Letnik XII/1 - Ministrstvo za obrambo

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RS 

16. januar 2004 

Leto XII/1 

Nove 

službene 

uniforme za 

pripadnike SV

Prvih sto 

prostovoljcev 

Spremljamo 

m V ponedeljek, 12. januarja, je v Slovenski vojski začelo služiti 

vojaški rok prvih 97 prostovoljcev. V štirih vojašnicah jih bodo tri 

mesece usposabljali po temeljnem vojaškostrokovnem programu 

vipavskega Centra za usposabljanje, kjer bodo prostovoljci 

opravljali zaključna preverjanja. 

Če bodo uspešni, bodo imeli prednost pri zaposlitvi v Slovenski vojski oziroma 

pogodbeni rezervi. Po besedah vodje Urada za obrambne zadeve Igorja 

Nereda bodo prostovoljci med služenjem zavarovani, dobili bodo denarne 

prejemke v skupni višini 140 odstotkov minimalne plače v državi, ponudili 

jim bodo možnost brezplačne namestitve, zagotovili prehrano in povrnili 

potne stroške. S kategorijo prostovoljca na služenju vojaškega roka, ki jo je 

MO uvedlo prej kot tri mesece po ukinitvi naborniškega sistema, ministrstvo 

državljanom RS omogoča pravico do usposabljanja za obrambo države. 

V prvi generaciji vojaški rok v Novem mestu služi 29 prostovoljcev, na Bohinjski 

Beli 26, v Postojni in Murski Soboti pa po 21 kandidatov. Po besedah 

vodje Urada za obrambne zadeve Igorja Nereda so na MO s takšnim odzivom 

zadovoljni, saj so bile lani, ko so s kandidati za prostovoljce na služenju 

vojaškega roka sklepali pogodbe, promocijske dejavnosti osredotočene 

na pridobivanje kandidatov za poklicne vojake in pripadnike pogodbene 

rezerve. Vpoklic druge generacije prostovoljcev bo, kot je dejal Nered, 20. 

septembra, če bo kandidatov za jesenski rok veliko, pa bo napotitev potekala 

tudi 19. aprila. 

Program trimesečnega usposabljanja prostovoljcev, ki je po dolžini in obsegu 

enak temeljnemu vojaškostrokovnemu usposabljanju za kandidate 

za poklicne vojake brez odsluženega vojaškega roka, izvajajo štiri učne 

skupine. Poudarki usposabljanja so po besedah majorja Mirana Križanca 

iz vipavskega Centra za usposabljanje na spoznavanju vojaškega življenja 

in dela ter na doseganju usposobljenosti za preživetje na bojišču in samostojnem 

opravljanju bojnih nalog z uporabo osebne oborožitve. V vsaki učni 

skupini so, kot je dejal načelnik sektorja za operativne zadeve na poveljstvu 

sil polkovnik Alan Geder, častnik in pet podčastnikov, ki sicer usposabljajo 

poklicne vojake. Učne skupine delujejo pod vodstvom Centra za usposabljanje 

SV, kjer bodo prostovoljci opravljali enotedensko zaključno terensko 

preverjanje usposobljenosti. 

Vsak prostovoljec na služenju vojaškega roka bo zdravstveno, nezgodno, 

pokojninsko in invalidsko zavarovan. Ob nastopu služenja dobi prostovoljec 

denarni prejemek v višini deset odstotkov minimalne plače v državi, prvi 

mesec služenja 15, drugi 25, tretji mesec pa 30 odstotkov minimalne plače. 

Denarni prejemek po uspešno končanem služenju vojaškega roka znaša 60 

odstotkov minimalne plače. Slovenska vojska za vse prostovoljce organizira 

prehrano in prenočišče v vojašnici za ves čas služenja oziroma jim povrne 

potne stroške, pomaga pa jim tudi pri organizaciji njihovega prostega časa. 

Kot so prepričani na MO, ki bo za prvo generacijo prostovoljcev plačalo približno 

35 milijonov tolarjev, bi bilo lahko prostovoljno služenje vojaškega 

roka pomemben vir popolnjevanja SV. 

MG 

Pet let 

1. brigade 

V sredo, 17. decembra 2003, je v Vojašnici Franca Rozmana 

Staneta v Ljubljani potekala vojaška slovesnost ob dnevu 1. 

brigade SV, ki so se je udeležili visoki predstavniki obrambnega 

ministrstva, rezidenčni vojaški in obrambni atašeji ter visoki 

častniki Slovenske vojske. 1. brigada je naša največja poklicna 

vojaška enota, v kateri je 1680 poklicnih pripadnikov SV. Glavni 

govornik na prireditvi je bil načelnik GŠSV generalmajor Ladislav 

Lipič. 

1. brigada je bila ustanovljena 22. junija 1998. Izhaja iz prve specialne brigade 

MORiS, katere tradicijo in poslanstvo ohranja. Za svoj dan si je izbrala 

17. december, ko je bil leta 1990 v Kočevski Reki prvi slavnostni postroj 30. 

razvojne skupine in zaščitne brigade TO, pozneje preimenovane v specialno 

brigado MORiS. Pripadniki 1. brigade, ki po povelju oblikujejo tudi sile za posredovanje, 

zagotavljajo sile za zaščito in podporo nacionalnih interesov v 

miru in kriznih razmerah, pomagajo ob naravnih in drugih nesrečah, zunaj 

Slovenije pa opravljajo naloge ohranjanja miru, humanitarne dejavnosti in 

druge mednarodne vojaške obveznosti Slovenije. V enoti delujejo 10. in 20. 

MOTB, 17. bataljon VP, odred za specialno delovanje in 14. inženirski bataljon. 

1. brigada je imela več organizacijskih oblik, vendar si je ves čas prizadevala, 

da bi ohranila posebno vlogo in pomen v Slovenski vojski. Kot je dejal 

slavnostni govornik načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič, SV postaja 

visoko usposobljena in učinkovita vojaška organizacija. »Visoke standarde, 

ki smo jih uveljavili pri vas, prenašamo tudi v druge enote Slovenske vojske. 

Tako bomo uskladili opremljenost in pripravljenost vseh enot. Udeleženci 

misij ste naši ambasadorji vojaškega znanja in usposobljenosti. V svet prenašate 

naše zavedanje, da partnerski odnos pri zagotavljanju miru v svetu 

prinaša poleg prednosti tudi obveznosti,« je pripadnikom, ki kot edini v Slovenski 

vojski sodelujejo na mirovnih misijah na kriznih žariščih po svetu, dejal 

načelnik GŠSV. Na prireditvi so podelili odlikovanje red Slovenske vojske 

10. MOTB, razglasili pa so tudi najboljšo športno enoto, športnika in športnico 

1. brigade. Najboljša športna enota je postal 10. MOTB, med športniki 

pa sta bila najuspešnejša desetnik David Rihtarič in poddesetnica Karmen 

Grabar. Ob koncu praznovanja pete obletnice največje poklicne enote SV so 

skočili še padalci 10. MOTB, organizatorji pa so pripravili tudi ognjemet. 

MP/BT 

2 SLOVENSKA S VOJSKA

Fotografija na naslovnici: Bruno Toič 

Fotografija je bila 

posneta na predstavitvi 

novih uniform 

Slovenske vojske 

decembra 2003. 

SPREMLJAMO 2 

Prvih sto prostovoljcev 

Pet let 1. brigade 

Sprejem za novinarje 3 

Nova terenska vozila izpostavam URSZR 4 

Prvi prostovoljci za služenje vojaškega roka v Murski Soboti 

V Doboj odšel tretji kontingent 

Počastili spomin na silvestrovo leta 1943 

Nove službene uniforme 5 

Slovenci se počutimo vedno bolj varno 6 

Kronika 7 

Chronicle 

Izšla je šesta številka Vojaške zgodovine 31 

Vsebina 

ZAŠČITA IN REŠEVANJE 8 

Ukrepanje ob nesrečah 

Sprejem za novinarje 

IZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA 9 

V 74. OKMB usposobili nove kleščmane 

Slovenski dan v bazi Butmir 10 

Cooperative Support 2003 11 

Na Tolminskem zaznamovali obletnico ustanovitve TO 

Britanci urili slovenske inštruktorje 12 

STROKOVNE TEME 21 

Psihološke priprave morajo postati del vsakdanjega 

usposabljanja (Mirovne operacije, 18. del) 

Obrambni sistem in kadri od leta 1991 do 2003 (2. del) 29 

CIVILNA OBRAMBA 24 

Seminar o izvajanju podpore države gostiteljice v Sloveniji 

S pomočjo Dancev do koncepta podpore države gostiteljice 26 

OBRAZI 27 

Haljo medicinske sestre je zamenjala z vojaško uniformo 

Ladislav Lipič s sodelavci sta v torek, 16. decembra 2003, pripravila 

novoletni sprejem za novinarje. Minister dr. Grizold se jim je zahvalil za 

objektivno poročanje o dejavnostih MO in za uspešno sodelovanje v 

minulem letu ter zagotovil, da si bo še naprej prizadeval za pregledno 

delovanje obrambnega ministrstva. 

MP/BT 

AKTUALNO 28 

Informacija o sarsu 

ŠPORT V VOJSKI 30 

Veliki športni upi za leto 2004 

OBJAVE 13 

Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 30. januarja 2004. Nenaročenega gradiva ne vračamo. 

Informativno vojaškostrokovno glasilo 

Ministrstva za obrambo 

Naslov uredništva: Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana, telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pošta: 

urednistvo.sv@mors.si, http://www.mors.si, odgovorni urednik: mag. Roman Bric, novinarji: Meta Grmek, Marko Pišlar, Valerija Šket, fotograf: 

Bruno Toič, prevodi: Mateja Perpar, tajnica uredništva: Milena Topolovec, priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 10.000 izvodov. 

Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka. 

Novinarski prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stališče Ministrstva za obrambo RS. 

SLOVENSKA S VOJSKA 3

Spremljamo 

m Nova terenska vozila 

izpostavam URSZR 

Prvi prostovoljci za 

služenje vojaškega roka v 

Murski Soboti 

V Upravi za obrambo Murska Sobota je 27. novembra 2003 devet 

kandidatov z območja te uprave podpisalo pogodbo o prostovoljnem 

služenju vojaškega roka. Kandidati bodo vojaški rok služili v Vojašnici 

Murska Sobota, ki je po odločitvi načelnika GŠSV ena od štirih vojašnic 

v Sloveniji, v kateri bodo vojaki prostovoljci služili vojaški rok. 

ponedeljek, 22. decembra 2003, minister za obrambo dr. Anton 

Grizold vodjem izpostav za zaščito in reševanje izročil ključe 13 

novih štabnih terenskih vozil. 

Minister dr. Grizold je dejal, da so v minulem triletnem obdobju končali 

reorganizacijo URSZR, tako da je od leta 2003 vzpostavljena nova 

organiziranost na regionalni ravni, kar zagotavlja večjo racionalnost in 

učinkovitost ukrepanja ob naravnih in drugih nesrečah. Med cilji, ki jih 

čakajo, je minister poudaril potrebo po uskladitvi sistemskega in področnih 

zakonov z doseženo stopnjo razvitosti sistema, kar bo omogočilo 

nadaljnje uspešno uresničevanje nacionalnega programa varstva pred 

naravnimi in drugimi nesrečami. »Čas je za konkretne programe. Uresničevati 

je treba program Kras. S prenosom različnih oblik usposabljanja 

v Sežano in z novimi pristopi moramo povečati operativne sestave 

na Krasu. Problem Krasa je problem vse Slovenije in ne le Kraševcev ter 

Primorcev,« je prepričan minister Grizold. Ob tem je opozoril, da je treba 

začeti uveljavljati programe za izboljšanje osebne in vzajemne zaščite 

prebivalcev, zagotoviti pomoč pri posodobitvi gasilske tehnike in nadaljevati 

z dopolnitvijo vseh državnih načrtov zaščite in reševanja. 

SOJ/BT 

Na prostovoljno služenje je v skladu z zakonom lahko napoten kandidat, ki še 

ni odslužil vojaškega roka, in sicer od dopolnjenega 18. leta do konca koledarskega 

leta, v katerem je dopolnil 27 let, in če je v skladu s predpisi ocenjen kot 

sposoben ali delno sposoben za vojaško službo. Na prostovoljno služenje pa 

ne more biti napoten kandidat, ki mu je priznana pravica do ugovora vesti vojaški 

dolžnosti ali je v postopku za priznanje te pravice. Kandidati so kot razlog za 

prostovoljno služenje vojaškega roka navajali veselje do opravljanja vojaške 

službe v Slovenski vojski. Mislijo, da imajo tako boljše možnosti za nadaljnjo 

zaposlitev v Slovenski vojski in dodatnega zaslužka v primeru brezposelnosti. 

Med enajstimi kandidati, ki so podpisali pogodbe, je bila tudi kandidatka, ki pa 

je pozneje zaradi nove zaposlitve odstopila. Med služenjem, ki traja tri mesece, 

bodo vojaki prostovoljci dobivali denarno nadomestilo in povračilo prevoznih 

stroškov, bodo pa tudi zdravstveno in nezgodno zavarovani. Čas služenja se 

vojaku prostovoljcu šteje v pokojninsko dobo. Pogodbe je po pooblastilu ministra 

za obrambo podpisal vodja Uprave za obrambo Murska Sobota Dušan 

Grof. 

DG 

V Doboj odšel tretji kontingent 

V torek, 13. januarja, je iz Vojašnice Franca Rozmana Staneta na 

operacijo v podporo miru v Bosno in Hercegovino odpotoval tretji 

kontingent pripadnikov Slovenske vojske, ki bo deloval v okviru poljsko-portugalsko-slovenske 

bojne skupine v Doboju. V vojašnici sta 

potekala slovesni postroj in končni pregled enote. Vojaki so se tako 

pred odhodom na šestmesečno mirovno nalogo poslovili od svojcev 

in sovojakov. Pripadnike kontingenta je nagovoril namestnik poveljnika 

1. brigade kapitan fregate Ljubo Poles. V novem kontingentu je 86 pripadnikov 

1. brigade SV, ki so opremljeni in pripravljen za sodelovanje 

pod vodstvom sil Sforja v mirovni operaciji Joint Forge. Njihova temeljna 

naloga je vzpostavitev varnega okolja za nemoten ekonomski, socialni 

in kulturni razvoj v državi. 

SOJ 

Počastili spomin 

na silvestrovo leta 1943 

V spomin na silvestovo leta 1943 je v torek, 30. decembra 2003, občinski 

odbor ZZB in udeležencev NOB občine Medvode v Gramozni jami 

pri Medvodah pripravil komemoracijo, na kateri so se poklonili spominu 

na 25 talcev, ki so bili ustreljeni pred 60 leti. Borčevske delegacije so položile 

vence k spomeniku padlim. Praporščakom občinskega odbora ZB 

Medvode in borčevskih organizacij iz Logatca, Škofje Loke in Kranja se je 

pridružila tudi častna straža pripadnikov SV iz Vojašnice Franca Rozmana 

Staneta. V kulturnem programu so nastopili godba na pihala in lovski 

zbor iz Medvod ter z recitali gledališki igralec Polde Bibič. 

VB 


Spremljamo 

m Nove službene uniforme 

Sedanjo službeno uniformo so oblikovali 

leta 1991, zato so v Slovenski 

vojski načrtovali tudi razvoj nove 

službene uniforme. Na Ministrstvu 

za obrambo so imenovali komisijo za 

uniforme, ki je pripravila javni razpis 

za izdelavo kreacij in razvoj službene 

uniforme. Razpisno dokumentacijo je 

dvignilo 48 kandidatov, na javni natečaj 

pa se je prijavilo 12 ponudnikov. 

Vse prispele ponudbe so pregledali 

člani komisije in med njimi izbrali skice štirih ponudnikov. Z odkupom skic je 

MO postalo tudi materialni lastnik, ki je na podlagi odkupljenih slik prosilo tri 

podjetja za ponudbo za izdelavo osnovnih vzorcev. Najugodnejšo ponudbo 

je pripravila Mura, ki je pripravila vzorce moške in ženske službene uniforme, 

tehnične predpise, krojne slike in skice s podrobnostmi. MO je na podlagi 

tega ponudnikom posredovalo poziv za izdelavo testnih količin službene 

uniforme, ki jih bo pol leta preizkušalo 60 častnikov in podčastnikov SV. Polkovnik 

Tunja je pojasnil, da bodo ocenjevali predvsem kakovost materialov, 

nošenje in vzdrževanje, barve ter oblike uniform pa ne bodo spreminjali. 

Uniforme bodo enake za vojake, podčastnike in častnike. Nova službena 

uniforma ima dve različici. Prva je bolj formalna, druga pa delovna, za njo 

tudi predvidevajo, da jo bodo pripadniki rajši nosili, ker jo je tudi laže čistiti. 

V kompletu bodo suknjič, dvoje hlače na črto in bombažne hlače, za ženske 

tudi krilo, šest srajc z dolgimi in šest s kratkimi rokavi, trije pari čevljev, jopič, 

kravata, pas, rokavice, ženska torbica, vetrovka, pulover, čapka in baretka, 

ženske bodo poleg baretke lahko nosile tudi klobuček, ter srajci z jekleno 

V četrtek, 18. decembra 2003, so na Ministrstvu za obrambo 

predstavili osnutek nove službene uniforme pripadnikov SV, ki 

jih preizkušajo v Slovenski vojski. Namesto dosedanje gorčično 

rjave uniforme bodo poklicni pripadniki SV nosili temnejše 

modrosivozelene uniforme. Kot je povedal predsednik komisije 

za uniforme na MO polkovnik Anton Tunja, so za spremembo 

službenih uniform izbrali pravi trenutek, ki sovpada s prehodom 

iz naborniške v poklicno vojsko in z bližajočim se vstopom Slovenije 

v zvezo Nato. 

mrežo, ki ščiti pred sevanji. Prof. dr. 

Janez Bogataj s Filozofske fakultete 

je poudaril, da daje nova barvna 

podoba, ki je popolnoma drugačna 

od sedanje, s svojo izrazito specifičnostjo 

modrosivozelenega videza 

občutek zrelosti, resnosti in elegance 

hkrati. »Slednjo dopolnjujejo tudi kroji. 

K temu še bolj prispeva izoblikovan 

videz, saj so imele dosedanje uniforme 

preveč našitkov in činov, kar 

je povečevalo vtis polepljenosti uniforme.« Celovit vtis vojaške uniforme ni 

samo v njenem novem oblikovanju in izbiri barvne podobe, temveč jo bodo 

bolje sprejemali tudi v vsakdanjem življenju. Zato prof. Bogataj meni, da bi 

lahko nova službena uniforma posredno pomembno vplivala na odločitev 

mladih za vojaško službo oziroma vojaški poklic. Poudarja tudi, da bo ob 

odločitvi za nove uniforme treba čim prej poenotiti celostno oblikovalsko 

podobo vojaških oznak in činov, saj se je ob predstavitvi pokazala neusklajenost 

likovne in oblikovalske podobe oznak ter činov s podobo novih uniform. 

V Slovenski vojski načrtujejo, da bodo leta 2005 nove službene uniforme 

nosili vsi pripadniki SV. Leta 2004 bodo kupili 6200 kompletov, za kar bodo 

plačali približno 1,6 milijarde tolarjev, naslednje leto pa še druge. Vodja Urada 

za logistiko na MO mag. Zvonko Kremljak je dejal, da je MO za 60 testnih 

kompletov službene uniforme plačalo nekaj več kot deset milijonov tolarjev, 

kar je približno 167.000 tolarjev za komplet. Prepričan je, da bodo pri nakupu 

večje količine plačali še manj. 

MP/BT 


Slovenci se počutimo vedno bolj varno 

Spremljamo 

m Na vprašanje, ali se počutite varno ali 

ogroženo, je 82 odstotkov od 1065 

vprašanih polnoletnih državljanov 

Slovenije odgovorilo, da se počuti 

varno, 14 odstotkov se jih počuti 

ogroženo, štirje odstotki vprašanih 

tega niso mogli oceniti. Vprašani 

med dejavnike ogrožanja varnosti 

Slovenije uvrščajo kriminal, mamila, 

brezposelnost, prodajo družbenega 

premoženja in revščino. Na prvih 

mestih ogrožanja varnosti Slovenije 

so torej socialno- ekonomski viri. Anketiranci 

na najnižji mesti ogrožanja 

varnosti uvrščajo vojaške grožnje drugih 

držav in terorizem. Dr. Malešič je 

poudaril, da je bila ob enaki ra ziskavi 

leta 2001 zaznava ogroženosti zelo 

podobna. Teroristični napad na ZDA 

na odgovore ni vplival. 

42,5 odstotka vprašanih meni, da je 

bolj malo verjetno, da bo Slovenija v 

prihodnosti še potrebovala vojsko. V 

raziskavi iz leta 2001 jih je tako menilo 

31 odstotkov. V tokratni raziskavi 

se jih je 33,3 odstotka odločilo, da bo 

to verjetno, pred dvema letoma pa jih je tako menilo 40 odstotkov. 13,9 odstotka 

jih v letošnji raziskavi predvideva, da je to zelo verjetno, pred dvema 

letoma pa 18 odstotkov. Dr. Malešič je pojasnil, da se delež vprašanih, ki 

meni, da bo Slovenija še potrebovala vojsko, zmanjšuje. Najpomembnejša 

naloga, ki naj bi jo vojska opravljala v družbi, je po mnenju vprašanih pomoč 

ob naravnih nesrečah. Sledijo varstvo države pred morebitnim zunanjim napadalcem, 

skrb za vojaško usposobljenost in sodelovanje v mednarodnih 

mirovnih ter humanitarnih operacijah. 

Dr. Anton Bebler, redni profesor na FDV, je komentiral izsledke raziskave o referendumih 

o Natu in EU. »Podatki o koristnosti odločitve na referendumu za 

Evropsko unijo in Nato se ujemajo z razporeditvijo referendumskih glasov za 

oziroma proti. Podatki torej kažejo na nespremenljivost mnenja v slovenski 

javnosti, kar pomeni, da se je večina Slovencev na referendumu odločila po 

premisleku.« Aktualni dogodki, kot je bila na primer vojna v Iraku, na odločitev 

skoraj nisi vplivali. V tokratni raziskavi je 59 odstotkov vprašanih menilo, 

da je bila odločitev na referendumu za vstop v Nato koristna. Vprašani kot 

najbolj verjetne posledice vstopa v Nato navajajo, da bodo imele slovenske 

oborožene sile boljši dostop do sodobnega orožja, povečala se bo stopnja 

varnosti in slovenska podjetja bodo lahko sodelovala v vojaških projektih 

Nata. 

Raziskava je obsegala tudi mnenja vprašanih o sodelovanju Slovenije v 

mednarodnih mirovnih operacijah. To področje je pojasnila dr. Ljubica 

Jelušič. 70 odstotkov vprašanih podpira sodelovanje Slovenije v mirovnih 

operacijah, 25 odstotkov pa jih je proti. Največ vprašanih, in sicer 87,3 odstotka, 

se strinja s sodelovanjem Slovenske vojske v humanitarnih operacijah 

brez uporabe orožja. Skoraj tri četrtine vprašanih se strinja, da Slovenska 

vojska sodeluje v operacijah za vzdrževanje miru, v katerih se lahko orožje 

Na Obramboslovnem raziskovalnem centru Fakultete za 

družbene vede so 17. decembra lani predstavili rezultate 

javnomnenjske raziskave o nacionalni in mednarodni varnosti. 

»Izsledki raziskave kažejo, da se večina državljanov 

počuti varno, nadaljuje se trend zaznavanja nevojaških virov 

ogrožanja, kot sta brezposelnost in revščina, zaznavanje 

vojaške ogroženosti pa še naprej upada,« je povedal dr. Marjan 

Malešič, predstojnik Obramboslovnega raziskovalnega centra. 

Raziskava obsega tudi mnenja o odločitvi za vstop v Nato in o 

sodelovanju v mirovnih operacijah. 

Vojska naj se bori proti terorizmu. 

uporablja samo v samoobrambi. 

Približno 37 odstotkov se jih strinja, 

da pripadniki SV sodelujejo v bojnih 

operacijah za vzpostavitev miru, 58,7 

odstotka pa jih je proti temu. »Če podatke 

primerjamo z raziskavo iz leta 

2001, se je število tistih, ki nasprotujejo 

bojnim operacijam, povečalo. 

Pred dvema letoma je bilo takih 46 

odstotkov, zdaj se jih je tako odločilo 

58,7 odstotka. Pred dvema letoma je 

bil namreč delež tistih, ki niso vedeli, 

kako naj se opredelijo, večji. V dveh 

letih je stopnja zavedanja o sodelovanju 

v mirovnih operacijah precej 

večja.« Največ vprašanih, skoraj 56 

odstotkov, odobrava sodelovanje 

Slovenske vojske oziroma policije 

v mirovnih operacijah v državah 

nekdanje Jugoslavije. Nekaj več kot 

deset odstotkov jih meni, da bi morali 

sodelovati v Iraku oziroma Afganistanu, 

sledita Kongo in Libija s 5,7 

odstotka. 79,1 odstotka jih meni, da 

naj bi Slovenija sodelovala v mirovnih 

operacijah s poklicnimi vojaki. 

Valerija Šket 

Naloge vojske v družbi 

Vojska naj pomaga policiji pri varovanju 

meje pred prehodi ilegalcev. 

Vojska naj pomaga policiji pri 

zagotavljanju reda in varnosti. 

Vojska naj v času večjih stavk 

nadomešča stavkajoče delavce. 

Vojska naj sodeluje v mednarodnih 

mirovnih in humanitarnih operacijah. 

Vojska naj skrbi za vojaško 

usposobljenost. 

Če se zdi to potrebno, naj vojska 

prev zame državno oblast. 

Vojska naj pomaga v primeru 

naravnih nesreč. 

Vojska naj vzgaja mladino v domoljubnem 

duhu. 

Vojska naj sodeluje pri javnih delih. 

Vojska naj varuje državno pred 

morebitnim zunanjim napadalcem. 

1,97 

Ocena od 1 do 5 

2,03 

3,22 

3,13 

3,42 

3,88 

3,67 

3,9 

4,15 

4,46 

4,23 


Kronika 

Ljubljana, 17. december 

Parlamentarni državni sekretar na nemškem 

zveznem ministrstvu za obrambo Walter 

Kolbow se je po programu obiskov v sedmih 

državah pristopnicah k Natu srečal z gostiteljem, 

državnim sekretarjem na MO dr. Milanom 

Jazbecem. Z njim je podpisal Smernice za 

dolgoročno politično-vojaško sodelovanje 

med nemškim in slovenskim obrambnim ministrstvom. 

Walterja Kolbowa je sprejel tudi 

minister za obrambo dr. Anton Grizold. 

Trnovo, 20. december 

V spominskem parku v Trnovem je načelnik 

GŠSV generalmajor Ladislav Lipič odkril doprsni 

kip komandantu IX. korpusa Stanetu 

Potočarju Lazarju. Zbrane je nagovoril ob 60. 

obletnici ustanovitve IX. korpusa NOV in POJ. 

Celje, 23. december 

V 20. motoriziranem bataljonu so prevzeli prvo 

oklepno vozilo valuk. Do konca tega leta bodo 

v enoti dobili najmanj 24 vozil, do junija 2005 

pa vseh 36 valukov. S simboličnim prevzemom 

prvega valuka sta se začela opremljanje 20. motoriziranega 

bataljona z oklepnimi vozili valuk in 

zagotavljanje načrtovanih bojnih zmogljivosti za 

opravljanje nalog. 

Vipava, 5. januar 

V Centru za usposabljanje v Vipavi se je začelo 

usposabljati 41 kandidatov za poklicne vojake 

SV. 24. decembra 2003 so pripravili slovesnost 

ob dnevu samostojnosti. Na njej je 20 poklicnih 

vojakinj, ki so uspešno končale trinajsttedenski 

program, dobilo potrdila o opravljenem vojaškostrokovnem 

usposabljanju. 

Maribor, 7. januar 

Na povabilo poveljnika 72. brigade podpolkovnika 

Vladimirja Maherja je brigado in Vojašnico 

generala Maistra obiskal župan mestne občine 

Maribor Boris Sovič. Spoznal je 72. brigado in 

njene dejavnosti, ogledal pa si je tudi, kako poteka 

obnova kadetnice. 

Brnik, 9. januar 

Dan slovenskega vojaškega letalstva, 12. januar, 

so pripadniki 15. brigade VL zaznamovali s 

slavnostnim postrojem pripadnikov vojaškega 

letalstva v letalski bazi na Brniku. Najzaslužnejšim 

pripadnikom so podelili priznanja za 

udeležbo na mednarodni vojaški vaji letalskih 

sil Cooperative Key 2003, ki je septembra lani 

potekala v Bolgariji. Glavni govornik na prireditvi 

je bil polkovnik Gabrijel Možina. 

Kranj, 9. januar 

V Vojašnici Kranj je potekala krajša slovesnost 

ob predaji dolžnosti poveljnika poveljstva enot 

za podporo. Dosedanji poveljnik polkovnik 

Franc Ošljak, ki odhaja na novo dolžnost, je 

poveljevanje nad enotami za podporo predal 

dosedanjemu načelniku osebnega štaba 

načelnika GŠSV polkovniku Antonu Tunji. Polkovnik 

Ošljak se je zahvalil vsem sodelavcem 

za dobro sodelovanje pri opravljanju nalog in 

novemu poveljniku zaželel čim več uspehov pri 

vodenju enote. 

Spremljamo 

m Chronicle 

Poček, 

23rd November - 13th December 

A three-week training of the servicemembers 

of the 74th Armoured-Mechanised Battalion 

from Maribor took place at the central military 

training grounds of the Slovenian Armed 

Forces. The servicemembers focused mainly 

on theoretical procedures of the crews of 

the armoured-mechanised units and combat 

vehicles command as well as on firing with 

the weapons on M-55S tank and armoured 

transport vehicles. 

Poljče, 9th - 17th December 

A Danish - Slovenian seminar concerning the 

host country support plan took place at the 

Defence Training Centre in Poljče. 79 participants 

from RS ministries, government administrations, 

business companies, institutions 

and organisations, which, according to the RS 

Government decree, are of special importance 

for Slovenian defence, took part in the seminar. 

The main aims of the seminar were the education 

and training for the implementation of the 

host country support plan in Sovenia, which 

the RS Government passed on 16th October 

last year, as well as NATO procedures for the 

preparation of the agreements and plans for 

host country support. 

Ljubljana, 17th December 

After having carried out the scheduled visits of 

the seven NATO invitee countries, Parliamentary 

State Secretary at the German Federal Ministry 

of Defence, Walter Kolbow met with RS State 

Secretary Milan Jazbec, PhD, in order to sign 

the Guidelines for the long-term political-military 

coperation between the Federal Ministry of 

Defence of the Federal Republic of Germany and 

Slovenian Ministry of Defence. Parliamentary 

State Secretary Kolbow was alco received by RS 

Minister of Defence, Anton Grizold, PhD. 


At the Franc Rozman - Stane barracks in Ljubljana 

a military ceremony took place to mark the occasion 

of the Day of the 1st SAF Brigade. The ceremony 

was attended by high representatives of the RS 

Ministry of Defence, resident military and defence 

attachés as well as by high commissioned officers 

of the Slovenian Armed Forces. 1st SAF brigade is 

Slovenia’s biggest professional military unit, today 

it comprises 1680 professional SAF servicemembers. 

The key-note speaker at the ceremony was 

Chief of the General Staff of the Slovenian Armed 

Forces, Major General Ladislav Lipič 


A presentation of the new SAF servicemember 

uniforms took place at the RS Ministry of 

Defence. The new uniforms will be tested in 

the next six months by 60 commissioned and 

non-commissioned officers if the SAF. Instead 

of the present khaki brown uniforms in the future 

professional SAF servicemembers will be 

wearing dark blue-grey-green uniforms. 

Pokljuka, 7th - 11th January 

SAF sportsmen and sportswomen, among them 

the best biathlon competitors Janez Marič, Marko 

Dolenc, Andreja Mali and Tadeja Brankovič, took 

part in the biathlon world cup competition. Marko 

Dolenc, who was placed ninth in sprint, was the 

best Slovenian competitor. The competition was 

organised and carried out by RS Ministry of Defence 

and the Slovenian Armed Forces. President 

of the Organisation Committee was Chief of the 

SAF General Staff, Major General Ladislav Lipič. 

Brnik, 9th January 

On the occasion of the Slovenian Military 

Aviation day, 12th January, a ceremonious 

line-up of the Slovenian Military Aviation servicemembers 

took place at the Brnik aviation 

base. The most deserving servicemembers 

were presented with award certificates for 

their participation in the international military 

aviation exercise Coperative Key 2003. 

SLOVENSKA VOJSKA 7

Ukrepanje ob nesrečah 

Zaščita in reševanje 

e e 

Delavnice se je udeležilo več kot 30 

udeležencev, namenjena pa je bila 

tistim, ki se ukvarjajo z varstvom pred 

naravnimi in drugimi nesrečami. Vsi 

udeleženci imajo tudi izkušnje na tem 

področju. Na delavnici so sodelovali 

tisti, ki se ukvarjajo z načrtovanjem 

in pripravljenostjo varstva pred nesrečami 

na državni, regijski ter lokalni 

ravni, regijski gasilski poveljniki, 

poveljniki nekaterih gasilskih enot 

širšega pomena in drugi strokovnjaki 

s tega področja. Prvi dan so ameriški 

predavatelji predstavili upravljanje 

ob nesrečah (Incident Management 

System). Poudarek je bil na postopkih 

upravljanja, organizaciji služb, posebej 

gasilskih služb, ki so odgovorne 

za ukrepanje ob nesrečah, na načrtovanju, 

logistični podpori in financiranju. 

Trije ameriški predavatelji, ki sicer 

usposabljajo pripadnike nacionalne 

garde Kolorada za upravljanje ob nesrečah 

(Incident Management) in za 

gasilstvo, so predstavili organizacijo 

služb, ki so odgovorne za upravljanje 

ob nesrečah, in njihovo gasilstvo. Govorili so tudi o postopkih upravljanja ob 

nesrečah (Incident Management Procedures). Nato so morali udeleženci, ki 

so bili razdeljeni v skupine, pripraviti naloge, v katerih so izkušnje ameriških 

strokovnjakov prenesli v slovenski sistem, in načrt intervencije oziroma po- 

V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje RS na Igu 

pri Ljubljani je bil lani zadnji pomembni dogodek delavnica 

z naslovom Gasilstvo in ukrepanje ob nesrečah – izkušnje 

Združenih držav Amerike. V okviru programa sodelovanja Vojska 

vojski so jo pripravili trije ameriški predavatelji, ki sodelujejo 

tudi pri usposabljanju pripadnikov nacionalne garde ameriške 

zvezne države Kolorado. 

Ena od delovnih skupin med pripravo naloge 

Razstava Ivana Stojana Rutarja 

V avli Ministrstva za obrambo so v začetku decembra odprli razstavo 

slik primorskega slikarja Ivana Stojana Rutarja. Čeprav je začel slikati 

šele po upokojitvi, je imel v desetih letih ustvarjanja že 54 samostojnih 

razstav. Umetnik je uporabil tehniko akrilnih barv, ki jih je nanašal na 

karton. Razstavljena dela so nastala v zadnjih dveh letih. 

stopke ukrepanja ob nesreči. Pri tem 

so si lahko pomagali z gradivom, 

zemljevidi, seznami in drugim. V nalogi 

so morali obravnavati nesrečo, 

na primer plaz, cestno nesrečo z razlitjem 

nevarne snovi, potres, nesrečo 

z nevarnimi snovmi v industriji itd. 

Udeleženci so predstavili svoja mnenja 

in ugotovitve in se o njih pogovorili 

s predavatelji. Drugi dan je bil namenjen 

načrtovanju in pripravljenosti ob 

nesrečah, predvsem načrtovanju v 

večjih mestih. Predavatelji iz Kolorada 

so predstavili še načrtovanje 

ob nesrečah v mestu, v katerem živi 

do 500.000 prebivalcev, in nekaj 

praktičnih primerov. Nato so skupine 

pripravile naloge tudi o tem področju. 

Ob koncu delavnice smo udeležence 

vprašali, kakšno je njihovo mnenje o 

tem usposabljanju. »Delavnica se mi 

je zdela zanimiva glede vsebine in 

metode,« je povedala Vida Juratovec 

z URSZR. »Model, s katerim primerjamo 

izkušnje strokovnjakov iz drugih 

držav z našimi, bomo lahko uporabili 

tudi za druge skupine in vsebine. Najbolj zanimiva se mi je zdela razprava. 

Naša skupina je opozorila na slabo medsebojno poznavanje znotraj sil za 

zaščito in reševanje, policije in zdravstva, čemur je treba pri usposabljanju 

vseh teh struktur nameniti še več pozornosti. Izvajalci usposabljanj že dalj 

časa opozarjamo, da za pripravo dobrih programov usposabljanj potrebujemo 

sistem vodenja intervencij oziroma doktrino. Ta sistem naj bi bil usklajen 

znotraj sil za zaščito in reševanje kot tudi znotraj drugih resorjev in bi natančneje 

določal temeljne postopke. Usposabljanja za vodje intervencij bi morala 

potekati na različnih zahtevnostnih ravneh. Za najzahtevnejšo raven, torej za 

vodenje večjih nesreč, bi lahko v vsaki regiji izbrali skupino izkušenih vodij sil 

za zaščito in reševanje ter strokovnih delavcev za zaščito in reševanje, ki bi 

jih potem načrtno nenehno usposabljali.« Z delavnico je bil zadovoljen tudi 

Gregor Turnšek z Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. »Potek 

in vsebina delavnice sta me pozitivno presenetila, saj smo lahko na podlagi 

predstavitve ameriškega sistema vodenja ob nesrečah primerjali naše štabe 

Civilne zaščite. Na delavnici se je pokazalo, da je za uspešno obvladovanje 

nesreč potrebno veliko znanja, izkušenj, načrtovanja, usposabljanja, ustrezne 

koordinacije, denarja idr. Udeleženci delavnice smo bili iz več ustanov s 

področja zaščite in reševanja, zato je bila to tudi priložnost, da se spoznamo 

med seboj in si izmenjamo izkušnje ter mnenja o tistem, kar smo slišali od 

ameriških strokovnjakov,« je poudaril Gregor Turnšek. 

Z udeleženci delavnice so bili zadovoljni tudi ameriški predavatelji. Po besedah 

ene od njih, Deanne Criswell, so se bali, kako se bodo naši slušatelji 

odzvali na njihova predavanja. Strah je bil odveč, saj so bili pri delu odlični 

in zelo kooperativni. Deanne Criswell tudi upa, da bodo udeleženci delavnice 

veliko rešitev, ki so jih spoznali na delavnici, še dolgo uporabljali tudi pri svojem 

delu. 

(KuB) 


Iz vojaškega a življenja 

j V 74. OKMB usposobili nove 

kleščmane 

Glavni namen usposabljanja je bil 

usposobiti novozaposlene poklicne 

Na osrednjem vojaškem vadišču SV na Počku pri Postojni je 

vojake za formacijske dolžnosti v 

od 23. novembra do 13. decembra 2003 potekalo tritedensko 

sestavi posadk bojnih vozil in izboljšati 

pripravljenost vseh zaposlenih 

te rensko usposabljanje pripadnikov 74. oklepno-mehaniziranega 

bataljona iz Maribora. Pripadniki enote so se usposabljali v izvajanju 

taktičnih postopkov posadk oklepno-mehaniziranih enot, 

pripadnikov 74. oklepno-mehaniziranega 

bataljona. Ob tem je potekalo 

poveljevanju bojnim vozilom in streljanju z oborožitvijo tankov 

tudi usposabljanje poveljnikov za 

M-55S ter drugo oborožitvijo oklepno-mehaniziranih enot. 

ravnanje z bojnimi vozili v vseh bojnih 

razmerah in za vodenje ognja iz oborožitve bojnih vozil. Poveljniki v 

čet so se usposabljali za pripravljalna, šolska in bojna streljanja. Ob 

strokovnjakov iz Tehničnega zavoda je med tem potekalo tudi pre 

hidroelastičnega sistema na vseh posodobljenih tankih M-55S. T 

usposabljanje se je končalo s skupno taktično vajo z bojnim stre 

oklepno-mehaniziranega bataljona, na kateri so pripadniki enote po 

kazali bojno delovanje tankovskega voda v obrambi s prehodom 

v protiudar. Pripadniki pivškega 45. OKB in LOGEVOJ Pivka, ki so 

pomagali pri logistični podpori usposabljanja in poskrbeli za nastanitev 

v pivški vojašnici, so mariborskim kolegom zagotovili najboljš 

pogoje za usposabljanje, kar je dobro vplivalo na motiviranost in de 

enote na terenu, še posebno zaradi slabega vremena, dežja, vetra i 

nizkih temperatur, kar je dodatno oteževalo usposabljanje. Poveljnik 

74. OKMB major Robert Petek je dejal, da je delna analiza usposabljanja 

pokazala zelo dobre rezultate. Po uspešno opravljenem usposabljanju 

so v petek, 19. decembra, v Vojašnici generala Maistra v M 

pripravili še krajšo slovesnost, na 

kateri so novim kleščmanom podelili 

VED oklepno-mehaniziranih enot. Vojaške 

slovesnosti sta se udeležila tudi 

poveljnik 72. brigade podpolkovnik 

Vladimir Maher in namestnik poveljnika 

Centra za usposabljanje major 

Marjan Rožanec. 

VB/BT


j Ob slovenskem nacionalnem dnevu so zbrane zabavale Vesele Štajerke. 

Slovenski dan v bazi Butmir 

Nacionalni poveljnik slovenskega 

kontingenta podpolkovnik Bojan 

Gregorič je v nagovoru zbranim dejal: 

»Rad bi poudaril, kako pomemben 

je 26. december za vse nas, za Slovensko 

vojsko in nekdanje pripadnike 

Teritorialne obrambe, ki jim je skupaj 

s policijskimi enotami zaradi visoke 

motiviranosti, patriotizma in morale 

uspelo ubraniti samostojnost. Posebej se moramo spomniti tistih, ki so za 

državo dali svoje življenje.« 

Prepoznavnost države in vojske se poveča 

Vsaka država, ki sodeluje na misiji, organizira nacionalne dneve ponavadi 

dvakrat na leto. Najprej mora najaviti dva državna praznika, tako da sta slovenska 

nacionalna dneva 25. junij in 26. december. »Za nas to pomeni veliko 

promocijo, zato je prepoznavnost naše države in Slovenske vojske večja. 

Seveda se udeležujemo nacionalnih dnevov drugih držav, saj s tem kažemo 

podporo in solidarnost kolegom drugih oboroženih sil, ki sodelujejo na misijah,« 

je pojasnil podpolkovnik Gregorič. Prednovoletnega slovenskega nacionalnega 

dneva so se udeležili tudi visoki častniki SV iz Slovenije, poveljnik in 

namestnik poveljnika Sforja v Bosni in Hercegovini, poveljujoči iz vseh enot, 

v katerih sodeluje SV, ter drugi visoki častniki držav, ki sodelujejo na misiji v 

BiH. Podpolkovnik Dimitrov Dimitar iz bolgarske vojske se je udeležil šestih 

nacionalnih dnevov v Bosni in Hercegovini, sam pa je organiziral bolgarski 

nacionalni dan. »Vaš nacionalni dan mi je pri srcu, ker vojski dobro sodelujeta. 

Taki dnevi so pomembni predvsem zato, ker so pripadniki oboroženih 

sil ločeni od svojih domačih, na tak dan pa so bližje svoji domovini in družinam.« 

Vojaški kaplan Matej Jakopič je poudaril, da je nacionalni dan vsake 

Ob dnevu samostojnosti, 26. decembru, so pripadniki Slovenske 

vojske, ki sodelujejo na mirovni misiji v okviru Sforja v Bosni in 

Hercegovini, 19. decembra lani pripravili nacionalni dan v bazi 

Butmir I v Sarajevu. Proslave in zabave se je udeležilo približno 

300 gostov. Med njimi je bilo 100 pripadnikov SV, več kot 50 

jih je namreč moralo ostati na dolžnostih, in nekaj slovenskih 

novinarjev. 

države zelo pomemben. »Taki dogodki 

presežejo druženje, saj prinašajo 

trdnejše zaupanje in boljše rezultate v 

skupini.« Desetnik Matjaž Pertinač je 

povedal: »To je druga misija, na kateri 

sodelujem. Težko mi je preživeti praznike 

stran od domačih, sem pa prvič 

na nacionalnem dnevu in se mi zdi 

zelo v redu. Tudi hrana je slovenska, 

kar je dobrodošla sprememba, saj v Doboju kuhajo Portugalci, zato jemo 

večinoma ribe.« Desetnik Jaka Bevc je dejal, da se je po predstavitvi Slovenije 

veliko Portugalcev, ki delajo v Doboju, odločilo, da bodo dopust ali del dopusta 

preživeli v Sloveniji, kar je za promocijo naše države zelo dobro. Majorka 

Jane Ealen Bagwell iz ameriške vojske je povedala: »Dobro je, da kaj izvemo 

o drugih državah. Tako vem nekaj o Sloveniji, kako ste postali samostojni in o 

zgodovini države. Nacionalni dnevi so pomembni tudi za moralo vojakov, da 

se malo zabavajo med sicer napornim delom na misiji.« 

Vzdušje božičnih in novoletnih praznikov 

V bazah, v katerih delajo slovenski vojaki, torej v Doboju in Sarajevu, so pripravili 

novoletne jelke in jaslice. Pripadniki 2. motorizirane čete, ki delajo v 

Doboju, so božič in novoletne praznike preživeli skupaj, saj zadnji mesec na 

misiji ne morejo na dopust, razen izjemoma. Ob izidu te številke Slovenske 

vojske so že v Sloveniji, zato jih je na nalogah v Doboju zamenjala 3. motorizirana 

četa 10. MOTB. A kot so povedali, je »delo v petek in svetek enako«, 

saj zunaj baze vzdušja božiča ni bilo čutiti. V Sarajevu pa so nemški kolegi 

slovenske pripadnike povabili, da sodelujejo na božičnem sejmu. Tako so 

prodajali kuhano vino, medico in kranjske klobase, izkupiček pa so namenili 

lokalni ustanovi za telesno prizadete otroke. 


Vodja slovenskega kontingenta v večnacionalni 

bojni skupini major Peter Zakrajšek pred 

slovenskim kozolcem v bazi v Doboju, ki so ga 

pripadniki SV naredili v prostem času 

Podpolkovnik 

Dimitrov Dimitar 

Majorka 

Jane Ealen Bagwell 

Desetnik 

Matjaž Pertinač 

Desetnik 

Jaka Bevc 


Cooperative 

Support 2003 

V Salzburgu je decembra lani potekala 

petdnevna strateško-operativna štabna 

vaja iz logistike Cooperative Support 2003 

(COSUP03). Vajo je ob podpori države gostiteljice 

Republike Avstrije in njenih oboroženih 

sil organiziralo Natovo regionalno poveljstvo 

za južni Atlantik (NATO RH Southlant) iz Lizbone 

na Portugalskem. 

Naloge države gostiteljice je prevzelo predvsem 

vojaško teritorialno poveljstvo avstrijskih 

oboroženih sil iz Salzburga pod poveljstvom 

generalmajorja Paula Kritscha. 

Temeljna naloga je bila poskrbeti 

za nemoten potek vaje, varnost 

udeležencev, namestitev, zdravstveno 

oskrbo, prevoz, prehrano, 

delovne prostore, informacijski 

sistem, družabne in kulturne 

prireditve ter ogled znamenitosti 

Salzburga in njegove okolice. 

Udeleženci vaje so se strinjali, da 

je država gostiteljica odlično opravila 

svojo nalogo. Glavni cilji vaje Cooperative 

Support 2003 so bili predstavitev, spoznavanje 

in delo po Natovi doktrini in konceptih logistike 

v mednarodnih združenih operacijah pod vodstvom 

Nata, na ravni strateških in operativnih 

poveljstev. 

Pomembna cilja vaje sta bila povečevanje interoperabilnosti 

logistike in načrtovanja med operativnimi 

ter strateškimi poveljstvi Nata in držav 

Partnerstva za mir ter preverjanje nove poveljniške 

strukture Nata, ki bo začela veljati leta 2005. 

Za vajo je bil pripravljen namišljen scenarij dogajanja 

na Iberskem polotoku, kjer je prišlo do medetničnih 

sporov. Po podelitvi mandata ZN zvezi 

Nato je nalogo prevzelo mednarodno združeno 

poveljstvo sil (Combined Joint Task Force - CJTF) 

s podrejenimi poveljstvi kopenskih sil (Land 

Component Command - LCC), zračnih sil (Air 

Component Command - ACC) in pomorskih sil 

(Maritime Component Command - MCC). 

Naloga udeležencev je bila predlagati poveljnikom 

na strateški in operativni ravni ustrezne 

rešitve logistične zagotovitve, pri čemer so morali 

upoštevati standarde Nata o logistiki, sodelovanje 

z državami PzM in državo gostiteljico, v kateri 

je potekala operacija. Udeleženci so se na strateš- 

ki ravni seznanili z delovanjem in nalogami nove 

poveljniške strukture Nata, logistiko zveze Nato 

pri kriznem menedžmentu, Partnerstvom za mir 

na strateški ravni, z načrtovanjem operacij sanitete 

Nata, podporo države gostiteljice (Host Nation 

Support), konceptom mednarodnega združenega 

poveljstva sil (CJTF) in z načeli premikov ter 

prevozov. Na predavanjih in pri praktičnih nalogah 

so se ukvarjali z logistiko kopenske, zračne 

in pomorske sestavine ter nalogami združenih 

operacij, ki potekajo s sodelovanjem dveh ali več 

zvrsti oboroženih sil. Predavali so strokovnjaki 

poveljstev Nata, udeleženci pa 

so delali v majhnih skupinah. 

Iskali so namreč rešitve, ki so 

jih predstavili drugim sodelujočim 

in vodstvu. Rešitve, pri 

katerih so svetovali inštruktorji, 

je ocenilo vodstvo vaje. 

Na vaji je sodelovalo stoosemdeset 

udeležencev iz 

34 držav, in sicer iz enajstih 

držav članic Nata, 21 držav 

Partnerstva za mir in dveh držav članic Sredozemske 

pobude. Sodelujoči so pripadniki vseh 

treh zvrsti oboroženih sil, pridružili pa so se jim 

tudi predstavniki vojaških sanitetnih služb. Vaje 

so se udeležili štirje pripadniki poveljstva enot za 

podporo iz SV, in sicer podpolkovnik Milan Žurman, 

kapitan fregate Edi Jeran, major Peter Palčič 

ter major Danilo Jazbec. Cooperative Support 

2003 so spremljala avstrijska javna občila, poleg 

generalov in admiralov iz Natovih poveljstev ter 

avstrijske vojske in nekaterih vojaških atašejev si 

jo je ogledal tudi avstrijski minister za obrambo. 

Ob reorganizaciji poveljniške strukture Nata bo 

prihodnje leto potekal tečaj v Natovem šolskem 

centru v Oberammergau v ZRN, ki bo neposredno 

pod novo oblikovanim Natovim strateškim poveljstvom 

za preoblikovanje (Strategic Command for 

Transformation - SATC) iz Norfolka v ZDA. 

Podpolkovnik Milan Žurman 

Na Tolminskem 

zaznamovali 

obletnico 

ustanovitve TO 

V nekdanjem domu JLA v Tolminu je v petek, 

19. decembra 2003, potekala slovesnost 

ob 35. obletnici ustanovitve TO na Tolminskem. 

Na prireditvi se je zbralo približno 

70 ljudi, med njimi predvsem prvi razporejeni 

častniki in podčastniki nekdanjega 

Severnoprimorskega odreda TO za takratni 

občini Tolmin in Idrija. Slavnostni govornik je 

bil predsednik pokrajinskega odbora ZVVS 

podpolkovnik Vito Berginc, ki je sodeloval 

pri ustanovitvi Severnoprimorskega odreda 

TO na tem območju od začetka leta 1968, 

zbrane pa je pozdravil tudi stotnik Vinko Gaberšček. 

»Letos mineva 35 let od mejnika v 

razvoju slovenske vojaške organizacije, česar 

se spominjamo s ponosom in veseljem. 

Kmalu po ustanovitvi glavnega štaba TO za 

Slovenijo 20. novembra 1968 in prvih enot 

TO v obliki odredov bataljonske sestave je bil 

tudi v Tolminu ustanovljen odred s tremi bataljoni, 

in sicer poveljstvo odreda, zaščitna 

enota, zaledna enota, 1. bataljon v Tolminu, 

2. bataljon v Kobaridu, ki je imel 1. četo v Kobaridu, 

2. četo v Breginju, 3. četo pa v Bovcu, 

ter 3. bataljon, ki je bil ustanovljen v Idriji,« 

je povedal Berginc. V svojem nagovoru je 

govoril tudi o reorganizacijah nekdanje TO 

v njeni polpretekli zgodovini. Obiskovalci so 

si lahko ogledali fotografije o razvoju TO na 

Tolminskem od leta 1968 do 1996. 

Dean Božnik 


j SLOVENSKA S VOJSKA 11


j Britanci urili slovenske inštruktorje 

Vodja britanske vojaškostrokovne 

skupine, višji podčastnik (Sgt Major) 

Dave Sado, z 20-letnimi vojaškimi 

izkušnjami, je pojasnil, da je tečaj 

zasnovan kot sodelovanje med Slovensko 

vojsko in britansko vojaškostrokovno 

skupino. »Želimo poglobiti 

sodelovanje med vojskama, dvigniti 

raven znanja inštruktorjev, poudariti 

didaktične sposobnosti in metode. 

Delo inštruktorja je zahtevno, zato so 

tečaji na visoki ravni.« Major Rožanec 

je pojasnil, da podčastniki, ki usposabljajo 

poklicne vojake, stroko dobro 

poznajo, a jim manjkajo izkušnje pri 

razumevanju pojmovanja poklicnega 

vojaka. »Želimo, da nam britanska 

skupina predstavi svoje izkušnje 

in tradicijo poklicnega 

vojaka, da bi lahko izboljšali 

kakovost usposabljanja in 

odnos do njega.« Podčastnik 

(CSgt) Andrew Varney 

je pojasnil, da imajo tečaje 

predvsem v Vzhodni Evropi. 

Vsebino prilagodijo željam 

in potrebam držav gostiteljic. 

Vojske se profesionalizirajo 

in vključujejo v Nato, zato 

pričakujejo, da bodo njihovo 

pomoč vse manj potrebovale. 

Štiričlanska britanska 

strokovna skupina se je 

osredotočila na klasično 

vlogo inštruktorja, lastnosti 

dobrega inštruktorja, tehniko označevanja na terenu, indivi dualno in skupinsko 

delo ter usposabljanje za bojne naloge, ki obsega telesno pripravljenost, 

načrtovanje in izvedbo naloge, spodbujanje ter ohranjanje motivacije kandidatov 

za učenje. Predstavniki poveljstva Centra za usposabljanje, ki so pre- 

V Centru za usposabljanje je od 24. novembra do 12. decembra 

2003 potekal tečaj za inštruktorje, ki usposabljajo kandidate za 

poklicne vojake. Tečaj, ki se ga je udeležilo 28 inštruktorjev iz 

Centra za usposabljanje in dva iz Centra vojaških šol, so organizirali 

britanska skupina za vojaško svetovanje in usposabljanje 

v državah Srednje in Vzhodne Evrope ter predstavniki Centra za 

usposabljanje. V treh tednih so se tečajniki urili in usposabljali za 

boljše delo s kandidati za poklicne vojake. Namestnik poveljnika 

Centra za usposabljanje major Miran Rožanec je v pozdravnem 

nagovoru pred začetkom tečaja dejal: »Med tečajem se bomo 

osebnostno in poklicno obogatili. Lahko postanemo inštruktorji 

po sodobnih vojaških merilih in to tudi dokažemo. Pričakujemo, 

da bomo dvignili raven usposabljanja oziroma dela s kandidati. 

To je tudi pogoj za razvoj naše vojske, primerljive s sodobnimi 

oboroženimi silami.« 

davali inštruktorjem, so govorili tudi o 

drugih vidikih vojaškega življenja, in 

sicer o odnosu med inštruktorjem in 

kandidati, o pomenu redne in pravilne 

športne vadbe, varnostnih vidikih, liniji 

poveljevanja in kadrovskem področju, 

kar je vključevalo obravnavo Zakona 

o javnih uslužbencih, status kandidata, 

kaznovanje in nagrajevanje, 

sprejemanje daril, podporo družini in 

prilagajanje vojaškemu življenju. Obravnavali 

so tudi nekatere psihološke 

vidike, na primer neprilagodljivost, 

diskriminacijo in zasvojenost. Ukvarjali 

so se s pirotehničnimi sredstvi, 

logistično oskrbo in odnosi z javnostjo. 

Inštruktorji so se usposabljali 

in urili v vipavski vojašnici, 

na vadišču Mlake, tečaj pa 

so končali z vajo in preverjanjem 

znanja na Počku. 

Andrew Varney je dejal: »Nekaj 

pripadnikov Slovenske 

vojske je že bilo v Vyškovu 

in vedno so bili odlični, zato 

sem podobno raven znanja 

pričakoval tudi tukaj. To se 

je potrdilo. Vsaka taka izkušnja 

nam veliko pomeni, 

ker izvemo kaj novega, zato 

je to koristno za obe strani.« 

Višji vodnik Iztok Kavs je potrdil, 

da so z usposabljanjem 

zadovoljni. »Učimo se novih 

vsebin in novega načina 

posredovanja znanja, dopolnili pa bomo tudi znanje o temeljnih nalogah inštruktorja. 

To usposabljanje mi bo pomagalo pri nadaljnjem delu s kandidati 

za poklicne vojake.« V začetku prihodnjega leta odhaja v Vyškov predvidoma 

pet predstavnikov Centra za usposabljanje. 


Foto: BT 

Višji vodnik 

Iztok Kavs 

Višji podčastnik 

Dave Sado 

Podčastnik 

Andrew Varney 

Britanska skupina za vojaško svetovanje in usposabljanje v državah 

Srednje in Vzhodne Evrope (BMATT) sodi v program dvostranskega 

obrambnega sodelovanja med obrambnim ministrstvom Velike Britanije 

in partnerskimi državami Srednje ter Vzhodne Evrope. Najpomembnejša 

naloga programa je podpora regionalni stabilnosti in gradnja 

zaupanja med državami ter njihovimi oboroženimi silami. V ta namen 

so leta 2000 odprli vadbeni center za urjenje v Vyškovu na Češkem. 

BMATT pomaga z vojaškim urjenjem, ki je usmerjeno v spodbujanje 

razvoja zmogljivosti demokratičnih obrambnih postopkov. Tako se povečuje 

tudi povezljivost med članicami Nata in partnerskimi državami. 


Psihološke priprave morajo postati 

del vsakdanjega usposabljanja 

Z razvojem vojaške znanosti sta vloga 

in pomen človeka ter njegove osebnosti 

v vojnih dogajanjih postajala vedno 

bolj pomembna, ne glede na sodobni 

tehnični in tehnološki razvoj, izpopolnjevanje 

vojne klasične in termonuklearne 

tehnike, oborožitve ter drugih 

sredstev za množično uničevanje. Moralno-psihološka 

priprava moštev za 

bojno delovanje je predvsem od začetka 

20. stoletja dobila poseben pomen. 

Zaradi moralnih, psihičnih in fizičnih 

zahtev, ki jih mora izpolnjevati bojevnik 

v sodobnem bojevanju, moramo opraviti 

vsestransko študijo človekovega 

značaja, njegovih psihičnih ter fizičnih 

zmožnosti in sposobnosti, pa tudi omejitev, lastnosti, načinov vedenja v boju 

in delovanja v specifičnem vojaškem kolektivu. Iz aktualnih potreb vojske se je 

razvila nova psihološka disciplina s posebnim predmetom in področjem proučevanja, 

ki se usmerja na proučevanje lastnosti človekove psihične dejavnosti 

v pogojih bojevanja, na psihološki podlagi vojaškega izo braževanja ter usposabljanja, 

nerešena vprašanja selekcije in klasifikacije ljudi za posamezne 

vojaške dolžnosti ter na naloge, analize delovnih mest, prilagajanje bojevnikov 

na vojne in mirnodobne pogoje življenja ter dela v vojaških kolektivih, na psihološke 

vidike vojn, težave vodenja in odnosov v vojski. Vojaška psihologija proučuje 

predvsem motivacijo, bojno moralo, vlogo in pomen ustreznega vodenja 

ter poveljevanja in psihološke odzive ter odpornost bojevnikov ob povečanem 

stresu. V izrednih, kriznih in vojnih razmerah je človek izpostavljen oziroma ga 

ogrožajo številne obremenitve in napori, ki jih mora preseči, če hoče ustrezno 

delovati. V izrednih razmerah so na preizkušnji vse človekove psihične in fizične 

sposobnosti, življenjske izkušnje ter njegovi potenciali. Samo vitalna in 

psihično stabilna osebnost je sposobna obvladati psihični stres, ki je psihofizična 

značilnost odziva in obrambni mehanizem pred nevarnostjo. Dobro poznavanje 

človekove osebnosti, biopsiholoških in sociopsiholoških zakonitosti 

vedenja, emocionalnega doživljanja in človekovih psihičnih odzivov je pogoj 

za uspešno delovanje vojaškega kolektiva in posameznikov v njem. Naloga 

vojaške psihologije je osredotočenje na temeljno sestavino vojske, na človeka 

z vsemi njegovimi lastnostmi, sposobnostmi in pomanjkljivostmi. Pri tem ne 

gre za to, da bi pripomogla k novim rezultatom, temveč za to, da bi povečala 

učinkovitost in zmogljivost vojaškega osebja ter enot. Njeni rezultati so vidni v 

metodah, s katerimi se izbira vojaško osebje, postavlja na dolžnosti in usposablja, 

ter v mislih in dejanjih tistih, ki to osebje vodijo. Učinki vojaške psihologije 

so opazni tudi v uspešnem opravljanju vsakodnevnih nalog doma in po 

svetu ter na mirovnih operacijah. 

Mirovne operacije (18. del) 

Psihologija posameznika in organizacije zanima vojsko že od 

njenega nastanka. Vojaški voditelji so si prizadevali spoznati 

vojakovo dušo, njegove moralne in intelektualne sposobnosti 

ter lastnosti, njegova stališča, miselne procese in sposobnosti. 

Prizadevali so si poiskati čim boljše metode za razvijanje 

in utrjevanje bojne morale in discipline ter izpopolnjevanje 

izobraževanja in usposabljanja. V prispevku vam bomo predstavili 

vlogo, pomen in vsebino psiholoških priprav kadra za 

delo v mirovnih operacijah v SV. Dobra telesna pripravljenost, 

visoka vojaškostrokovna usposobljenost in ustrezna opremljenost 

niso edini pogoji za uspešno delo posameznikov in enot 

na mirovnih misijah. Odhod v novo in neznano okolje ter prilagajanje 

na nove pogoje življenja in dela namreč zahtevajo tudi 

ustrezne psihološke priprave. 

sodelujejo na mirovnih operacijah, 

pogosto izpostavljeni zelo stresnim 

razmeram. Že odhod v novo, neznano 

okolje povzroči psihične spremembe 

in zahteva prilagajanje na nove pogoje 

življenja in dela. Poleg tega so pripadniki 

Slovenske vojske, ki sodelujejo na 

mirovnih misijah, pogosto priča nasilju 

in izpostavljeni najrazličnejšim nevarnostim 

ter povsem bojnim razmeram. 

Verjetnost, da bo njihovo življenje 

ogroženo, je zelo velika, ponavadi se 

to zgodi nenadno in nepričakovano. 

Težke izkušnje v kombinaciji z nenehnim 

pritiskom, veliko odgovornostjo 

Strokovne teme 

e 

Stres je pogost spremljevalec življenja in dela na misiji 

Ne glede na vrsto in način opravljanja nalog so posamezniki ter enote, ki 



e 

zaradi pomembnosti mirovne misije, z oddaljenostjo od doma in z drugačnim 

kulturnim okoljem lahko pomenijo večjo stopnjo stresa. Posameznik doživlja 

stres tudi v vsakdanjem življenju. Pomaga pri človekovi sposobnosti in pripravljenosti 

na aktivno delovanje, vendar pa se ga, če ga je preveč, lahko 

nakopiči toliko, da ga posameznik ne more več nadzorovati in njegovo delovanje 

postane negativno. Ko se posameznik odloči za sodelovanje na mirovnih 

operacijah, mora biti dovolj poučen in se mora zavedati, da bo pogosto 

izpostavljen stresnim razmeram. To velja predvsem za misije, ki potekajo na 

območju spopadov. Tako kot značilnosti stresa pa mora poznati tudi načine, 

kako se ubraniti pred škodljivimi posledicami stresa in stresnih razmer, ki bi 

lahko vplivale na njegovo življenje tudi po vrnitvi z misije. Psihološka priprava 

posameznikov in enot za sodelovanje na mirovnih operacijah mora postati del 

vsakdanjega usposabljanja in odgovornost vseh, ki so v neposrednem stiku 

s pripadniki na mirovnih operacijah, torej poveljujočega, izvajalcev usposabljanja 

in psihologa. Zelo pomembno je, da se psihološke priprave ne začnejo 

šele pred odhodom na mirovne operacije, temveč da potekajo neprekinjeno 

od vstopa posameznika v vojaško organizacijo. Pomembna sta nenehno izobraževanje 

in usposabljanje iz psihologije, kar je uporabno tudi pri opravljanju 

vsakodnevnih del in nalog pripadnika SV. Ta se mora pred odhodom pripraviti 

na posebno okolje, zahteve in naloge na mirovni operaciji. Pogosto se pripadniki 

na mirovnih misijah lahko uprejo kratkotrajnim in dolgotrajnim negativnim 

učinkom stresa, vendar pa se lahko njihova obramba zaradi vpliva dejavnikov 

poslabša, kar povzroča stresne motnje, ki uničujoče delujejo na posameznika 

in kolektiv. Zavedati se moramo, da stres lahko prepoznamo, ga obvladamo in 

smo sposobni odpraviti negativne učinke težkih razmer. Prav tako pa je dobro 

vedeti, da so pogosto bolj uničujoče daljše stresne razmere nizke intenzivnosti 

kot pa enkraten stresen in travmatičen dogodek. Psihološka stabilnost, ustvarjanje 

čvrste volje, samoobvladovanje, pogum, odločnost, vztrajnost, samozaupanje, 

trdnost in samodisciplina so bistveni za uspešno obvladovanje 

stresnih razmer, preden dosežejo stopnjo, ko jih ni več mogoče obvladovati. 

Poleg osebnostnih lastnosti so za uspešno delovanje posameznikov in enote 

pomembne tudi metodične in pedagoške spretnosti poveljujočih. 

Organizirana skrb za pripadnike in njihove družine 

Vsebino psiholoških priprav oziroma usposabljanja za naloge na mirovnih 

operacijah se ločijo glede na vsebino in način opravljanja nalog, ciljno 

skupino ter okolje, v katerem se naloge opravljajo. Poznamo splošno psihološko 

usposabljanje, specialno usposabljanje glede na ozemlje delovanja in 

vsebino naloge, pripravo kolektiva, pripravo posameznikov in pripravo vodje 

mirovne operacije. Psiholog se vključuje v vse faze priprave in izvedbe mirovne 

operacije, torej v priprave na odhod na mirovno operacijo, v delovanje na 

mirovni operaciji in v priprave na vrnitev domov. Psihologi Slovenske vojske 

smo v priprave na mirovne operacije vključeni že od leta 1997, ko je SV začela 

sodelovati v operacijah v podporo miru. Na začetku je delo potekalo 

bolj stihijsko, po intuiciji psihologov, ki so se v priprave vključevali, ter na 

podlagi izkušenj pri delu z naborniki in pripadniki stalne sestave SV (psihološke 

priprave na met bombe, taborjenje, streljanje, varovanje objektov) ter 

literature in stikov z domačimi in tujimi strokovnjaki, predvsem ameriškimi, ki 

imajo na tem področju že dolgoletne izkušnje. Izkušnje, teorijo in znanje tujih 

strokovnjakov so začeli prenašati v vsakdanje vojaško življenje. Psihologi 

se zavedajo, da je poleg dobre fizične pripravljenosti in vojaškostrokovne 

usposobljenosti psihološka priprava posameznikov in enot zelo pomemben 

dejavnik uspešnega delovanja na mirovnih operacijah. Že stara vojaška 

modrost pravi, da največ vojakov umre zaradi strahu in ne zaradi nevarnosti, 

s katerimi se spoprijemajo na bojnem polju. Pri pripravi na mirovne operacije 

v tujini ne smemo pozabiti na priprave družinskih članov pripadnikov, 

ki odhajajo na mirovne misije. Priprava na šest- in večmesečno odsotnost 

od doma je namenjena pripadnikom SV, ki odhajajo na dolžnosti v tujino, 

vključuje pa tudi delo z njihovimi družinami. Zavedati se moramo, da ima 

veliko pripadnikov družino, za katero morajo poskrbeti pred odhodom, zato 

je odhod na misijo v takšnih primerih družinski projekt. Pripadnike moramo 

opozoriti na formalne obveznosti, ki se nam zdijo tako samoumevne, da o 

njih sploh ne razmišljamo, na primer oddaja davčne napovedi, podaljšanje 

avtomobilske registracije, zamenjava plinske jeklenke ipd. Takšne stvari se 

lahko včasih rešijo z opomnikom, ki je nastal na podlagi večletnega dela 

pripadnikov enot, ki odhajajo na misije. Ne smemo pa pozabiti osebnega 

in čustvenega vidika odhoda na misijo, saj je pripadnik vojske tudi član 

družine, od katere bo ločen dalj časa. On in drugi družinski člani se morajo 

soočiti z novimi občutki, in sicer najprej z načrtovano odsotnostjo družinskega 

člana ter s tem povezanimi ločitvenimi težavami, torej nostalgijo, žalostjo, 

jezo, vznemirjenostjo, nihanjem v razpoloženju ipd., pozneje z občutkom 

nepovezanosti in izoliranosti, zmanjšano čustveno ter spolno intimnostjo, 

222 

SLOVENSKA S VOJSKA

obupom, nepotrpežljivostjo, nesposobnostjo in nemočjo ob reševanju 

vsakdanjih težav. Če so pripadniki SV in njihovi družinski člani seznanjeni s 

težavami, ki jih čakajo, in se zavedajo, da so običajne in se dogajajo vsem, 

ki so ločeni dalj časa, jih rešujejo drugače, kot če mislijo, da jih imajo le oni. 

Družinskim članom pripadnikov, ki odhajajo na mirovne operacije, moramo 

tudi med bivanjem v tujini ponuditi psihološko podporo in pomoč, če bi ju 

potrebovali. Psihologi v SV razmišljamo tudi o uvedbi tako imenovanega 

dežurnega telefona za pripadnike SV, ki so v stiski, in tudi za družinske člane 

pripadnikov, ki so v tujini. Človek, ki je v stiski, včasih ne ve, koga naj vpraša 

za nasvet in prosi za pomoč. Pogosto je dovolj že to, da mu je nekdo pripravljen 

prisluhniti, ko potrebuje pomoč. Z nenehno navzočnostjo enot v tujini, z 

znanstvenoraziskovalnim pristopom in sodelovanjem v vse več aktivnostih 

pri pripravi posameznikov ter enot na naloge v mirovnih operacijah v tujini 

postajajo psihološke priprave na mirovne operacije vedno bolj sistematične, 

načrtovane in primerne za pripadnike, ki odhajajo na misije. Psihološka priprava 

in utemeljeno znanstveno raziskovanje psihičnih odlik, ki jih posamezniki 

morajo imeti za sodelovanje na mirovnih misijah, določanje meril, praktičnih 

in metodoloških navodil, pregled priprav pri pripadnikih, ki se vračajo 

z mirovnih operacij, so za uspešno opravljanje nalog na mirovnih operacijah 

nujni tudi v prihodnje. Tako kot se z našim vključevanjem v mednarodno 

skupnost povečujeta zahtevnost in obseg nalog, ki jih opravljamo, tako se 

mora izboljševati tudi naša vojaškostrokovna in psihološka usposobljenost. 

V spomin 

Andreju Planku 

(1975-2003) 


e 

Psihološke priprave vojakov in poveljujočih v SV 

Psihološke priprave na mirovne misije v SV glede na ciljno skupino delimo na 

dva dela. Prvi je namenjen predvsem vojakom, udeležencem mirovne operacije, 

drugi pa poveljujočim oziroma vodjem na mirovni operaciji. 

Priprave, namenjene vojakom, ki odhajajo na mirovne operacije, vključujejo 

znanje o psihosocialnih značilnostih funkcioniranja v vojaških kolektivih in 

o konstruktivnem reševanju sporov. Področje reševanja težav v skupinah 

vključuje temeljne pojme o skupini in njeni dinamiki, na primer oblikovanje 

skupine, procesi, ki potekajo v njej in jo zaznamujejo, povezanost in sobivanje 

s sovojaki, torej spori, tehnike reševanja težav, pogajanja itn. Poleg 

tega obsegajo tudi priprave posameznikov na daljšo odsotnost od doma, na 

kakovostno preživljanje prostega časa, odnos do lokalnega prebivalstva in 

načine vzpostavljanja komunikacije z njim ter vidike bivanja v novem okolju, 

in sicer strokovne, človeške, individualne ter skupinske. 

Psihološko usposabljanje vodij mirovnih operacij obsega poleg že omenjenih 

tem še učenje dobrega vodenja in poveljevanja, delo s težavnimi podrejenimi, 

praktične napotke za vzpostavljanje horizontalne in vertikalne kohezivnosti 

ter vzdrževanje ustreznega psihosocialnega ozračja, seznanjanje s 

stresnimi oblikami, ki se pojavljajo na mirovnih operacijah, torej monotonijo, 

rutino, dolgočasjem, medsebojnimi spori, spori s civilnim prebivalstvom itn. 

ter njihovo zmanjševanje in učenje sproščanja s progresivno mišično relaksacijo, 

avtogenim treningom ipd. 

Človek je najpomembnejši dejavnik bojnega delovanja, zato je skrb za njegovo 

telesno in psihično zdravje primarna skrb vseh subjektov vodenja in 

poveljevanja. Psihološka priprava posameznikov, enot in poveljstev je zelo 

pomemben del priprave ter usposabljanja, in sicer ne le za uspešno opravljanje 

nalog na mirovnih misijah, temveč tudi za opravljanje nalog v vsakdanjem 

vojaškem življenju. Zavedati se moramo, da je psihološka priprava le 

dopolnitev dobre vojaškostrokovne usposobljenosti in telesne pripravljenosti 

posameznika v vojaški organizaciji. Pri pripravi je najbolj pomembno, da se 

začne ob vstopu posameznika v vojaško organizacijo, nosilec usposabljanja 

pa je posameznikov neposredno nadrejeni. 

Romana Rupar, univ. dipl. psih., poveljstvo sil 

Foto: Bruno Toič 

Bil je običajen zimski dan. Vzšlo je jutro. Begajoči glas zvonov je 

podil meglo in lahen zimski mraz je slavil svojo zmago. Lahko bi bil 

običajen dan, a nas je presenetila strašna novica, da nas je zapustil 

prijatelj, sodelavec, znanec. Težko je verjeti, a resnica je neusmiljena, 

praznina nenadomestljiva. Srce je doživelo šok, mirno in mlado 

sanjarjenje je utonilo. Človek, ki smo ga poznali kot prijatelja, marljivega, 

doslednega in prizadevnega, je odšel. Tesna vez med njim in 

vojaškim poklicem je zamrla. 

Svojo nadarjenost in požrtvovalnost za lep, a naporen poklic je Andrej 

pokazal že kot vojak nabornik, ko je med služenjem vojaškega roka 

v Ljubljani in Mariboru dobil medaljo za najboljšega vojaka v vodu. 

V začetku leta 1997 se je zaposlil v Slovenski vojski. Tega leta je 

uspešno končal tudi Šolo za podčastnike in začel delati kot poveljnik 

oddelka v celjski vojašnici. Za svoje prizadevno delo je bil večkrat pohvaljen 

in radi smo delali z njim. Andrej je z velikim veseljem opravljal 

delo podčastnika v naši enoti. Vedno, naj si je ura oznanjala katerikoli 

čas, je bil človek svojega časa. Nikoli včerajšnji, nikoli jutrišnji, vedno 

današnji, na grebenu dneva. Njegovo življenje niso dnevi, ki so minili, 

temveč dnevi, ki se jih bomo z veseljem spominjali. Težko je najti besede, 

ki bi opisale občutke žalosti ob slovesu. Kakor plamen sveče 

ponoči na prostem vse le še bolj zatemni, tako zatemni pomen besed 

v nas in tisoč vprašanj ostaja brez odgovorov. 

In kot pravi John Donne: »Noben človek ni kot otok, povsem zase, povsem 

sam. Vsak človek je del celine, del kopne zemlje. Če valovi morja 

odplavijo le grudo te zemlje, je celine manj, prav tako, kakor da je bil 

to le majhen rtič, ali prav tako, kakor da je bilo to posestvo tvojih prijateljev 

ali celo tvoje. Ob odhodu vsakega človeka je tudi mene manj, 

kajti vključen sem v to človeštvo. In zato nikdar ne pošiljaj vpraševat, 

komu zvoni …« 

Sodelavci 20. MOTB Celje 


Civilna i obramba 

b a 

Seminar o izvajanju podpore 

države gostiteljice v Sloveniji 

Medresorsko sodelovanje 

pri pripravi načrta podpore 

države gostiteljice 

Načrt vlade za izvajanje HNS v 

Sloveniji je nastajal dve leti in pol. 

Zahtevnost načrta je zahtevala interdisciplinarno 

in medresorsko sodelovanje 

približno 50 strokovnjakov z 

MO, drugih ministrstev ter iz vladnih 

služb. Načrt je nastal kot refleksija in 

integracija Natovih logističnih politik 

in doktrin s področja HNS v slovensko 

normativnopravno in organizacijsko 

strukturo. Je rezultat stvarne analize, ocene vojaških in civilnih zmogljivosti 

Slovenije ter postopkov za njihovo zagotovitev. Pri pripravi načrta so upoštevali 

dejstva, da se omejene zmogljivosti Slovenske vojske lahko nadomesti 

in dopolni s cenovno ugodnejšimi civilnimi zmogljivostmi. To se dogaja tudi 

v drugih državah članicah zavezništva in Partnerstva za mir. Vlada RS je ob 

sprejemu načrta pristojnim ministrstvom dala nalogo, da do polnopravnega 

24 SLOVENSKA S VOJSKA 

Z dansko-slovenskim seminarjem o izvajanju podpore države 

gostiteljice (Host Nation Support – HNS), ki je potekal od 9. 

do 17. decembra 2003 v Centru za obrambno usposabljanje v 

Poljčah, so v Sloveniji uresničili pomemben partnerski cilj. Seminar, 

ki ga je v sodelovanju z Združenim sektorjem za logistiko 

(ZSL) GŠSV in danskim obrambnim poveljstvom pripravil Sektor 

za civilno obrambo MO (SCO), je bil namenjen usposabljanju 

izvajalcev nalog po načrtu za izvajanje podpore države gostiteljice 

v Sloveniji, ki ga je vlada RS sprejela 16. oktobra lani, in 

prevzemu Natovih postopkov pri pripravi dogovorov in načrtov o 

izvajanju podpore države gostiteljice. 

članstva Slovenije v zavezništvu 

pripravijo določene predpise o oprostitvi 

plačil carine, davkov in drugih 

dajatev ter poenostavijo postopke pri 

prehodu meje. 

Načrt HNS je sestavljen iz 

sedmih sklopov 

Načrt vlade RS za izvajanje HNS 

obsega sedem sklopov. V uvodu so 

opredeljeni namen, pojmi, cilji in načela 

zagotavljanja HNS v Sloveniji. 

Drugi sklop določa pravne podlage 

in veljavnost zakonodaje. V tretjem so opisani dostopi do informacij za HNS 

in način oblikovanja pregleda zmogljivosti RS za izvajanje HNS. V četrtem 

delu so opredeljene pristojnosti in naloge RS kot države gostiteljice ter pristojnosti 

države pošiljateljice in Nata. V petem je poudarek na omejitvah pri 

uporabi oboroženih sil držav pošiljateljic na ozemlju RS. Omejitve zahtevajo 

varstvo okolja, prostora in graditve, varstvo pred naravnimi in drugimi ne-

srečami, zaščita kulturne dediščine, začasni uvoz živih živali in rastlin ter 

živil živalskega in rastlinskega izvora, varnost, obveščanje javnosti in druge 

omejitve. Najobsežnejši je del načrta o organiziranosti in delovanju pri izvajanju 

podpore države gostiteljice. Obsega vsebino in postopke dogovarjanja, 

sporazumevanja, načrtovanja in uresničevanja memorandumov, sporazumov 

ter načrtov, povezanih z zagotavljanjem HNS na nacionalni in regionalni 

ravni. Natančno so določeni postopki ob prihodu sil držav pošiljateljic, torej 

zračni, cestni, železniški in pomorski promet, načrtovanje in usklajevanje 

premikov in prevoza ter organizacija dela na vstopno-izstopnih točkah 

ter krajih razmestitve za nadaljnje premike, ureditev bivanja pripadnikov, 

zagotovitev nastanitve sil v vojaških in civilnih namestitvenih zmogljivosti, 

postopki ter vrste zagotovitve materialne in zdravstvene oskrbe, uporaba 

ITK ter poštnih storitev. V tem delu so natančno opredeljeni finančni in pravni 

vidiki izvajanja HNS v RS, predvsem delitev stroškov, sklepanje pogodb, 

carine, davki, takse in druge pristojbine, terjatve in povračila, odškodnine, 

reševanje sporov ter nošenje orožja. V šestem sklopu so opisani postopki za 

zagotavljanje delovne sile, kartografskega gradiva in drugih storitev, varnost 

in zaščita podatkov ter odhod sil držav pošiljateljic. V sedmem sklopu so 

priloge, in sicer seznam Natovih dokumentov, ki določajo skupno politiko, 

načela, doktrine in postopke, seznam pomembnejših kratic, pregled vrst 

informacij o zmogljivosti RS za izvajanje HNS, pregled pristojnosti in nalog 

v RS, obrazec za vodenje seznama zakonskih in podzakonskih aktov ter obrazec 

za vodenje mest in oseb za stike ter povezave (POC). 

Celovito podobo rešitev za izvajanje HNS v RS je nemogoče predstaviti na 

kratko, zato bomo opozorili le na najpomembnejše. V Sloveniji smo predvideli 

mesto za povezave (POC) za usklajevanje in uresničevanje vseh potreb 

HNS, in sicer PSSV, ki na podlagi izkazanih potreb pripravi prvo analizo o 

mogočih prostih vojaških zmogljivostih, predlaga GŠSV nadaljnje korake načrtovalnega 

procesa HNS in uresničuje odločitve GŠSV. Zelo pomembne so 

razlike, ki nastanejo pri uresničevanju HNS z vojaškimi zmogljivostmi (majhne 

in srednje velike operacije) oziroma pri uresničevanju HNS z aktiviranjem 

civilnih zmogljivosti (večje operacije). ZSL GŠSV je na politično-strateški 

ravni nosilec obravnave prošnje in razvoja memoranduma o dogovoru, pri 

tem pa sodelujejo Pravna služba, Sektor za mednarodno sodelovanje, SCO 

in druge organizacijske enote MO, pristojna ministrstva ter vladne službe. 

Podpisnika teh dokumentov določi vlada RS. PSSV je na strateško-operativni 

ravni nosilec razvoja tehničnih dogovorov za HNS, pri tem pa sodelujejo 

GŠSV, ZSL, SCO, Pravna služba, Sektor za mednarodno sodelovanje in druge 

organizacijske enote MO, pristojna ministrstva, vladne službe, nekatere 

gospodarske družbe, zavodi in organizacije. Podpisnika dogovorov določi 

minister za obrambo. Vojaško teritorialna poveljstva na operativno-taktični 

ravni usklajujejo razvoj izvedbenih dogovorov za HNS, pri čemer sodelujejo 

uprave za obrambo, PSSV, GŠSV, ZSL, SCO ter druge organizacijske enote 

MO, pristojna ministrstva, vladne službe, lokalne skupnosti, gospodarske 

družbe, zavodi in druge organizacije. Za večje operacije ali vaje bo vlada RS 

na predlog MO oblikovala nacionalno in regionalne skupine za usklajevanje 

HNS. Sestavljene bodo iz vojaškega dela, ki ga bo vodil logistik, in civilnega 

dela, ki ga bo usklajeval SCO oziroma uprave za obrambo. 

pristojnosti in nalog države gostiteljice, Nata in držav pošiljateljic. Poleg tega 

so predstavili tudi načrt izvajanja HNS v Sloveniji, okoljevarstvene in druge 

omejitve, metode in tehnike mednarodnih pogajanj ter sklepanj pogodb z 

izvajalci HNS. Velik uspeh prvega dela seminarja je bil, da so vse teme predavali 

slovenski strokovnjaki. V drugem delu je delo potekalo v treh delovnih 

skupinah pod mentorstvom danskega strokovnjaka za HNS. Prva skupina, 

v kateri so bili predstavniki GŠSV, nekaterih organizacijskih enot MO, drugih 

ministrstev in vladnih služb, je na strateški ravni načrtovalnega procesa HNS 

na podlagi domnev iz posebej za seminar pripravljenega scenarija in zaprosila 

za HNS, naredila strateško analizo misije, pripravila predlog odgovora 

vlade RS na zaprosilo Nata in Memoranduma o dogovoru med Natom in 

RS za HNS. Druga delovna skupina, v kateri so bili predstavniki iz PSSV, 

nekaterih organizacijskih enot MO, gospodarskih družb, zavodov in drugih 

organizacij, ki so posebnega pomena za obrambo, pa je na operativni ravni 

pripravila koncept zagotovitve izkazanih potreb, predlog poveljniškega izvidovanja 

določenih smeri in lokacij, natančne izjave o zagotovitvi potreb 

in predlog tehničnega dogovora. Tretja skupina, v kateri so bili poveljniki in 

drugi predstavniki vojaško teritorialnih poveljstev in uprav za obrambo, pa 

je na taktični ravni pripravila osnutek natančne izjave o zagotovitvi potreb in 

osnutek skupnih izvedbenih dogovorov. Med skupinami je bila vzpostavljena 

internetna povezava, tako da je bila omogočena tudi varna medsebojna izmenjava 

informacij, podatkov in dokumentov. 

Seminar je po oceni vodstva projekta v celoti dosegel cilje in pokazal, da je 

Slovenija pripravljena prevzeti morebitne obveznosti pri zagotavljanju podpore 

države gostiteljice. 

Bojan Pipenbaher, SCO 

Foto: Bruno Toič 

Civilna i obramba 

b a 

Dobro sodelovanje med udeleženci seminarja 

Usposabljanje po programu Podpora države gostiteljice je bilo hkrati prvo 

usposabljanje s tega delovnega področja v Sloveniji. Na njem je sodelovalo 

79 udeležencev z ministrstev, iz vladnih služb, gospodarskih družb, 

zavodov in organizacij, ki so po sklepu vlade RS posebnega pomena za 

obrambo. Prvi del seminarja je bil namenjen spoznavanju Natovih doktrin 

in politik s področja logistike in podpore države gostiteljice, finančnih in pravnih 

vidikov, civilno-vojaškega sodelovanja, dostopa do informacij za HNS,

S pomočjo Dancev do koncepta 

podpore države gostiteljice 

Intervju 

Koncept podpore države gostiteljice 

je razvil Nato. Zakaj 

Ko vojska deluje v drugih državah, 

na misijah ali vojaških vajah, pri tem 

potrebuje pomoč sosednje države, 

v kateri poteka misija, ali države, v 

kateri deluje. Tako predvsem varčuje, 

saj ji ni treba vzeti s seboj vse opreme, 

pa tudi število vojakov in logistične 

težave so zato manjši. Pomoč temelji 

na formalnem dogovoru z državo 

gostiteljico, torej na sporazumu. To 

pomoč lahko uporabljajo tudi humanitarne 

ali nevladne organizacije, kar 

je odvisno od tega, ali vlada z njimi 

sklene dogovor. Omejitev, kdo lahko 

uporabi ta koncept, ni, kakšen je, pa 

je odvisno o tega, kako je zasnovan in 

kako ga vlade prilagodijo potrebam. 

Koncept podpore države gostiteljice 

je v članicah Nata različno razvit, uporabljajo 

pa ga vse včlanjene države. 

Zato je Nato povabil države, ki niso 

v severnoatlantskem zavezništvu, da 

razvijejo ta program in določijo standarde. 

Podpora države gostiteljice je 

širok pojem. Vojaške enote, ki so dalj 

časa v neki državi, lahko uporabljajo 

določene storitve v tej ali sosednji državi, 

na primer kupujejo gorivo in obleko, 

uporabljajo prevozna sredstva, 

storitve čiščenja itn. To so možnosti, 

ki so jih vojske dobile, ker dalj časa 

delujejo zunaj svoje države. 

Kaj je pomembno pri razvijanju tega 

koncepta 

Države imajo različno zakonodajo in pravila, pa tudi politično razumevanje 

se razlikuje, zato mora vsaka država razviti svoj koncept. Pomembno je predvsem, 

da deluje in da je določen postopek izkazovanja in zagotovitve potreb. 

V večini držav je prva vladna raven. Dansko obrambno ministrstvo bi zaprosilo 

za pomoč slovensko ministrstvo in nasprotno, potem pa se vzpostavijo 

tudi nižje ravni sodelovanja. Dobro bi bilo, da bi vse države pripravile katalog 

pomoči države gostiteljice. V njem bi bili predstavljeni načini zaprositve ter 

možnosti in postopki zagotovitve izkazanih potreb. Želimo, da bi vse države 

imele podoben, torej primerljiv katalog, ki bi načrtovalcem operacij pomenil 

orodje. 

Kako ste na Danskem zadovoljni s konceptom podpore države gostiteljice 

Vlada RS je sredi oktobra lani sprejela Načrt izvajanja podpore 

države gostiteljice. To pomeni civilno in vojaško pomoč v miru, 

izrednih stanjih, krizah in vojni, ki jo Slovenija kot država gostiteljica 

ponudi zavezniškim silam in organizacijam, ki so ali delujejo 

na ozemlju, v teritorialnih vodah ali zračnem prostoru Slovenije. 

Podpora države gostiteljice temelji na sporazumih, sklenjenih 

med pristojnimi slovenskimi organi in državo pošiljateljico oziroma 

Natom. Pri razvijanju slovenskega koncepta podpore države 

gostiteljice so s svojimi izkušnjami pomagali Danci. Z majorjem 

Janom Førsterlingom z danskega obrambnega poveljstva smo 

se pogovarjali o izkušnjah, ki jih imajo s tako podporo, ter o tem, 

zakaj se na misijah možnosti za podporo razvijejo sčasoma in 

kako ocenjujejo slovenski napredek pri razvijanju koncepta podpore 

države gostiteljice. 

Menim, da je naš koncept, ki smo ga 

razvili v 80. letih in pozneje večkrat 

prilagodili, dober. Seveda so razlike, 

če pomoč potrebuješ ali daješ oziroma 

ko gre vojska na vajo v drugo 

državo oziroma na misijo. V začetku 

je zelo težko dobiti pomoč v državi, 

kjer vladne pristojnosti niso natančno 

določene, ker vlada politična in vojaška 

zmeda. Enote imamo tudi v Iraku. 

Tam trenutno ne moremo pričakovati 

pomoči. Ko bo življenje normalno 

potekalo, bo drugače. Čez nekaj časa 

bodo enote uporabljale, kar ponuja 

prebivalstvo. Delujemo tudi v Afganistanu, 

menim pa, da imamo več 

možnosti, da bi dobili pomoč iz sosednjih 

držav, s katerimi bomo naše 

sodelovanje tudi formalizirali. Izkušnje 

z vaj so drugačne, saj je vse vnaprej 

dogovorjeno in formalizirano. 

Kakšna je vaša vloga pri vzpostavitvi 

slovenskega koncepta in načrta 

Ko je Slovenija zaprosila za članstvo v 

Natu, je bil eden od ciljev, da bi razvili 

koncept države gostiteljice in pripravili 

katalog možnosti, torej oblik pomoči, 

storitev in drugega, kar bi lahko vojske 

dobile v Slovenji. Članice Nata so ponudile, 

da bi pomagale kandidatkam 

pri oblikovanju tega programa. Na 

slovensko pobudo je bil oblikovan 

skupni slovensko–danski projekt, ki 

so ga vodili svetovalec za civilno-vojaško 

sodelovanje v Sektorju za civilno 

obrambo Bojan Pipenbaher, major 

Bogdan Avbar iz Združenega sektorja za logistiko na GŠSV in jaz. Zdaj to delo 

končujemo. Odgovorne je zanimalo predvsem, kako smo rešili kakšno težavo 

in kaj jim svetujem. Obiskali so tudi naša poveljstva in nekaj naših enot ter 

glede na to pripravili svoj koncept in načrt. 

Kaj menite o konceptu in načrtu, ki so ga pripravili strokovnjaki v Sloveniji 

Če primerjam prvi sestanek, na katerem so pričakovali natančne odgovore, 

kako naj se lotijo določenih stvari, in rezultate, mislim, da so slovenski strokovnjaki 

dosegli velik napredek. Pripravili so slovenski načrt, tako da je znano, 

kdo je zadolžen za izvedbo, kako bo potekala podpora države gostiteljice, 

kakšne so naloge posameznih ministrstev itn. Rezultati so odlični. 



Haljo medicinske sestre je 

zamenjala z vojaško uniformo 

Zakaj ste se odločili, da zamenjate 

poklic 

Od nekdaj sem si želela opravljati 

zanimiv in dinamičen poklic. Imam 

osem let delovne dobe in izkušnje iz 

urgentne ter ambulantne medicine, 

zdaj pa želim svoje medicinsko 

znanje združiti z vojaškim. Niti enkrat 

med usposabljanjem nisem podvomila 

o tem, ali sem se pravilno 

odločila. 

Kako ste si predstavljali življenje v vojski 

Pričakovala sem natančen urnik, red, disciplino, 

fizične napore in življenje v skupini, torej to, kar 

vojska tudi je. 

Ste zadovoljni s svojim dohodkom 

Najpomembnejše je zadovoljstvo pri delu. Če si dovolj 

sposoben in zavzet za delo, se lahko tudi višja 

plača in napredovanje uredita. 

Kaj je bilo med temeljnim usposabljanjem najbolj 

zanimivo in kaj najtežje 

Najbolj zanimivo je bilo na začetku, ko še nismo 

vedele, kaj nas čaka. Morale smo se navaditi na življenje 

v skupini, kar je včasih precej naporno. Imele 

smo zelo dobro vodno zaupnico, ki je znala vedno 

pravilno ravnati in je pomagala v pravih trenutkih. 

Med usposabljanjem so tudi krize, saj si od doma 

dalj časa, zato začneš svoje domače pogrešati. Najbolj 

sem si zapomnila plazenje na vadišču Mlake. Bilo je približno 37 °C, me 

pa smo se plazile na vse načine. To je bil eden napornejših dni. Ko nam je 

bilo najbolj hudo, ko smo bile lačne, ko nas je zeblo ali nam je bilo vroče, smo 

se šalile, saj smo bile vse v podobnem položaju. 

Ste imeli kaj težav s kondicijo 

Ko sem se zaposlila, sem imela nekaj težav. Fizična aktivnost se stopnjuje. 

Po trinajstih tednih smo vse napredovale in telo se nam je preoblikovalo, tako 

da smo s svojo postavo res zadovoljne. Ni veliko poklicev, v katerih se lahko 

vsak dan gibaš. 

Dekleta so znana po večji vztrajnosti tudi na temeljnih usposabljanjih. Kako 

ste se razumele z nadrejenimi 

Poveljniki so se do nas vedli zelo profesionalno, niso delali razlik med fanti 

in dekleti. Spodbujali so nas, da smo tudi težke naloge, na primer izvleko 

ranjenca in tek na tri kilometre in dvesto metrov, dobro opravile. V svoji himni 

smo poveljnike poimenovale kot angele varuhe, s katerimi smo se vedno 

lahko pogovorile. Poročnik Lukančič in višji vodniki Štemberger, Ščupec ter 

Štiri leta je 27-letna Olivera Klinc delala v Kliničnem centru, prav 

toliko pa v zasebni zdravstveni ambulanti. Januarja je izvedela, 

da Slovenska vojska medse vabi mlade. Vedno si je želela 

opravljati zanimiv poklic, zato je napisala prošnjo in podpisala 

pogodbo z Ministrstvom za obrambo. Končala je trinajsttedenski 

tečaj temeljnega vojaškega usposabljanja, zdaj pa je na 

šesttedenskem usposabljanju za pridobitev vojaško evidenčne 

dolžnosti strelec, potem pa jo bodo prerazporedili v enoto. 

Zanimalo nas je, kakšne načrte ima in zakaj jo delo v vojski tako 

zanima, da se je odločila za vojaško uniformo. 

Firm so nas naučili preživetja v naravi 

in na bojišču. 

Kako so vaši domači sprejeli odločitev, 

da greste v vojsko 

Vsi so me podpirali. Ko sem povedala 

očetu, se sploh ni čudil, saj je pričakoval 

podobno odločitev. Tudi prisege 

se je udeležilo veliko mojih domačih, 

od babice do dveletnega sina, ki 

pravi, da je njegova mami ojak, torej 

vojak. Mož me podpira in je ponosen 

name, čeprav se on ne bi odločil za tak poklic. 

Tudi vaš brat se je odločil za vojaški poklic. 

Bil je med zadnjimi naborniki v Vojašnici Vipava. Ko 

sem se začela usposabljati, sva bila skupaj v vojašnici, 

tako da je bil začetek še lažji. Tudi on je medicinski 

tehnik, želi pa se zaposliti v Slovenski vojski. 

Kaj vas čaka zdaj, po končanem temeljnem usposabljanju 

Čaka me šesttedensko usposabljanje za pridobitev 

VED strelec, želim pa tudi končati podčastniško 

šolo. V Slovenski vojski bi rada uporabila svoje znanje 

medicine. Tudi o odhodu v tujino smo se veliko 

pogovarjali in če bi bilo treba, bi odšla tudi na delo 

na misijo. Doma bi me pri taki odločitvi podprli. 


Foto: BT 

Pripadniki nacionalne garde 

Kolorada na obisku v Štorah 

Enajsti ciklus vojaškostrokovnega usposabljanja, ki ga organizira 

Zveza slovenskih častnikov in podčastnikov ob pomoči Generalštaba 

SV ter Centra vojaških šol in poteka v okviru projekta Vojska vojski, 

smo organizirali tudi v Štorah. Vojaški strokovnjaki nacionalne garde 

Kolorado iz ZDA so pripravili zelo zanimivo in poučno predavanje v 

Izobraževalnem centru na Teharjah. Dopoldan so si gostje iz ZDA 

ogledali Železarno Inexa Štore in njen proizvodni program, sprejel pa 

jih je tudi župan občine Štore Franc Jazbec. Obiskali so vasico Svetina, 

nad katero so bili navdušeni. Ob koncu enodnevnega obiska v Štorah 

so na pokopališču položili venec štirim zavezniškim letalcem in se tako 

poklonili njihovemu spominu. S hvaležnostjo in ponosom so poudarjali 

naše zavezništvo med drugo svetovno vojno in priključitev Slovenije 

Natu ter Evropski uniji. 

Srečko Križanec 

Obrazi 


Informacija o sarsu 

Aktualno 

Kdo je povzročitelj sarsa 

Sars povzroča neznan koronavirus, 

ki ga v angleščini imenujemo SARS 

associated coronavirus. Te bolezni 

nismo poznali do novembra 2002, 

ko so se začeli v južni kitajski provinci 

Guandong pojavljati primeri zelo težke pljučnice. Bolezen se je od tam razširila 

v Hongkong. 

Kaj je značilno za bolnika s sarsom 

Bolniki s sarsom imajo vročino, kašljajo in težko dihajo. Imajo pljučnico, ki 

je lahko precej huda. Pri nekaterih se pojavijo še driska, slabost in bolečine 

v trebuhu. Posebno na začetku bolezni so značilne bolečine v mišicah in 

žrelu, torej podobno kot pri gripi. Smrtnost je odvisna od starosti bolnika, 

saj umirajo predvsem starejši in tisti, ki imajo kronične bolezni srca, dihal ali 

presnovne bolezni. Inkubacijski čas je običajno kratek, od dva do sedem dni, 

izjemoma do 15 dni. Virus, ki povzroča sars, se prenaša ob tesnem stiku z 

bolnikom. Kužne kapljice se prenašajo do največ enega metra. Bolnik med 

kašljanjem z izločki onesnaži površine v okolici. Če se najprej dotaknemo 

onesnaženih površin, nato pa še obraza, in sicer ust, nosu ter oči, se lahko 

okužimo. Mogoč je tudi prenos virusa po zraku, vendar je to manj pogosto. 

Obravnavamo predvsem naslednje primere: 

• visoka vročina, torej 38,5 °C ali več, 

• okužbe dihal, na primer kašelj in težko dihanje, 

• če je bil bolnik v zadnjih desetih dnevih v tesnem stiku z osebo, ki ima 

verjetno sars, 

• če je bil bolnik na potovanju na območju, ki se ocenjuje kot ogroženo, ali 

če živi na območju, ki se uvršča med ogrožene, 

• če pri bolniku ni drugega znanega vzroka okužbe. 

Posebnega zdravila za koronavirus ni. Antibiotiki niso učinkoviti, saj delujejo 

Zaposleni na Ministrstvu za obrambo zaradi nalog kar po gosto 

odhajamo na službena potovanja v tujino, zato je prav, da 

poznamo bolezen sars (Severe Acute Respiratory Syndrome) 

oziroma težek akutni respiratorni sindrom. 

Izvod revije 

vsakemu 

pripadniku SV 

prenehanju napotitev nabornikov na služenje vojaškega roka je v evidenci 

o številu izvodov revije Slovenska vojska na naslovih poveljstev 

in enot prišlo do precejšnjih sprememb. 

Vse pristojne v poveljstvih in enotah Slovenske vojske prosimo, da na 

uredništvo revije Slovenska vojska sproti sporočajo podatke o številu 

izvodov revije Slovenska vojska, da bi na posameznem naslovu vsakemu 

pripadniku zagotovili izvod revije. 

Prosimo, da podatke pisno ali ustno sporočate na naslov: Uredništvo 

revije Slovenska vojska, Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana, telefonska 

številka: 01/ 471 26 62, faks: 01/ 471 27 70, 

elektronski naslov: urednistvo.sv@mors.si. 

Zahvaljujemo se za sodelovanje. 

na bakterije, ne na viruse. Virus sars 

je nov, zato je razumljivo, da cepiva 

še ni in ga v naslednjih dveh letih ne 

moremo pričakovati. Okužbo s virusom 

sars pa je že mogoče ugotoviti 

s testi. V Sloveniji še ni bilo bolnika s 

sarsom, čeprav so pri nekaj bolnikih, ki so imeli vročino in so pred boleznijo 

potovali po območjih, kjer je več bolnikov s sarsom, sumili, da imajo to 

bolezen. 

Za zdaj ni nobenega znanstvenega dokaza, da se virus sars prenaša prek 

uvoženega blaga, predmetov ali živali. Zato pri uvoženem blagu in predmetih 

z ogroženih območij niso potrebni posebni zaščitni ukrepi. 

Napotek vsem, ki nameravajo potovati na ogrožena območja 

Vsem, ki ste namenjeni na ogrožena območja, svetujemo, da pri pojavu navedenih 

bolezenskih znakov takoj poiščete zdravniško pomoč. Svetujemo, 

da se izogibate množic, kar je ponekod težko, in pogosto umivanje rok 

s toplo vodo ter milom. Razkuževanje rok z alkoholnimi robčki ni najbolj 

učinkovit ukrep. 

Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da se potnikom pred vkrcanjem 

na letalo izmeri telesna temperatura in oceni njihovo stanje, če zapuščajo 

območje, ki je ogroženo. Letalski poleti lahko trajajo veliko ur. Če bi potnik 

zbolel na letalu, so pripravljena navodila, kako ukrepati, da se prepreči širjenje 

okužbe. Bolnika z bolezenskimi znaki bi takoj ločili od drugih potnikov. 

Kako ukrepamo pri ljudeh, 

ki prihajajo z ogroženih območij in so zdravi 

Za zdrave ljudi, ki so se vrnili s potovanja po ogroženih območjih ali z bivanja 

tam, ni nobenih omejitev, zato lahko živijo običajno, delajo ali obiskujejo 

šolo. Svetujemo, da deset dni spremljajo svoje zdravstveno stanje, si dvakrat 

na dan merijo telesno temperaturo in so pozorni na težave z dihanjem 

ali na kašelj. 

Kako naj ravna potnik, 

ki je bil na ogroženem območju in je po vrnitvi zbolel 

Če se v desetih dneh po vrnitvi pri potniku, ki je bival na ogroženih območjih 

ali potoval po njih, pojavi vročina, kašelj ali težko dihanje, obstaja možnost, 

da preboleva sars. Ni pa ni nujno, da je vsaka bolezen sars. Oboleli naj se po 

telefonu pogovori z zdravnikom, ki ga bo napotil na infekcijski oddelek, če bo 

treba. Do sprejema v bolnišnico naj ostane v stanovanju oziroma hiši in se 

izogiba telesnim stikom z drugimi ljudmi, da jih ne bi okužil. 

Nadzor nad zaposlenimi na MO, ki so bili v stiku z bolnikom 

oziroma osebo, pri kateri je mogoča okužba s sarsom 

Vsi stiki osebja z bolniki morajo biti zapisani, pri čemer morajo biti navedeni 

osebe, vzroki, čas, vrsta postopkov in uporabljena zaščitna sredstva. Če ima 

bolnik povišano telesno temperaturo, torej več kot 38 °C, ali se pojavijo respiratorni 

znaki deset dni po zadnjem stiku z bolnikom, delavec ne sme priti 

na delo, temveč mora o simptomih po telefonu obvestiti nadrejene. Nadrejeni 

obvesti Vojaško zdravstveno službo, ki posreduje nadaljnja navodila. 

Informacije so pripravljene na podlagi trenutnih spoznanj o bolezni in jih 

bomo dopolnjevali z novimi. 

Dragica Milavec 

Vojaška zdravstvena služba 


Obrambni sistem in kadri 

od leta 1991 do 2003 (2. del) 

Nabor in napotitev na služenje 

vojaškega roka 

Vojaška dolžnost obsega naborno dolžnost, 

dolžnost služiti vojaški rok in dolžnost služiti v 

rezervni sestavi. V miru ali vojni jo opravljajo 

moški, lahko pa tudi ženske, in sicer pod pogoji, 

ki jih določa zakon. Naborna dolžnost je 

pomenila opravljanje obveznosti, povezanih z 

vojaško evidenco. Nabornik jo je moral opraviti 

v koledarskem letu, v katerem je dopolnil 17 let. 

Operativno izvajanje nabora ureja Pravilnik o 

izvajanju nabora in napotitve (Ur. list RS, št. 

17/92), v katerem je predpisano načrtovanje 

nabora, pošiljanje nabornikov na zdravniške in 

druge preglede ter psihološke preiskave, izvedba 

nabora, načrtovanje napotitve, pošiljanje nabornikov 

na služenje vojaškega roka ter nabor in napotitev 

v vojni. Pomemben je tudi ugovor vesti vojaški 

dolžnosti, ki ga je ta zakon uvedel. Nabornik 

je vojaški rok lahko služil brez orožja ali je opravil 

nadomestno civilno službo. Natančneje je to 

določila Uredba o uveljavljanju ugovora vesti vojaški 

dolžnosti in izvajanju civilne službe (Ur. list 

RS, št. 34/96 in 97/01). Vojaške obveznike vodijo 

v vojaški evidenci glede na kraj njihove stalne 

nastanitve. Vanjo so ponavadi vpisani tistega 

leta, ko dopolnijo 17 let. Iz podatkov v tabeli 2 

lahko ugotovimo, da se je število nabornikov že 

od leta 1980 vztrajno zmanjševalo, kar je povezano 

z manjšim naravnim prirastkom v Sloveniji. 

V tej številki Slovenske vojske nadaljujemo 

serijo prispevkov Andreja Lovšina 

Obrambni sistem in kadri od leta 1991 

do 2003. Prvi del smo objavili lani v 20. 

številki revije. Predstavili bomo analizo 

obveznega služenja vojaškega roka 

slovenskih nabornikov od začetka leta 

1991 do ukinitve 15. oktobra 2003, ko 

je Slovensko vojsko zapustila zadnja 

generacija nabornikov. 

Tabela 2: Vpis v vojaško evidenco od leta 

1991 do 2003 

Tabela 3: Vojaški obvezniki, napoteni na služenje vojaškega roka in 

opravljanje nadomestne civilne službe od leta 1991 do 2003 

Število napotenih 

Leto 

napotitve 

Skupaj V TO oz. SV 

V enote organov Na nadomestno 

za notranje zadeve civilno služenje 

1991 300 300 - - 

1992 8158 8151 - 7 

1993 10.906 10.745 100 61 

1994 12.628 12.283 300 45 

1995 10.980 10.564 335 81 

1996 8720 8227 315 178 

1997 9252 8673 314 265 

1998 10.711 9681 318 712 

1999 7717 6452 245 1020 

2000 7624 5823 - 1801 

2001 6773 5180 - 1593 

2002 5768 4475 - 1293 

2003 1500 1270 - 230 

Skupaj 101.037 91.824 1927 7286 

Leto rojstva 

Vpisani v vojaško 

evidenco 

Leto vpisa 

1974 15.263 1991 

1975 15.371 1992 

1976 15.809 1993 

1977 15.715 1994 

1978 15.988 1995 

1979 15.712 1996 

1980 15.253 1997 

1981 15.013 1998 

1982 14.461 1999 

1983 13.735 2000 

1984 13.394 2001 

1985 13.204 2002 

1986 12.787 2003 

Skupaj 191.705 

Število rojstev se že več 

kot dve desetletji zmanjšuje. 

Leta 1979 se je od 

30.604 novorojenčkov 

rodilo 15.920 dečkov, 

leta 1989 le 12.101, kar 

je 24 odstotkov manj, 

leta 1999 pa le 9049, kar 

je 43 odstotkov manj kot 

pred dvajsetimi leti. 

Podatki o številu rojstev 

so zaskrbljujoči, predvsem 

z demografskega 

in sociološkega vidika, 

pa tudi glede popolnjevanja 

Slovenske vojske 

z vojaškimi obvezniki, 

predvsem če te podatke 

dopolnimo z ugotovitva- 

mi iz evidence o zdravstveni (ne)sposobnosti 

nabornikov in o uveljavljanju pravice do ugovora 

vesti. Natančneje bom te podatke predstavil v 

nadaljevanju, navedem pa naj le nekaj primerjav. 

Leta 1992 je bilo skoraj 75 odstotkov nabornikov 

ocenjenih, da so zdravstveno sposobni 

za služenje vojaškega roka, leta 2002 pa se je ta 

delež zmanjšal na le 42 odstotkov. Poleg tega se 

je povečevalo število vlog za priznanje ugovora 

vesti, od povprečno manj kot dvesto vlog na leto 

v obdobju od leta 1991 do 1995 na kar 3445 

leta 2001. 

Služenje vojaškega roka 

od leta 1991 do 2003 

Kot je prikazano v tabeli 2 je bilo od leta 1991 do 

2003 na služenje vojaškega roka in opravljanje 

nadomestne civilne službe napotenih 101.037 

nabornikov, od tega kar tretjina v triletnem obdobju 

od leta 1993 do 1995. Vzrokov za to je več. 

Zaradi zaostrovanja razmer z zveznimi oblastmi 

nekdanje skupne države Jugoslavije slovenska 

oblast že leta 1990 ni želela pošiljati vojaških 

obveznikov na služenje v JLA zunaj 5. vojaškega 

območja. V TO oziroma učnih centrih takrat še ni 

bilo dovolj prostora in drugih pogojev za sprejem 

tako veliko vojaških obveznikov. Na začetku vojaškega 

usposabljanja v TO je bilo mogoče v učna 

centra na Igu in v Pekrah nastaniti le 300 nabornikov, 

napotenih na služenje vojaškega roka. 

Z osamosvojitvijo, odhodom JLA iz Slovenije in 

vzpostavitvijo učnih centrov se je to število lahko 

povečalo šele naslednje leto. Vojaški rok je v naslednjih 

letih odslužila tudi večina tistih vojaških 

obveznikov, ki zaradi razmer niso bili vpoklicani 

prej in so tako prišli na vrsto šele od leta 1993 do 

1995. Zadnja večja generacija novih vojakov je 

bila leta 1998. V Slovensko vojsko oziroma enote 

ONZ je bilo napotenih 10.000 obveznikov, na nadomestno 

civilno služenje pa 712. Od leta 1998 

se je število napotenih, predvsem na služenje 

vojaškega roka, zelo zmanjšalo. Leta 1999 jih je 

odšlo na služenje vojaškega roka kar 33 odstotkov 

manj kot leta 1998, leta 2000 pa 42 odstotkov 

manj in leta 2001 že skoraj polovica manj 

kot leta 1998. V tem obdobju je zelo naraščalo 

število napotenih na opravljanje nadomestne 

civilne službe. 

Andrej Lovšin 

(Se nadaljuje) 


e 


Veliki športni upi za leto 2004 

Šport v vojski 

Minister za obrambo dr. Anton Grizold in načelnik GŠSV generalmajor 

Ladislav Lipič sta v ponedeljek, 15. decembra 2003, na 

Ministrstvu za obrambo priredila novoletni sprejem za vrhunske 

športnike in športnice, ki so zaposleni v Slovenski vojski. 

Sprejema so se udeležili tudi najvišji funkcionarji slovenskega 

športa. Minister Grizold je športnikom čestital za odlične športne 

dosežke v iztekajočem se letu. Ob tem je zagotovil, da bodo 

na MO še naprej podpirali vrhunski šport in si prizadevali, da bi 

zagotovili pogoje za doseganje čim boljših športnih rezultatov. 

Športnikom je čestital tudi načelnik GŠSV generalmajor Lipič, ki 

je opozoril predvsem na odličen nastop na 3. svetovnih vojaških 

igrah v Italiji, kjer so slovenski športniki osvojili kar šest kolajn. 

Ob tej priložnost smo naredili krajšo anketo, v kateri smo športnike 

spraševali, kaj menijo o rezultatih v minulem letu in kaj jih 

čaka v naslednjem. 

olimpijskih igrah, saj sem po točkovanju zelo visoko, za zanesljivejši nastop 

pa mi manjka še kakšna dobra uvrstitev. 

Domen Vodišek, padalec: »Letošnja 

sezona je bila zame in tudi za slovensko 

padalsko reprezentanco zelo uspešna in 

skupno zmago na evropskem pokalu, 

na katerem smo po petih tekmovanjih 

dosegli skupno zmago, od tega samo 

eno drugo in štirikrat prvo mesto, ter na 

ekipno zmago na svetovnem padalskem 

prvenstvu v francoskem Gapu, ki so jo 

dopolnile še odlične uvrstitve posameznih 

tekmovalcev. Klubski kolega Karun je 

postal svetovni prvak med posamezniki v 

skokih na cilj, pri ženskah pa je bila zelo 

dobra tudi Irena Avbelj, ki je osvojila srebrni kolajni. V naslednji sezoni bodo 

dve svetovni prvenstvi, civilno in vojaško, ter tekmovanja za evropski pokal, 

kar pomeni, da bomo tudi prihodnje leto imeli veliko priložnosti, da ponovimo 

dobre uvrstitve. Zdaj smo v skokih na cilj v svetovnem vrhu, v figurativnih 

skokih pa bi radi izboljšali formo, zato bo treba še veliko trenirati. 

13. mesto. Dobro sem pripravljen predlet 

uvrstil med prvo dvanajsterico. 

tekmovanjih. 

Raša Sraka, judoistka: »Za menoj je najbolj 

uspešno leto v moji športni karieri. 

Poleg naslova evropske prvakinje sem 

dosegla tudi nekaj zmag v svetovnih 

A-pokalih. Na svetovnih vojaških igrah 

smo judoisti dosegli visoke uvrstitve, 

celo več, kot smo pričakovali. Zadovoljna 

sem s tretjim mestom, čeprav sem le 

malo zgrešila uvrstitev v finale. Prihodnje 

leto bodo olimpijske igre. Zdaj se intenzivno 

pripravljam na svetovne A-pokale. 

Poskusila bom doseči še kakšen dober 

rezultat in si tako zagotoviti nastop na 

pravili in opravili več snežnih priprav kot 

v minulih letih. 

MP/BT 


Izšla je šesta številka Vojaške zgodovine 

Decembra 2003 je pri Centru za vojaškozgodovinsko 

dejavnost izšla šesta številka periodične 

publikacije Vojaška zgodovina, ki izide enkrat 

ali dvakrat na leto. Tako center nadaljuje svojo 

nalogo približevati slovensko vojaško zgodovino 

širši javnosti in ohranjati spomin na dogodke ter 

dejanja na področju vojaštva, ki so povezani z našimi 

predniki in nami. 

V tej številki bodo bralci našli osem zanimivih 

prispevkov, ki predstavljajo slovensko vojaško 

zgodovino od organiziranja obrambe slovenskih 

dežel pred turškimi oziroma osmanskimi vpadi 

do osamosvajanja naše države leta 1990 in 1991. 

Zato smo tokratno Vojaško zgodovino razdelili v 

tri vsebinske sklope, in sicer na osamosvajanje 

Slovenije, nacionalno vojaško zgodovino do osamosvojitvene 

vojne ter na odmeve, komentarje in 

mnenja o prispevkih v prejšnjih številkah. 

Na začetku je objavljen 1. del strokovnega prispevka 

podpolkovnika Karla Nanuta z naslovom 

Somrak generalov, v katerem na podlagi obsežne 

literature in virov ugotavlja ter predstavlja, zakaj 

je prišlo do zloma in poraza jugoslovanskih 

generalov, ki so načrtovali vojno proti Sloveniji. 

Brigadir Alojz Šteiner je v prispevku Zapisi v »radno 

beležnico« poročnika JLA prikazal zanimiv vir z 

nasprotne strani in kako je poveljnik lahke samohodne 

artilerijske baterije, ki je bila nameščena 

v Slovenski Bistrici, doživljal oborožene spopade 

med osamosvajanjem Slovenije. Priprave in načrtovanje 

vojaške obrambe med osamosvajanjem 

Slovenije na Dolenjskem je opisal brigadir Marjan 

Grabnar v prispevku Načrt oviranja Gams. Predstavil 

je enega najbolj pomembnih in uspešnih 

načrtov, ki so na Dolenjskem zaznamovali vojno 

za samostojno in neodvisno Slovenijo. Dogodke 

na Tolminskem med osamosvajanjem Slovenije 

sta v svojih spominih opisala stotnik I. razreda Silvo 

Horvat, ki je bil takrat varnostni oficir ObmŠTO 

Tolmin, in podpolkovnik v pokoju Vito Berginc, ki 

je napisal prispevek o organiziranju in delovanju 

Manevrske strukture narodne zaščite na omenjenem 

območju. 

V drugem delu, ki obsega nacionalno vojaško 

zgodovino do osamosvojitvene vojne, so objavljeni 

zanimivi strokovni prispevki mag. Saša Jeršeta 

o obrambnih strategijah dežel Notranje Avstrije v 

boju proti Turkom v 16. stoletju, ki je predstavil to 

burno stoletje, stotnika mag. Matjaža Bizjaka o 

vojski Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je 

na podlagi arhivskega gradiva analiziral organiziranje 

vojaštva na Slovenskem ter novonastali 

državi ob in takoj po prvi svetovni vojni. Del bogate 

vojaške zgodovine zgornje Vipavske doline je 

opisala Magda Rodman, ki že v uvodu in naslovu 

opozarja, da je bila zgornja Vipavska dolina vedno 

vojaško zanimiva, v njej so živele vojske te ali 

one države, kljub temu pa je Primorska ohranila 

slovenstvo. 

Med odmevi, komentarji in mnenji lahko preberete 

kratka pojasnila oziroma pripombe polkovnika v 

pokoju Vita Berginca na članek avtorja stotnika I. 

razreda Zdravka Likarja Kako je bil osvobojen prvi 

mednarodni mejni prehod v Sloveniji. Prispevek o 

tem je bil objavljen v 5. številki Vojaške zgodovine. 

Ker smo želeli v publikaciji Vojaška zgodovina 

zvišati strokovno raven, smo oblikovali uredniški 

odbor. 

Center za vojaškozgodovinsko dejavnost bo raziskave 

in spomine na dogodke iz starejše vojaške 

zgodovine ter osamosvojitvene vojne objavljal tudi 

v prihodnjih številkah Vojaške zgodovine, zato vas 

vabimo, da nam pošljete svoje prispevke. Tako 

bomo skupaj ohranili zgodovinski spomin v kolektivni 

zavesti nacije in krepili nacionalno zavest 

ter identiteto. 

Nadporočnik Zvezdan Marković 

Center za vojaškozgodovinsko dejavnost 


Odlična organizacija, 

rezultati malo pod pričakovanji 

Andreja Mali 

Peter Zupan 

Slovenski biatlonci, med njimi Janez Marič, Marko Dolenc, 

Andreja Mali in Tadeja Brankovič, so se od 7. do 11. januarja 

na Pokljuki udeležili svetovnega pokala v biatlonu. Najboljši je 

bil Dolenc, ki je zasedel 9. mesto v sprintu. Večina slovenskih 

biatloncev je zaposlena v Slovenski vojski, tekmovanja pa so se 

udeležili vrhunski biatlonci iz 35 držav. 

Pri organizaciji in izvedbi vsako leto 

sodelujeta Ministrstvo za obrambo 

ter Slovenska vojska. Predsednik 

organizacijskega komiteja letošnjega 

svetovnega pokala v biatlonu je bil 

načelnik GŠSV generalmajor Ladislav 

Lipič. Njegov namestnik Peter Zupan 

z MO je pojasnil, da je svetovni pokal 

pomagalo pripraviti več kot 200 ljudi, ki so zaposleni 

na Ministrstvu za obrambo in v Slovenski vojski. To 

pomeni več kot 60 odstotkov vseh, ki so si prizadevali 

za brezhibno organizacijo pokala. Delali so tudi 

v prostem času. »Brez podpore in pomoči Ministrstva 

za obrambo ter Slovenske vojske pri tehničnih, materialnih 

in prostorskih pogojih pri izvedbi svetovnega 

pokala ga gotovo ne bi bilo. Od leta 1992 sem predsednik 

odbora za biatlon pri Smučarski zvezi in od 

takrat sodelujem pri razvoju tekmovališč na Pokljuki 

in pri organizaciji svetovnih pokalov. Tekme po letu 

2001 so mnogo boljše in pomenijo dobro promocijo 

Slovenije. Z letošnjim tekmovanjem sem izjemno zadovoljen. 

Naklonjena nam je bila tudi narava, tako da 

Upam, da so zadovoljni tudi tekmovalci in vodstvo 

reprezentanc.« 

Zadnji dan tekmovanja, torej v nedeljo, je bilo največ 

gledalcev, saj jih je kar približno 5000 spodbujalo 

slovenske biatlonce. Najboljši rezultat 

na tekmovanju za svetovni pokal je dosegel 

v sprintu Marko Dolenc, ki je bil 

deveti. V skupinskem startu je Dolenc 

zasedel 17. mesto, Marič pa 20. mesto, 

med ženskami se je najbolje uvrstila 

Dijana Grudiček, in sicer na 29. 

mesto v zasledovanju, Andreja Mali je 

bila trideseta v skupinskem startu. Stotnik Jure Velepec, vodja smučarskih reprezentanc 

v Slovenski vojski, je dejal: »Organizacija je bila odlična, pričakovali 

pa smo malo boljše rezultate. Seveda je želja, da bi pred domačim občinstvom 

pokazali največ, zelo velika in prav to je verjetno vplivalo na dejstvo, da so bili 

rezultati slabši od pričakovanih. Biatlonci in biatlonke so na treningih pokazali 

več kot na tekmovanju, zato smo pričakovali boljše uvrstitve.« VŠ/BT 

Rezultati svetovnega pokala v biatlonu na Pokljuki: 

• sprint, ženske: 1. Poiree (Nor) ... 38. Grudiček, 42. Gregorin, 49. 

Brankovič, 55. Mali, 68. Larisi; 

• sprint, moški: 1. Poiree (Fra) ... 9. Dolenc, 33. Marič, 73. Ponikvar, 

90. Lauseger. M. Poklukar in J. Poklukar sta odstopila; 

• zasledovanje, ženske: 1. Disl (Nem) ... 29. Grudiček, 39. Brankovič, 

40. Mali, 45. Gregorin; 

• zasledovanje, moški: 1. Bjørndalen (Nor) ... 37. Dolenc, 40. Marič; 

• skupinski start, ženske: 1. Bogali (Rus) ... 30. Mali; 

• skupinski start, moški: 1. Hanevold (Nor) ... 17. Dolenc, 20. Marič.

Letnik XII/1 - Ministrstvo za obrambo

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?