pripravi 

Vsi učbeniki, iz katerih se učijo, 

so z ljubljanske filozofske fakultete. 

»Na Hrvaškem ni omenjenih 

učbenikov, ljudje si jih priskrbijo, 

ko gredo v Ljubljano. Pogrešam pa 

dober hrvaško-slovenski slovar. Pripravljen 

je na filozofski fakulteti, 

vendar še ni izšel. Žepna slovarja 

nista dovolj, večji pa je starejši 

in srbohrvaški, ki na nek način ni 

več sprejemljiv. Ljudje uporabljajo 

angleško-slovenski slovar,« izpostavlja 

Crnkovićeva. 

Poleg jezika se tečajniki učijo 

tudi slovenske književnosti in kulture. 

Tudi pri tem kažejo interes 

za različne stvari, najmanj pa za 

politiko, poudarja profesorica. 

»Zanima jih Slovenija kot dežela in 

njene znamenitosti. Lani smo imeli 

zaključno potovanje v Ljubljano, 

udeleženci so bili navdušeni nad 

strokovnim vodenjem. Naslednji 

izlet načrtujemo v Postojnsko 

jamo, ki bi jo učenici radi videli, ali 

v Maribor. Vzdušje pri urah je zelo 

prijetno, ker je to drugačne vrste 

pouk,« je sklenila Crnkovićeva, ki 

je po pogovoru pohitela k svojim 

učencem na začetku še ene ure 

pouka. 

Slovenščine se želijo 

naučiti različni ljudje, 

tako odrasli kot 

mladina. Gre za 

dekleta, ki imajo 

kakšno ljubezensko 

zvezo v Sloveniji, ali 

za ljudi, ki bi se radi 

zaposlili v Sloveniji. 

Prof. Marija Crnković: »Potomci Slovencev so redki med učenci slovenskega 

jezika.« 

33


Slovenci v Italiji 

Zmagovita Ona 

na Barkovljanki 

Tradicionalna oktobrska regata obudila spomin na 

Ono in njene jadralce 

Mirjam Muženič, RTV Slovenija 

Bilo je jeseni leta 1979. 

Italijansko jadralno 

društvo iz tržaškega 

predmestja Barkovlje 

je znova organiziralo regato, 

ki je v prvem desetletju iz merjenja 

moči nekaj deset barčic v 

domačem prostoru širila svoja 

jadra. Za koprski klub Jadro se je k 

tekmovanju prijavil tudi Slovenec 

iz Nabrežine, zdaj že pokojni Niko 

Kosmina, v posadki na krovu jadrnice 

z imenom Ona so bili še soproga 

Aleksandra Sosič, bratranec 

Karlo Rolich, krmaril pa je prijatelj 

iz Portoroža Dušan Puh. 

Ob tradicionalni jadralni regati 

Barkolani ali slovensko Barkovljanki, 

ki je minuli mesec znova oblikovala 

teden športnega, kulturnega, 

gospodarskega in tudi političnega 

življenja v Trstu, je zaživel spomin 

na Ono in njene jadralce. Jadrnica 

je bila 9 metrov dolga potovalna 

barka, pripravljena za počitnice. 

Tisto leto je imela tudi nova jadra 

in nekaj dodatne opreme, kar je 

bilo za tiste čase zelo dragoceno. In 

čeprav je bilo jadranje tedaj predvsem 

moški šport, je bila na Oni 

glavna ženska. »Neverjetno, toda 

resnično,« se je spomnila Aleksandra 

Sosič Kosmina. Po novi zakonodaji, 

ki je urejala zavarovanje v 

primeru nesreče, je moral biti med 

posadko tudi jadralec z opravljenim 

strokovnim izpitom. Imela ga je 

gospa Aleksandra, ki je med samo 

regato pomagala predvsem tako, 

da je s premikanjem svojega telesa 

uravnavala težo na jadrnici. Očitno 

zelo uspešno! 

Odmevna slovenska 

zmaga 

»Že sam start med množico plovil 

je dobro obetal,« je priznal Karlo 

Rolich. »Krmar Puh ga je odlično izpeljal, 

zatem spretno krmaril po celotnem 

regatnem polju in tudi čez 

ciljno črto pred gradom Miramar. 

Naša jadrnica je zmagala!« 

To je bila prva slovenska zmaga v 

zgodovini te priljubljene in v svetu 

prepoznavne regate. Presenetila je 

in še dolgo odmevala. Prvi trenutek 

je bilo nekaj negotovosti in tudi negodovanja, 

pa ne toliko zaradi slovenske, 

temveč tuje zmage, je opozoril 

predsednik letošnje Barkovljanke 

Vincenzo Spina. Počasi pa je le prevladala 

zavest, da je to mednarodna 

regata, na njej sodelujejo tudi tuji 

jadralci, ki vendarle lahko zmagajo. 

O zmagi so se razpisali vsi krajevni 

časopisi. Tržaški Il Piccolo je, 

med drugim, pisal o uspehu jadral- 

tržaške trgovine iz krajev nekdanje 

Jugoslavije. Cvetoči posli so pripomogli, 

da so številni Slovenci na 

Tržaškem kupili svoja plovila in tako 

nadaljevali družinsko tradicijo morjeplovcev 

in ribičev ob obalah zgornjega 

Jadrana tja do istrskih bregov, 

kot je v pesmi zapisal domačin iz 

Nabrežine Igo Gruden. 

Tudi letošnji 

zmagovalec 

Barkovljanke Slovenec 

Znani in še vedno uspešni slovenski 

krmar Dušan Puh je v tistih letih 

vodil šole jadranja in vzgajal mlade 

jadralce. Z Nikom Kosmino sta bila 

prijatelja. Povabil ga je v kraje in 

med ljudi, ki jih Puh dotlej ni poznal. 

Bili so odlično moštvo, družabni 

in nadvse veseli tako pomembne 

zmage. Velik pečat pa je regati v 

Tržaškem zalivu pustil še en slovenski 

jadralec, Igor Simčič, tudi letošnji 

Jadrnica Ona še ni odslužila. Ko ni na plovbi, je 

privezana v Sesljanskem portiču. 

Zmagovita jadrnica na letošnji Barkovljanki 

cev iz Jugoslavije, saj avtorju ni šlo 

v račun, da bi bili lahko Slovenci 

njegovi italijanski sodržavljani in 

še tako uspešni športniki. Sicer pa 

je Trst takrat doživljal gospodarski 

razcvet tudi po zaslugi pisane 

množice kupcev, ki so prihajali v 

zmagovalec Barkovljanke, ki s svojim 

Esimitom pluje pod zastavo Evropske 

komisije. 

Jadrnica Ona še ni odslužila. Ko 

ni na plovbi, je privezana v Sesljanskem 

portiču in odlično služi tudi 

novemu lastniku. 

34

ZAMEJSKI DNEVNIK 

HIT ZIME 

SKI PASS 

SlovenIA 

ENA SEZONSKA 

SMUČARSKA 

VOZOVNIcA ZA 

VSO SLOVENIJO 

Odslej potrebuješ za smuko po vsej Sloveniji samo 

še SKI PASS SLOVENIA - slovensko smučarsko 

vozovnico. Naroči jo še danes 

na www.activeslo.com. 

Že od 

399,-€ 

individualna SEZOnSKa 

SmučarSka vozovnica 

Odrasli: 599,- € 

Mladina in seniorji: 499,- € 

Otroci: 399,- € 

DružinSka SezonSka 


Že od 670,- € 

6 Dnevna turiStična 


Samo 159,- € 

Več o ponudbi in pogojih sezonskih 

smučarskih vozovnic preberite na 

www.activeslo.com. 

marko Smučar 

Št. kartice: 0001 

Sezona 2011/2012 

Ob nakupu sezonske smučarske vozovnice Ski Pass Slovenia 

postanete avtomatsko tudi imetnik kartice ugodnosti Active Slovenia. 

ZADNJA STRAN 

www.activeslo.com 

INDIVIDUALNA 

SEZONSKA 

SMUČARSKA KARTA 

ZADNJA STRAN 

www.activeslo.com 

GZS, Zbornica gorskih centrov in Združenje slovenskih žičničarjev - GIZ, Dimičeva 13, 1000 Ljubljana 

Si aktiven Rad športaš Rad preizkušaš nova doživetja 

Iščeš idejo kam naslednji vikend, ob vsem tem pa še želiš, 

da je ugodno 

Postani imetnik kartice ugodnosti ACTIVE SLOVENIA. 

Več na www.activeslo.com. 

Slike so simbolične. 

POGOJI: Imetniki kartice ugodnosti Active Slovenia 

upoštevajo veljavne pogoje poslovanja posameznih 

članic Združenja žičničarjev Slovenije in Zbornice 

gorskih centrov. V primeru zlorabe se kartica odvzame! 

VODSTVO ZDRUŽENJA in ZBORNICE 

-10% 

nA dnevno SMUČARSKo 

VOZOVNIcO V 

SLOVENIJI 

35


Smučišča 

Slovenija – dežela 

smučanja 

Slovenija, ki je z Blokami zagotovo zibelka smučanja v Srednji Evropi, 

ljubitelje zimskih športov in vse, ki si želijo rekreacije na prostem, 

vabi na številna smučišča tudi letos. 

edina tovrstna investicija v žičniške 

naprave. Nova sedežnica se razteza 

na dolžini 1.000 m. 

Golte 

V razširitev in modernizacijo 

sistema umetnega zasneževanja 

je bilo letos vloženih kar okrog 

100.000 evrov, enaka vsota pa 

je bila namenjena tudi nadgradnji 

registracijskega sistema 

smučarskih kart. Velika pridobitev 

centra sta nova hotel in apartmajsko 

naselje. 

Slovenijo odlikuje odlična 

geografska lega, kakovost 

namestitvenih in 

gostinskih kapacitet ter 

tradicionalno priznane smučarske 

šole. Številna sodobna smučišča 

ponujajo prek 300 km smučarskih 

prog in 280 km tekaških stez. Med 

najbolj poznane smučarske centre 

se uvrščajo Krajnska Gora, Mariborsko 

Pohorje in Rogla, poleg teh pa 

Slovenija ponuja še prek štirideset 

drugih gorskih centrov. 

Novosti letošnje 

zimske sezone 

Letošnja smučarska sezona je 

še posebej radodarna z novostmi. 

Med njimi je najpomembnejša 

enotna smučarska vozovnica Ski 

Pass Slovenia, ki vsem ljubiteljem 

omogoča brezskrbno smuko in aktivno 

rekreacijo v večini slovenskih 

gorskih centrov. Naročanje lahko 

opravite tudi prek spleta na spletni 

strani Active Slovenia. Izbirate 

lahko med individualno sezonsko, 

družinsko in šestdnevno turistično 

smučarsko vozovnico. Novost je 

tudi ta, da ob nakupu slovenske 

smučarske vozovnice Ski Pass Slovenia 

samodejno postanete tudi 

imetnik kartice Active Slovenia, ki 

vam prinaša še številne dodatne 

ugodnosti. 

Kranjska Gora 

V letošnjem letu so posodobili 

in delno razširili sistem umetnega 

zasneževanja, prenovili otroški poligon, 

predvsem pa se trudijo goste 

privabiti z zanimivimi prireditvami in 

animacijami. Veliko pozornost bodo 

namenili aktivnostim trženja in prodaje 

predvsem domačim gostom. 

Rogla in Terme Zreče 

letos še ugodneje 

Med najaktualnejšimi novostmi 

Rogle je Smučarska vozovnica 99, 

ki nudi smučanje v vsej sezoni za 

samo 99 EUR. Smučali boste lahko 

od ponedeljka do petka, več kot 

70 dni v sezoni. Kot posebno darilo 

pa so vsi imetniki te vozovnice 

deležni še možnosti nočne smuke 

ob četrtkih. Vozovnica omogoča 

tudi številne ugodnosti pri vstopu 

v bazene in savne na Rogli, v termalnih 

bazenih Term Zreč, na zimsko-letnem 

sankališču Zlodejevo na 

Rogli ter drugo. Letošnje novosti so 

še družinska smučarska vozovnica 

Active Slovenia, novi hotel Atrij kategorije 

4* superior in Idile, Wellness 

& Spa v Termah Zreče. 

Ugodnosti tudi 

na Pohorju 

Pohorje je za letošnjo sezono 

pripravilo zanimivo ponudbo, in 

sicer sezonsko smučarsko vozovnico, 

pri kateri je mogoče uporabiti 

smučarske naprave na Mariborskem, 

Areškem, Ribniškem Pohorju, 

na Kopah in v Kranjski Gori, v poletnih 

mesecih pa jo je mogoče uporabiti 

za naprave na Mariborskem 

Pohorju, in družinsko smučarsko 

vozovnico. 

Krvavec se povezuje 

Smučarske vozovnice Krvavec- 

Rogla so enotne smučarske vozovnice 

za smučiščih Krvavec in 

Rogla, ki imajo veljavnost dve 

smučarski sezoni. Novost letošnje 

predprodaje smučarskih kart so 

urne in družinske sezonske vozovnice, 

ki veljajo na Krvavcu in Rogli 

in tudi na nekaterih drugih slovenskih 

smučiščih. 

Kope z novo 

štirisedežnico 

Na koroškem smučišču Kope, na 

zahodnih obronkih Pohorja, letos 

vabijo z novo štirisedežnico Pungart 

in novim smučiščem, ki je letošnja 

Kanin Sella Nevea 

Na našem najvišje ležečem 

smučišču Kanin Sella Nevea, ki se 

razteza na pobočjih dveh držav, lahko 

z eno samo vozovnico uživate 

ob smučanju v Italiji in Sloveniji. 

Vprašanje, kje leži meja, je tukaj 

povsem odveč. Veliko so postorili 

predvsem za ugodnejše počutje 

svojih gostov. 

Cerkno 

Na smučišču, ki največjo pozornost 

namenja družinskemu 

smučanju, sta glavni pridobitvi 

razširitev snežnega parka in 

otroškega vrtca na snegu. Veliko 

truda je bilo vloženega za popestritev 

zabavnih in animacijskih aktivnosti 

za najmlajše, kakor tudi v šolo 

smučanja. 

Vogel 

Smučišče v osrčju Triglavskega 

narodnega parka bo tudi v 

prihajajoči sezoni omogočalo 

smučanje v prekrasnem naravnem 

okolju gorskega sveta in na naravnem 

snegu. Družine čaka nova 

ugodna družinska vozovnica. 

Stari vrh 

Letos so izpeljali investicijo v 

nakup teptalnega stroja, precej 

pozornosti in tudi sredstev pa namenjajo 

izboljšanju gostinske ponudbe 

in povečanju nastanitvenih 

kapacitet. 

36


37

Sava Hotels & Resorts 

Terme Ptuj 

Skupina Sava Hotels & Resorts je z zavezo 

ustvarjanja vrhunske turistične storitve 

in s tem preseganja pričakovanja gostov 

največji ponudnik turističnih storitev v 

Sloveniji. 

Pod okriljem skupine Sava 

Hotels & Resorts deluje 

šest turističnih središč 

na šestih prepoznavnih 

turističnih destinacijah v Sloveniji: 

Bled, Ptuj, Moravske Toplice, Radenci, 

Banovci in Lendava. Svoj 

razvoj gradijo na oblikovanju 

privlačnih programov wellnessa in 

zdraviliškega turizma, kongresov 

in srečanj, golfskega turizma, 

družinskih počitnic in kampiranja. 

Ptuj 

Ptuj je najstarejše slovensko mesto 

in leži v severovzhodni Sloveniji 

med vinorodnimi Slovenskimi goricami 

in Halozami. Mesto je največji 

razcvet doživelo v rimskih časih. 

Leta 69 je bil na Ptuju izvoljen cesar 

Vespazian, mesto pa je bilo tedaj 

pomemben vojaški, trgovski, carinski 

in upravni center s 40.000 prebivalci. 

Danes slovi Ptuj kot najbolj 

znano slovensko karnevalsko mesto. 

Znamenito ptujsko kurentovanje, ki 

poteka več dni, vsako leto obišče 

več kot 100.000 ljudi. Obiskovalce 

največjega etnografskega dogodka 

v tem delu Evrope tudi v Termah 

Ptuj razveseljujejo s posebnimi 

programi, ki zagotavljajo nepozabno 

hedonistično izkušnjo, pripravljajo 

pa tudi raznolike spremljajoče 

pustne vsebine. 

Rimljani na Ptuju 

Eno izmed najmlajših slovenskih 

termalnih središč obsega hotel s 

štirimi zvezdicami (Grand Hotel Primus), 

kamp, termalni park ter kompleks 

apartmajev in bungalovov. 

Hedonistične večerje 

Grand Hotel Primus so slovenski 

gostje lani izbrali za najboljšega 

v svoji kategoriji, njegova posebnost 

in dodana vrednost pa so 

hedonistične rimske večerje, na 

katerih se gostje preoblečejo v 

tematske rimske tunike in si ob 

razkošni večerji ter bogatem spremljevalnem 

programu pričarajo 

vzdušje antičnega Rima. 

Poslovna srečanja na 

vrhunski ravni 

Grand Hotel Primus je odlična 

izbira za poslovna srečanja, predavanja, 

delavnice in druge kongresne 

dogodke. Večnamenske 

konferenčne dvorane sprejmejo 

od 20 do 220 oseb. V pritličju je na 

voljo manjša kongresna dvorana, ki 

sprejme do 50 oseb in dve povezani 

dvorani, vsaka za okoli 110 oseb, ki 

ju je mogoče združiti v eno večjo 

dvorano za 220 oseb. Vse dvorane 

so opremljene z najsodobnejšo 

tehniko in vsem, kar potrebujejo 

gostje za poslovni ali kak drug dogodek 

na vrhunski ravni. 

Posebna ponudba Grand Hotela 

Primus so trije luksuzni predsedniški 

apartmaji, ki poleg vsega udobja in 

sodobne opremljenosti omogočajo 

gostom tudi razvajanje v lastni finski 

savni in masažnem bazenu. 

Golf 

V neposredni bližini je ljubiteljem 

golfa na voljo tudi Golf igrišče Ptuj z 

18 igralnimi polji. 

Po vodnih drčah 

V starorimsko obarvanem Termalnem 

Parku Term Ptuj, ki obsega 

kar 4.200 kvadratnih metrov vodnih 

površin, so letos dobili novo vodno 

atrakcijo. Sedmim toboganom se je 

na največjem sistemu vodnih drč pri 

nas pridružil nov največji tobogan 

v Sloveniji - Tajfun. Sestavljen je iz 

treh nivojev, pri čemer je poseben 

sredinski t.i. tajfunski del, kjer prihaja 

do menjave smeri z obroči. Tobogan 

je speljan z večnadstropnega 

stolpa in je edinstven s svojo dinamiko, 

saj se kopalci po njem lahko 

spuščajo tudi v trojnem obroču 

do pet oseb naenkrat. Po prvih 70 

metrih zavojev sledi velik plato, na 

katerem večkrat spremenijo smer 

in se ponovno usmerijo v tobogansko 

cev z več zavoji.« 

Termalni park ponuja dvanajst 

notranjih in zunanjih bazenov 

z valovi, tobogani, vodno-zračnimi 

masažami in whirlpooli ter počasno 

reko. Za sprostitev so na voljo savne, 

masaže, kopeli, parafinske obloge in 

različne terapije. V olimpijskem bazenu 

se na tekmovanja pripravljajo 

številni domači in tuji plavalci. Tudi 

v letošnjem letu je Termalni Park 

prizorišče športnih priprav številnih 

uglednih domačih in svetovno 

znanih plavalcev. 

Foto: Arhiv Terme Ptuj, Matija Brodnjak 

oglasno sporočilo 

38


Terme Ptuj – wellness 

Termalno 

razvajanje 

Grand Hotel Primus, odprt leta 2007, 

je edinstven hotel v slovenskem prostoru, 

saj svojo nosilno zgodbo gradi 

na bogati rimski zgodovini mesta Ptuj. 

Osrednji produkt hotela je obširna ponudba wellness 

storitev v centru Valens Augusta wellness, 

zasnovanem v razkošnem rimskem slogu. Ta obsega 

Imperium dobrega počutja, savne in termalne 

kopeli Flavia ter bazenski predel Vespasianus. 

V centru dobrega počutja Imperium, ki se razprostira 

na 700 kvadratnih metrih, kot prvi v 

Sloveniji razvijajo koncept wellnessa s štirimi osnovnimi 

programi: 

• Beauty Wellness s poudarkom na negi obraza 

in telesa, 

• Wellness Amor za prebuditev vitalnosti in 

čutnosti, 

• Wellness Detox za razstrupljanje organizma z 

izbranim jedilnikom 

• in program Manager Wellness, namenjen 

predvsem poslovni javnosti. 

Obiskovalce wellness centra razvajajo v orientalski, 

japonski in rimski suiti oziroma v tematskih 

VIP sobah, v katerih gostje doživljajo svežino 

Japonske, čutnost Orienta in razkošje Rima. V vsaki 

sobi je na voljo »jacuzzi«, suha in parna savna, 

aromatični eliksir ter možnost dodatnih lepotnih 

ritualov. 

Kotiček za vodo 

Ptujska termalna voda z dokazanimi in priznanimi 

zdravilnimi učinkovinami je učinkovita pri zdravljenju 

in rehabilitaciji revmatičnih in degenerativnih obolenj, 

poškodbah gibalnega sistema in pri nevroloških 

boleznih. Terme Ptuj so pravo mesto tudi za tiste, 

ki si želijo povrniti ali okrepiti zdravje. Strokovno 

usposobljena medicinska ekipa skrbi za različne 

vrste fizikalnih terapij: hidrogimnastiko v termalni 

vodi, kinezioterapijo, elektroterapijo, termoterapijo, 

UZ, laser, magnetoterapijo, limfno drenažo in 

razne medicinske masaže. Posebnost zdravstvene 

ponudbe je specialistična fiziatrična ambulanta s 

koncesijo. V Termah delujejo tudi različne zasebne 

specialistične ambulante: stomatološka, ginekološka 

in dermatovenerološka. 

Terme Ptuj 

Pot v toplice 9 

Ptuj 2250, Slovenija 

T: +386 (0)2 749 41 00 

F: +386 (0)2 749 45 20 

rezervacije@terme-ptuj.si 

www.terme-ptuj.si 

39


Terme Ptuj - doživetja 

Med kurenti, 

gladiatorji in ... 

oglasno sporočilo 

Zgodba Rimljanov se prepleta 

skozi vse segmente 

turistične ponudbe Term 

Ptuj in Rimske igre so 

eden od pomembnih elementov, 

ki učinkovito podpirajo to zgodbo. 

V avgustu se Ptuj simbolično spremeni 

v staro rimsko Petoviono, nekdaj 

pomembno vojaško in trgovsko 

mesto, v katerem je bil leta 69 izvoljen 

cesar Vespazian. Četrte rimske 

igre, ki so Terme Ptuj in ptujske 

mestne ulice konec avgusta odele v 

preobleko stare rimske Petovione, 

je soustvarjalo štirideset organiziranih 

skupin iz Slovenije, Avstrije, 

Hrvaške, Italije, Srbije, Madžarske 

in Poljske. Najmnožičnejšo poletno 

prireditev na Ptuju si je ogledalo čez 

trideset tisoč obiskovalcev, v osrednji 

rimski povorki pa je sodelovalo 

več kot tisoč tisto udeležencev, ki so 

prikazovali različne sloje rimskega 

življenja – od senatorjev, vojščakov, 

gladiatorjev, navadnih meščanov, 

duhovnic in vestalk, sužnjev, 

keltskih vojakov. 

V Termalnem Parku, kjer se 

je razprostiral rimski tabor, so si 

obiskovalci ogledali različne prikaze 

rimskega vsakdana. V okviru 

štiridnevnega programa so se odvijali 

otroški rimski tabori, rimski 

spektakel, gladiatorske igre, prikazi 

borilnih veščin rimske vojske, ples 

vestalk in duhovnic, gladiatorske 

šole, do zasedanja senata v rimskem 

amfiteatru in zaključka rimskih iger 

z rimskim pogrebom in slavnostno 

postavitvijo spominskega stebra. 

Bogata rimska tržnica je ponujala 

dobrote starih Rimljanov, v pestrem 

dogajanju pa ni manjkala niti rimska 

komedija ptujskega gledališča in 

atraktivni orientalski plesi. 

Terme Ptuj tudi sicer aktivno 

sodelujejo na področju obujanja bogate 

rimske tradicije v širšem slovenskem 

prostoru in v tujini. Ptujska 

rimska legija se je aprila letos 

predstavila tudi na povorki v Rimu 

ob praznovanju rojstnega dne tega 

večnega mesta. Povorka, ki si jo je 

ogledalo skoraj 150.000 obisko- 

Ptuj - prizorišče evropskega prvenstva 

v košarki 2013 

Prvovrstna hotelska namestitev v Grand Hotelu Primus in celovita 

športna infrastruktura v neposredni bližini v najstarejše slovensko 

mesto privabljata številne vrhunske domače in tuje športnike ter 

športne ekipe različnih panog. S potrditvijo kandidature Ptuja za 

prizorišče evropskega prvenstva v košarki v letu 2013 bo Grand Hotel 

Primus v začetku septembra 2013 gostil šest evropskih reprezentanc. 

valcev, je tako edina predstavljala 

vzhodni del takratnega rimskega 

imperija. 

Rimske igre, ki so lani prejele 

tudi priznanje Slovenske turistične 

organizacije za inovativnost, bodo 

prihodnje leto osrednja poletna prireditev 

v okviru projekta Maribor 

2012 - Evropska prestolnica kulture 

2012. 

Že uveljavljen turistični produkt 

rimskih iger si je lani prislužil bronastega 

Sejalca 2010. Priznanje za 

kreativnost in inovativnost v slovenskem 

turizmu podeljuje Slovenska 

turistična organizacija. 

Ptuj – mesto 

prireditev: 

• Kurentovanje (čas pusta) 

• Dobrote slovenskih kmetij (maj) 

• Slovenski festival 

narodnozabavne glasbe 

(avgust) 

• Mednarodni balonarski 

festival 

• Rimljanjevanje (konec avgusta) 

• Ptujske grajske igre 

(september) 

• Martinovanje (november) 

Foto: Arhiv Terme Ptuj, Matija Brodnjak 

40

ŠPORT 

Slaviša Stojanovič, selektor slovenske nogometne reprezentance 

Prvi roker na slovenski 

nogometni klopi 

Slovenska nogometna reprezentanca je v igri z ZDA nastopila z novim 

selektorjem Slavišo Stojanovićem, ki je zamenjal Matjaža Keka. Na 

klopi slovenske reprezentance mu ne bo lahko. 

Franci Božič, Delo 

Predsednik Nogometne 

zveze Slovenije pri izbiri ni 

imel širšega nabora kandidatov, 

v javnosti pa je še 

največ podpore užival Matjaž Kek, ki 

bi ga mnogi kljub zadnjim neuspehom 

še naprej radi videli na klopi. 

Lepe besede zanj je med drugimi zastavil 

tudi legendarni Srečko Katanec, 

čigar pomočnik je bil Stojanović 

na klopi reprezentance Združenih 

arabskih emiratov. 

Slaviša Stojanović ni sodil med 

vrhunske igralce, kakršni so bili 

predhodniki na klopi, Brane Oblak, 

Srečko Katanec in Matjaž Kek, bil je 

– tako kot pred njim Bojan Prašnikar 

in Zdenko Verdenik – povprečen. 

Ta sloves ga – tako kot na primer 

Mourinha in mnoge druge – ne bo 

omejeval na poti do vrhuncev v 

trenerski karieri, v kateri je bil doslej 

dokaj uspešen. Seveda pa glavni 

izzivi šele prihajajo. 

Konec »mehkih« 

pristopov 

Na klopi slovenske reprezentance 

mu ne bo lahko, še zlasti 

zato, ker so se trije ključni igralci 

Kekovega moštva Robert Koren, 

Milivoje Novaković in Aleksander 

Radosavljević, kot vse kaže, poslovili 

od reprezentance. Kot igralec in 

trener je doslej veljal za razmeroma 

»mehkega« moža, v prihodnje pa 

bo moral verjetno ubrati trše ¬pristope. 

Tudi zaradi tega, ker so se v zadnjem 

obdobju v reprezentančnem 

taboru skrhali odnosi med igralci 

in štabom. V tem pogledu mu kaže 

Dosedanji selektorji 

1991-94: Bojan Prašnikar 

1994-97: Zdenko Verdenik 

1998: Bojan Prašnikar 

1998-02: Srečko Katanec 

2002-04: Bojan Prašnikar 

2004-06: Brane Oblak 

2007-11: Matjaž Kek 

vnaprej zaupati, saj je izredno komunikativen 

in razgledan. Vsekakor 

preudarnejši kot predhodnik 

Kek – mož kompromisov, ki si je 

nezaupanje igralcev nakopal potem, 

ko je soglašal z imenovanjem 

klubskega menedžerja Maribora 

Zlatka Zahovića za direktorja 

reprezentance. 

Slaviša Stojanović, ki ga športna 

javnost pozna tudi kot dobrega 

rokerja in kitarista, ne stopa v 

povsem neznano okolje, saj je šla 

skozi njegove roke skoraj polovica 

reprezentantov. Velja za delovnega 

in študioznega trenerja, ki nikoli doslej 

ni nastopal v konfliktnih situacijah. 

Aleksander Čeferin mu je ob 

imenovanju zadal težko nalogo – 

uvrstitev na SP v Braziliji leta 2014 v 

skupini z Norveško, Švico, Albanijo, 

Ciprom in Islandijo. Predsednika 

k visokemu cilju ženejo predvsem 

finančne ambicije, uvrstitev namreč 

v blagajno prinaša 7 do 8 milijonov 

evrov, ki so bili leta 2010 za slovenski 

nogomet kot balzam. In mu 

obljubil popolno podporo. Seveda 

jo bo potreboval, kajti Stojanović bo 

moral med drugim pomladiti doslej 

izredno uspešno moštvo. Na srečo 

mu kadra v mladi reprezentanci ne 

manjka. Reneja Krhina in Dejana 

Lazarevića je vpeljal v reprezentanco 

že nazačetku, v nadaljevanju 

pa lahko izbira še med Kevinom 

Kamplom, Robertom Beričem, Bobanom 

Jovićem, Rajkom Repom in 

še nekaterimi. 

Prekaljeni kandidati 

ostajajo 

»Izzivi so veliki, naloge pa ne lahke, 

potem ko nam je Matjaž Kek 

zapustil fantastično dediščino. Nekaj 

bo seveda treba spremeniti, popravili 

bomo igro ob prekinitvah, pa 

tudi sistem igre. Verjetno bomo igrali 

4-3-3 ali pa 4-3-2-1. Vidim celo vrsto 

mladih igralcev, ki lahko že v bližnji 

prihodnosti razširijo konkurenco. 

Seveda pa bomo do kvalifikacij za 

SP vse temeljito preverili,« pravi 

Stojanović, ki tudi Novakoviča, Korena 

in Radosavljeviča še ni povsem 

odpisal. To je tudi prav, kajti ti 

prekaljeni aduti morda še niso rekli 

zadnje besede, čeprav so bili v javnosti 

večkrat deležni tudi povsem 

neupravičenih kritik. 

Očitno je bilo tudi, da slovenska 

reprezentanca v Ljubljani ne 

igra tako dobro in uspešno, kot je 

prej v Mariboru. Slaviša Stojanović 

zaradi tega ne napoveduje slovesa 

od Stožic, pravi pa, da bo slovenska 

reprezentanca še naprej igrala tako 

v Ljubljani in Mariboru. 

Slaviša Stojanović 

Rojen: 6. 12. 1969 

Igralska kariera (od 1989 do 

2000): 

Slovan, Ljubljana, Publikum, SET 

Vevče, Livar 

Trenerska kariera (od 1998): 

Slovan, Livar, Domžale 

(dvakratni državni prvak), CMC 

Celje, reprezentanca Združenih 

arabskih emiratov (pomočnik 

selektorja Srečka Katanca) 

41

ŠPORT 

Fredi Radojkovič, trener rokometnega kluba Cimos Koper 

Mož mirnih živcev 

meri visoko 

Fredi Radojkovič je v svoji drugi sezoni v dvorani Bonifika rumenomodro 

barko popeljal do največjega uspeha v zgodovini kluba. Cimos je 

osvojil t. i. trojno krono in Koper je dokončno postal rokometno mesto. 

Peter Zalokar, Delo 

Pred dvema letoma, ko 

je na klopi koprskih 

rokometašev zamenjal 

bolj znanega trenerja 

Matjaža Tominca, so le redki poznali 

ime in delo Fredija Radojkoviča. 

Omembe vrednih uspehov ni imel. 

Nekdanji rokometaš je bil trener 

v Izoli, od koder tudi prihaja, velik 

del kariere pa služboval čez mejo 

v Italiji pri tamkajšnjih rokometnih 

nižjeligaših. Veljal je za prijaznega 

in zgovornega možakarja, ki se ga 

je držal dober sloves zaradi dela z 

mladimi. Ko je stopil v čevlje Tominca, 

nekdanjega selektorja, ki je s Cimosom 

osvojil dva pokala Slovenije 

in slovenski superpokal, je marsikdo 

dvignil obrvi, večina pa je menila, da 

je samo začasna rešitev, dokler vodstvo 

kluba ne najde večji trenerski 

kaliber. A rešitev v sili se je izkazala 

za precej bolj dolgoročno … 

Cimos s »trojno krono« 

V bistvu je šlo za zadetek v polno. 

Radojkovič je namreč v svoji 

drugi sezoni v dvorani Bonifika 

rumeno-modro barko popeljal 

do največjega uspeha v zgodovini 

kluba. Cimos je osvojil t. i. trojno 

krono – prvič je postal slovenski prvak, 

tretjič osvojil pokal in se okitil 

s prvo evropsko lovoriko – zmago 

v pokalu challenge, kjer je v finalu 

ugnal Benfico. Koper je dokončno 

postal rokometno mesto in Cimos 

je zasenčil tamkajšnje nogometaše, 

košarkarje, vaterpoliste … Čez poletje 

v klubu niso stali križem rok 

in so pripeljali nekaj obetavnih 

okrepitev. To jesen zelo dostojno 

zastopajo slovenski rokomet v 

prestižni ligi prvakov, dobro jim gre 

tudi v državnem prvenstvu, kjer pa 

plačujejo davek naporne sezone in 

se ubadajo z obilico poškodb. Kljub 

temu merijo na ubranitev obeh 

domačih naslovov in ponoven nastop 

v ligi prvakov, kjer jim je tokrat 

domet vsaj osmina finala. Da se lahko 

merijo z vsakim, so med drugim 

pokazali na tekmi proti Hamburgu, 

ki so ga v drugem polčasu povsem 

zasenčili in le smola (ter pomoč sodnikov) 

jim je preprečila senzacijo 

proti nemškemu prvaku. 

Le vrhunski spektakli 

polnijo tribune 

Radojkovič ni skrival ponosa, ko je 

maja letos pri 44 letih prišel do prve 

lovorike v karieri. In to kar treh. Ko 

je prišel na Bonifiko, kajpak ni mogel 

pričakovati, da se bo zgodba začela 

tako ugodno razpletati, čeravno ni 

bil preskromen. »Upravi sem takoj 

povedal, da ne želim biti dežurni 

gasilec. Vedel pa sem, da se moram 

dokazati. Želja je bila, da skupaj spet 

nekaj osvojimo in prva lovorika je 

končno prišla. Ni bilo lahko. Skeptikom, 

ki niso verjeli vame in v ekipo, 

smo dokazali, da smo iz pravega 

testa,« je na pretekle dosežke 

ponosen Radojkovič, profesor telesne 

vzgoje, ki je prepričan, da je Cimos 

v kratkem času – v prvo ligo se 

je uvrstil šele pred desetimi leti (!) - 

pognal dovolj globoke korenine, da 

bo ostal pomemben član športne 

družine na Obali: »Sponzor veliko 

vlaga, tudi v mlade. Težko je iz lastne 

šole črpati igralce, a tu je vendarle 

nekaj domačih nosilcev igre, ki so 

tudi reprezentanti. Vedeti pa moramo, 

da vrhunski klubi niso sestavljeni 

zgolj iz domačih igralcev.« Hkrati 

je kot človek, ki je videl že precej 

sveta, tudi izrazil razočaranje, ker 

tribune Bonifike pogosto samevajo, 

če ne gre za vrhunski spektakel: 

»Ne gre le za rokomet. Takšna je žal 

kultura. Na zahodu je drugače. Na 

športna prizorišča se ljudje pridejo 

sprostit, družit, uživat. Pri nas tega 

ni. Če ni vrhunskega dogodka, ljudje 

ne pridejo. Športa ne jemljejo 

kot sprostitve, ampak kot stres, pa 

čeprav je to v bistvu zgolj igra in kot 

tako ga je treba jemati.« 

V Kopru je kar sedem slovenskih 

igralcev, ki si lahko obetajo nastop 

na januarskem evropskem prvenstvu 

v Srbiji, med tujci pa izstopa 

predvsem Milorad Krivokapić, Srb z 

madžarskim potnim listom in nečak 

Slovanove legende Radivoja, ki je 

strah in trepet obramb v Sloveniji in 

tudi v Evropi. V zadnjem času je bila 

v Sloveniji domača stroka nekoliko 

podcenjena, Radojkovič pa je pokazal, 

da se lahko tudi z domačim strokovnjakom 

pride visoko. »Pri nas je 

veliko trenerjev, tudi mladih, ki bi 

lahko delali v vrhunskih klubih,« 

meni Radojkovič, čigar sin Luka igra 

rokomet za italijanskega prvoligaša 

iz Trsta. 

Rokomet je precej trda in neizprosna 

igra, v kateri ne manjka 

ljudi s kratko zažigalno vrvico. Tako 

je tudi v Kopru. A tam je še najbolj 

hladnokrven tisti, od katerega 

bi to najmanj pričakovali in ima 

najbolj stresno službo. Radojkovič v 

dramatičnih končnicah deluje umirjeno 

kot na nedeljskem sprehodu 

v parku. Vliva mirnost in preudarnost, 

kar očitno njegovim igralcem 

ustreza. »Nikar ne mislite, da 

v meni ne vre. Ampak tak je moj 

način vodenja. Hočem, da igralci v 

meni vidijo mirnost, da se vsakič lahko 

prepričajo, da jim zaupam tudi 

v najbolj kritičnih trenutkih. So iz 

mesa in krvi in takšne stvari čutijo,« 

je razložil in priznal, da je zelo težko 

igrati v ritmu sreda-sobota: »Imamo 

strašen spored tekem in potovanj. 

Ni časa za obnovo energije. Vendar 

nas naprej žene motiv. Še vedno 

smo lačni zmag!« 

42

vaša pošta 

Slovenski otroci na Finskem 

spoznali Kekca 

Združenje staršev slovenskih otrok na 

Finskem je ob sodelovanju z veleposlaništvom 

Slovenije v Helsinkih in podpori prijateljev 

Finske in Slovenije v okviru programa 

dejavnosti Združenja staršev slovenskih otrok 

zadnjo oktobrsko soboto na slovenskem 

veleposlaništvu v Helsinkih pripravilo redno 

srečanje in delavnico, namenjeno slovenskim 

otrokom in staršem, ki živijo na Finskem in v 

Estoniji. Tokratna delavnica, ki so jo sicer skupaj 

osmislile v Helsinkih živeče Slovenke, je bila 

zelo ustvarjalna, o čemer pripovedujejo tako 

lepi »Kekčevi klobuki«, ki so jih po pripravljenih 

vzorcih skupaj izdelovali tako otroci kot starši, 

kot slastni gorenjski in koroški žganci z ocvirki, 

s katerimi so se okrepčali po ustvarjalnem delu. 

Otroci in starši so si pred začetkom delavnice 

ogledali nekaj odlomkov iz filma Srečno, Kekec, 

kjer so tudi dobili dodaten navdih za delo. Dušan 

slovenske mezzosopranistke Tine Šilc in 

srbskega pianista Nemanje Omanovića. Program 

sta povezovala španska igralca Javier Ortiz in 

Alberto Basas, ki sta slovensko glasbeno izročilo 

19. stoletja španskemu občinstvu predstavila na 

poživljajoč način. Tovrstni repertoar je tako za 

Muzej romantične umetnosti kot za občinstvo 

brez dvoma predstavljal veliko novost, ki so 

jo Španci sprejeli z odprtimi rokami, bučnim 

aplavzom ter obilico navdušenja nad lepoto 

slovenskega glasbenega ustvarjanja iz obdobja 

Franceta Prešerna in njegovih naslednikov, 

ki so odločilno vplivali in prispevali k utrditvi 

slovenske kulturne in narodne zavesti v 19. 

stoletju. Koncert je z neprecenljivo pomočjo 

španskega državnega Muzeja romantične 

umetnosti, ki je slovenski repertoar vključilo 

v redni program muzejskih koncertov v 

septembru 2011, organiziralo Kulturno društvo 

Triglav v sodelovanju s španskim Kulturnim 

društvom Elvalorylarisa. (T. Š.) 

Sloveniji in katere so znamenitosti Nazarij ter 

Savinjske doline. Teden je bil zanimiv, pester 

in vesel. Učenci so se veliko novega naučili in 

spletli slovenske prijateljske vezi. Slovo je bilo 

za marsikoga žalostno, vendar smo veseli, da 

smo se lahko družili in se spoznali, za kar velja 

velika zahvala financerju projekta Uradu Vlade 

Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu 

in po svetu, državnemu sekretarju dr. Borisu 

Jesihu, ki nas je na zaključni prireditvi tudi 

obiskal, Osnovni šoli Nazarje ter družinam, ki so 

nas sprejele v domača ognjišča. (Anja Dobrovc, 

Učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Švici, 

Kneževini Liechtenstein in na Predarlskem) 

Vseslovensko srečanje v Pulju 

Že osmič zapovrstjo so se predstavniki 

slovenskih društev na Hrvaškem zbrali na 

letnem srečanju, ki ga je tokrat organiziralo 

Slovensko kulturno društvo Istra iz Pulja 

in tako med drugim zaznamovalo deseto 

obletnico ustanovitve. Organizatorji so začetek 

srečanja načrtovali v Grožnjanu, majhnem, 

Jovanovič, v Helsinkih živeči Slovenec, pa nam je 

predstavil zgodbo o simbolu Kekec ter nas hkrati 

seznanil, da je Kekec v letih od nastanka prvega 

filma o pogumnem dečku skozi uporabo imena 

v gospodarstvu – vsi poznamo pašteto Kekec – 

kulturi in tudi širše, postal ena od »zaščitnih« 

in prepoznavnih slovenskih blagovnih znamk. 

Veleposlanik Kajzer je ob tej priložnosti izrazil 

tudi čestitke ob dnevu reformacije ter se zahvalil 

vodstvu Združenja staršev slovenskih otrok na 

Finskem za organizacijo delavnice ter srečanja, 

s katerim dajemo možnost ohranjanja vezi s 

slovenskim jezikom ter domovino Slovenijo. Ob 

tem je ponovil, da si želi, da bi veleposlaništvo 

Slovenije na Finskem poleg uradnega 

diplomatskega predstavništva Republike 

Slovenije dejansko postalo tudi mesto za 

ustvarjalna srečanja in delavnice, in za druženja 

Slovencev ter vseh prijateljev Slovenije ob vseh 

pomembnejših priložnostih. (USZS) 

Slovenski samospevi 19. 

stoletja v madridskem Muzeju 

romantične umetnosti 

Zadnjo septembrsko soboto je v koncertni 

dvorani madridskega Muzeja romantične 

umetnosti, ki deluje pod okriljem španskega 

ministrstva za kulturo, potekal koncert 

slovenskega samospeva 19. stoletja. Enourni 

program komornega koncerta za glas in klavir je 

zajemal skladbe slovenskih skladateljev Kamila 

Maška, Davorina Jenka, Frana Serafina Vilharja, 

Benjamina Ipavca, Frana Gerbiča in tudi Antona 

Foersterja v izvedbi dveh mladih glasbenikov, 

Moj in tvoj kraj ob 20-letnici 

samostojne Republike 

Slovenije 

V tednu od 9. do 15. oktobra 2011 sva učiteljici 

Anja Dobrovc in Simona Gotal v okviru projekta 

Moj in tvoj kraj ob 20-letnici samostojne 

Republike Slovenije spremljali 18 učencev 

dopolnilnega pouka slovenščine iz Švice, 

Kneževine Liechtenstein in s Predarlskega, ki 

ga organizira Ministrstvo za šolstvo in šport 

Republike Slovenije. Skupaj smo obiskali 

Slovenijo, natančneje Osnovno šolo Nazarje. V 

nedeljo zvečer smo se v Zürichu vkrcali na vlak, 

ki nas je popeljal do Ljubljane. Snidenje z vrstniki 

iz Nazarij je bilo veselo, saj smo se nekateri 

poznali že od lani, ko so pevci z Osnovne šole 

Nazarje gostovali v Švici. Skupaj smo si ogledali 

slovensko prestolnico, se povzpeli na Stolp 

piskačev in odšli proti Nazarjam. Na spoznavnem 

večeru so gostitelji sprejeli svoje goste in 

jih za teden dni »posvojili«. Poleg druženja 

ob športnih igrah in raziskovanja podzemlja 

premogovnika Velenje so učenci v okviru 

šole v naravi spoznali še, kako poteka pouk v 

slikovitem mestecu v notranjosti severne Istre, 

mestu umetnikov, kot ga imenujejo. Ogledu 

grožnjanskih znamenitosti in prostorov društva 

v Pulju ter razstave slik umetnika Roka Zelenka 

je sledil družaben večer, ki se je začel s kratkim 

kulturnim programom. Nastopila sta zbor 

in skupina Encijan, ki delujeta pri puljskem 

slovenskem društvu. Občinstvo je nagovoril 

tudi predsednik Zveze slovenskih društev na 

Hrvaškem Darko Šonc, ki je med drugim dejal, 

da so za tako srečanje potrebni trije dejavniki: 

manjšina, organizirana v društvih, združenih 

v krovno organizacijo, finančna pomoč Urada 

vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, za 

kar se je v imenu Slovencev na Hrvaškem Uradu 

in vladi RS prisrčno zahvalil. Ob desetletnici 

ustanovitve društva so gostitelji pripravili tudi 

zelo odmevno razstavo plakatov s fotografijami 

in zapisi o najpomembnejših dogodkih v 

desetletnem delovanju društva ter izdelkov 

članic kreativne delavnice. Na vrhuncu zabave 

je predsednica puljskega društva predstavila 

glavno organizatorico in sploh osebo, ki je 

celoten program zamislila, ga podrobno 

načrtovala in koordinirala, poslovno sekretarko 

Jasmino Ilić Draković. Nasvidenje torej na 

naslednjem srečanju v – kje, pa bo znano po seji 

skupščine! (Klaudija Velimirović, predsednica 

SKD Istra) 

Vabimo vas k sooblikovanju naše revije. Na naslovu 

vasa.posta@sloveniatimes.net 

pričakujemo zanimive utrinke iz življenja 

Slovencev po svetu. Vašo pošto sprejemamo tudi 

na naslovu Slovenija danes, Trg MDB 12, 1000 

Ljubljana, Slovenija. 

43

SUMMARIES 

Interview with Office for Slovenians 

abroad Minister and State Secretary 

“It Pays Off 

Being Slovene!” 

The position of Slovenians abroad has 

significantly improved in the current mandate, 

believe Boštjan Žekš, PhD, minister for 

Slovenians abroad, and Boris Jesih, PhD, 

state secretary at the previously mentioned 

office. As two greatest achievements in their 

mandate they highlight the partial solution to 

the question of bilingual topographic signs in 

South Carinthia and the neutrality of the Office 

despite the turbulent domestic political affairs. 

The minister and state secretary are perhaps 

bidding farewell to their current positions at 

the preliminary elections; however, they see 

the work of the Office in the three-year-long 

mandate as successful. “We have done what we 

have set to do. In some instances, e.g. regarding 

the Slovenian scientists around the world, 

we have done even more,” says the minister. 

Slightly less positive is he when thinking about 

the plans that they have not brought to an 

end and are going to be handed over to their 

successors to deal with. “Fulfilment of all set 

goals gives us great pleasure,” stresses the 

state secretary. At the end of the mandate 

the minister wished the Slovenian fellow 

countrymen all the best and at the same time 

expressed admiration over their national 

consciousness which is greater abroad than 

in the mother country. Also he wished his 

successor as little stress as possible. 

Metropolitan Archbishop of 

Ljubljana Msgr. Anton Stres 

Slovenian 

Spirit is 

Preserved 

Where the 

Church is 

Strong 

We cannot build up our life on material values, 

believes archbishop Stres, PhD, who warns 

everyone about consumerism. According to 

him, participation in elections is a matter of our 

responsibility for the collective good. During 

the interview which took place in Ljubljana 

archdiocese the archbishop did not avoid any 

question, spoke relaxed and openly and very 

loquaciously. With the upcoming Christmas and 

New Year’s festivities he wishes the Slovenians 

home and abroad predominantly a lot of trust, a 

lot of optimism and a lot of faith – firstly in God 

who is coming to us and is sharing solidarity 

with us, and then also a lot of faith in ourselves. 

Edi Kraus, general manager 

of Julon, d. d. 

Conscious 

Slovenian Also 

While Doing 

Business 

Julon company which has a seat in Ljubljana 

and is owned by an Italian group Aquafil, has 

been managed by a conscious Slovenian and 

a successful businessman from Opčine near 

Trieste Edi Kraus for nearly 15 years. That 

practice that Slovenians living abroad manage 

foreign companies is not rare. His activities 

during the privatisation of Julon in July 1933, 

knowledge of Slovene and Italian languages 

and good knowledge of both the Slovenian and 

Italian business environments have aided him 

to be very active in the project from the very 

beginning. Every day he drives to Ljubljana from 

Opčine where he has a family. Him staying in 

the capital is merely an exception and happens 

only when client meetings are prolonged late 

in the evening. He wishes for a more concrete 

economic collaboration, for example a link 

between the ports of Koper and Trieste and also 

some joint projects at the countries’ boarder. 

Teachers of Slovene Language 

in Germany 

There is 

no Fear for 

the Destiny 

of Slovene 

Language 

in Germany 

Teachers of Slovene language abroad are one of 

the links with the native land hence they need 

to make an effort to preserve and strengthen 

this bond every day. In Slovenija danes we 

present a group of incredibly creative and 

hard-working teachers in Germany. Preserving 

the mother tongue abroad is not as easy as it 

may seem at first glance. Children come from 

mixed marriages, parents speak in dialects, 

and chances to speak Slovene are rare. Yet the 

language keeps staying alive, thanks also to the 

teachers of Slovene language. There are six of 

them in Germany: Magdalena Novak in Berlin, 

Dragica Gornik in Düsseldorf, Natalija Robnik in 

Frankfurt, Mira Delavec in Mannheim, Velimir 

Brunski in Ulm and Vinko Kralj in Stuttgart who 

is also in charge of the teachers of Slovene 

language remedial classes. All of them are much 

more than just teachers – they are also friends, 

confidants and psychologists to name but a few 

of their other roles. 

Slovenia – the 

Land of Skiing 

Slovenia’s Bloke plateau makes the country 

most definitely a cradle of skiing in Central 

Europe as the Bloke movements and turns on 

skis were reported already by the polyhistorian 

Valvasor in his The Glory of the Duchy of 

Carniola. Just like every year, Slovenia invites all 

winter sport enthusiasts and those who wish for 

outdoor recreation to its numerous ski slopes. 

The country’s excellent geographic position, 

quality of accommodation and catering 

capacities and the traditionally acclaimed ski 

schools attract both local and foreign tourists. 

The many modern ski slopes offer over 300 

km ski runs and 280 km cross-country skiing 

trails. Among the most famous ski centres are 

Kranjska Gora, Mariborsko Pohorje and Rogla. 

In Slovenija danes we present the numerous 

novelties of this year’s skiing season. 

44

RESÚMENES 

Entrevista con el Ministro de los 

Eslovenos en el Extranjero y con el 

Secretario Nacional de la Oficina 

Gubernamental para los Eslovenos 

en el Extranjero 

“¡Vale la pena 

ser esloveno!” 

La situación de los eslovenos en el extranjero 

ha mejorado significativamente durante 

nuestro mandato, aseguraron Boštjan Žekš, 

Ministro de los Eslovenos en el Extranjero, y 

Boris Jesih, Secretario Nacional de la Oficina 

Gubernamental para los Eslovenos en el 

Extranjero. Como mayores logros destacan la 

solución parcial de la cuestión de la señalización 

bilingüe en la Carintia austríaca y la neutralidad 

de la Oficina en medio del turbulento panorama 

político esloveno actual. Ambos finalizarán sus 

mandatos un año antes de lo esperado, pero así 

y todo lo consideran su gestión como exitosa. 

“Cumplimos con lo que nos propusimos, y en 

algunas áreas, como por ejemplo lo referido 

a los científicos eslovenos residentes en el 

exterior, hicimos mucho más”, dijo el Ministro. 

Sin embargo Žekš no se mostró tan eufórico al 

momento de hablar de los planes inconclusos 

que recaerán en la próxima gestión. El Ministro 

le deseó lo mejor a los eslovenos residentes 

en el exterior, recalcando que “la conciencia 

eslovena” es mayor en la diáspora que en la 

propia Eslovenia. A su sucesor, por otra parte, le 

deseó tranquilidad y calma en su gestión. 

Monseñor Dr. Anton Stres, arzobispo 

de Ljubljana 

Si la presencia 

de la Iglesia 

es fuerte, la 

identidad 

eslovena 

permanece 

El arzobispo Stres dice que la vida no debe 

girar en torno a valores puramente materiales, 

advierte sobre la adicción al consumo, y opina 

que votar en las elecciones es una cuestión 

de responsabilidad para con el bien común. 

Así se expresó el Arzobispo en una charla en 

la Arquidiócesis de Ljubljana, donde contestó 

abiertamente a todas nuestras preguntas. A 

todos los eslovenos, sin importar dónde residan, 

les desea para estas próximas fiestas ante todo 

mucha confianza, optimismo y fe; fe en Dios, 

que viene a nosotros y es solidario con todos 

por igual, y también fe en nosotros mismos. 

Edi Kraus, director general de la 

empresa Julon, d.d. 

Ser esloveno 

también en los 

negocios 

Desde hace casi 15 años Edi Kraus, un exitoso 

hombre de negocios del pueblo Opčina pri 

Trstu, dirige la empresa Julon d.d., propiedad 

del grupo italiano Aquafil y con sede en 

Ljubljana. No es extraño que eslovenos 

residentes en países vecinos dirijan empresas 

extranjeras. Kraus, gracias a su conocimiento 

del idioma y las prácticas comerciales de tanto 

Italia como Eslovenia, estuvo comprometido 

activamente con el proyecto desde el comienzo. 

Todos los días, desde hace ya casi 15 años, viaja 

ida y vuelta a Ljubljana desde Opčina, donde 

tiene su familia, y pernocta en la capital sólo 

cuando las reuniones se extienden hasta muy 

tarde. Su deseo es incrementar la cooperación 

comercial entre Italia y Eslovenia, como por 

ejemplo entre los puertos de Koper y Trieste, y 

mediante la realización de proyectos conjuntos 

en la zona fronteriza. 

Profesores de idioma esloveno 

en Alemania 

El destino 

de la lengua 

eslovena en 

Alemania goza 

de buena salud 

Los profesores de idioma esloveno en el 

extranjero representan un lazo con la madre 

patria, y por lo tanto deben esforzarse todos 

los días en mantener y fortalecer la relación. 

Preservar la lengua nativa en el extranjero no 

es una tarea sencilla. Los alumnos provienen 

de matrimonios mixtos, utilizan dialectos, y las 

oportunidades para utilizar el idioma esloveno 

son muy pocas. En este número de Slovenija 

Danes presentamos a seis profesores de idioma 

esloveno altamente creativos y ambiciosos 

de Alemania: Magdalena Novak de Berlín, 

Dragica Gornik de Düsseldorf, Natalija Robnik 

de Frankfurt, Mira Delavec de Mannheim, 

Velimir Brunski de Ulm y Vinko Kralj, líder 

de los profesores de esloveno como lengua 

suplementaria (DPS), de Stuttgart. Todos ellos 

son mucho más que profesores: son también 

amigos, confidentes, y a veces hasta psicólogos. 

Eslovenia, 

tierra de esquí 

Eslovenia invita a los amantes de los deportes 

de invierno y a todos los que disfrutan de la 

recreación al aire libre, a visitar las estaciones 

de esquí durante la próxima temporada 

invernal. Como reportó el polímata Janez 

Vajkard Valvasor en su magnum opus “La gloria 

del ducado de Carniola”, en los picos y valles 

de Bloke ya se esquiaba hace más de 300 años, 

por lo que Eslovenia es sin duda la cuna del 

esquí centroeuropeo. Turistas de todo el mundo 

aprovechan año tras año la excelente ubicación 

geográfica, la oferta hotelera y gastronómica, y 

las tradicionales escuelas de esquí que ofrecen 

estaciones como Krajnska Gora, Mariborsko 

Pohorje y Rogla. En este número de Slovenija 

Danes presentamos muchas de las novedades 

preparadas para la próxima temporada de 

esquí. 

45

zadnja stran 

Križanka 

Geslo novemberske križanke se glasi: MARTINOVA GOS. 

Za nagrado decembrske križanke podarjamo knjigo 

Učbenik življenja, Martin Kojc založbe Domus. 

Geslo decemberske nagradne križanke lahko do 10. decembra pošljete po pošti na naslov Slovenija danes, Trg MDB 12, 1000 Ljubljana, Slovenija ali pa nam ga sporočite po 

elektronski pošti slovenija.danes@sloveniatimes.net. V sporočilu navedite tudi svoj točen naslov, da vas bomo lahko obvestili o nagradi. 

Prenovljen osrednji medij za Slovence izven Republike Slovenije 

izhaja mesečno - zadnji petek v mesecu 

Želite prejeti brezplačni ogledni izvod 

Pošljite nam vaš poštni naslov na e-mail: slovenija.danes@sloveniatimes.net 

ali po pošti: Slovenija danes, c/o The Slovenia Times, Trg MDB 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenija 

IME 

NASLOV 

DRŽAVA 

Would some of your family members like to read 

news from Slovenia in English 

You can subscribe to The Slovenia Times, the leading Slovenian monthly in English. 

Send us your e-mail: subscription@sloveniatimes.com or fill in and cut out the enclosed form and 

send it to: The Slovenia Times, Trg MDB 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenija 

NAME 

ADRESS 

COUNTRY 

TELEFON 

DATUM 

TELEPHONE 

DATE 

E-POŠTA 

PODPIS 

E-MAIL 

SIGNATURE 

Slovenija 

Mednarodno 

Slovenia 

Worlwide 

6 številk 15 EUR 22 EUR 6 issues 

28,80 EUR 39,60 EUR 

46 

12 številk 27 EUR 38 EUR 12 issues 54,72 EUR 75,25 EUR 

Revija bo poslana z avionsko pošto, tako da jo prejmete 5-7 dni po izidu 

30% discount if you subscribe to both magazines - The Slovenia 

Times and Slovenija danes 

Slovenia 

Worlwide 

6 issues 

43,12 EUR 

61,60 EUR 

12 issues 79,27 EUR 

113,24 EUR

decembrska Å¡tevilka revije - Urad Vlade Republike Slovenije za ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?