Letnik XII/1 - Ministrstvo za obrambo

More documents

Recommendations

Info

Strokovne teme e zaradi pomembnosti mirovne misije, z oddaljenostjo od doma in z drugačnim kulturnim okoljem lahko pomenijo večjo stopnjo stresa. Posameznik doživlja stres tudi v vsakdanjem življenju. Pomaga pri človekovi sposobnosti in pripravljenosti na aktivno delovanje, vendar pa se ga, če ga je preveč, lahko nakopiči toliko, da ga posameznik ne more več nadzorovati in njegovo delovanje postane negativno. Ko se posameznik odloči za sodelovanje na mirovnih operacijah, mora biti dovolj poučen in se mora zavedati, da bo pogosto izpostavljen stresnim razmeram. To velja predvsem za misije, ki potekajo na območju spopadov. Tako kot značilnosti stresa pa mora poznati tudi načine, kako se ubraniti pred škodljivimi posledicami stresa in stresnih razmer, ki bi lahko vplivale na njegovo življenje tudi po vrnitvi z misije. Psihološka priprava posameznikov in enot za sodelovanje na mirovnih operacijah mora postati del vsakdanjega usposabljanja in odgovornost vseh, ki so v neposrednem stiku s pripadniki na mirovnih operacijah, torej poveljujočega, izvajalcev usposabljanja in psihologa. Zelo pomembno je, da se psihološke priprave ne začnejo šele pred odhodom na mirovne operacije, temveč da potekajo neprekinjeno od vstopa posameznika v vojaško organizacijo. Pomembna sta nenehno izobraževanje in usposabljanje iz psihologije, kar je uporabno tudi pri opravljanju vsakodnevnih del in nalog pripadnika SV. Ta se mora pred odhodom pripraviti na posebno okolje, zahteve in naloge na mirovni operaciji. Pogosto se pripadniki na mirovnih misijah lahko uprejo kratkotrajnim in dolgotrajnim negativnim učinkom stresa, vendar pa se lahko njihova obramba zaradi vpliva dejavnikov poslabša, kar povzroča stresne motnje, ki uničujoče delujejo na posameznika in kolektiv. Zavedati se moramo, da stres lahko prepoznamo, ga obvladamo in smo sposobni odpraviti negativne učinke težkih razmer. Prav tako pa je dobro vedeti, da so pogosto bolj uničujoče daljše stresne razmere nizke intenzivnosti kot pa enkraten stresen in travmatičen dogodek. Psihološka stabilnost, ustvarjanje čvrste volje, samoobvladovanje, pogum, odločnost, vztrajnost, samozaupanje, trdnost in samodisciplina so bistveni za uspešno obvladovanje stresnih razmer, preden dosežejo stopnjo, ko jih ni več mogoče obvladovati. Poleg osebnostnih lastnosti so za uspešno delovanje posameznikov in enote pomembne tudi metodične in pedagoške spretnosti poveljujočih. Organizirana skrb za pripadnike in njihove družine Vsebino psiholoških priprav oziroma usposabljanja za naloge na mirovnih operacijah se ločijo glede na vsebino in način opravljanja nalog, ciljno skupino ter okolje, v katerem se naloge opravljajo. Poznamo splošno psihološko usposabljanje, specialno usposabljanje glede na ozemlje delovanja in vsebino naloge, pripravo kolektiva, pripravo posameznikov in pripravo vodje mirovne operacije. Psiholog se vključuje v vse faze priprave in izvedbe mirovne operacije, torej v priprave na odhod na mirovno operacijo, v delovanje na mirovni operaciji in v priprave na vrnitev domov. Psihologi Slovenske vojske smo v priprave na mirovne operacije vključeni že od leta 1997, ko je SV začela sodelovati v operacijah v podporo miru. Na začetku je delo potekalo bolj stihijsko, po intuiciji psihologov, ki so se v priprave vključevali, ter na podlagi izkušenj pri delu z naborniki in pripadniki stalne sestave SV (psihološke priprave na met bombe, taborjenje, streljanje, varovanje objektov) ter literature in stikov z domačimi in tujimi strokovnjaki, predvsem ameriškimi, ki imajo na tem področju že dolgoletne izkušnje. Izkušnje, teorijo in znanje tujih strokovnjakov so začeli prenašati v vsakdanje vojaško življenje. Psihologi se zavedajo, da je poleg dobre fizične pripravljenosti in vojaškostrokovne usposobljenosti psihološka priprava posameznikov in enot zelo pomemben dejavnik uspešnega delovanja na mirovnih operacijah. Že stara vojaška modrost pravi, da največ vojakov umre zaradi strahu in ne zaradi nevarnosti, s katerimi se spoprijemajo na bojnem polju. Pri pripravi na mirovne operacije v tujini ne smemo pozabiti na priprave družinskih članov pripadnikov, ki odhajajo na mirovne misije. Priprava na šest- in večmesečno odsotnost od doma je namenjena pripadnikom SV, ki odhajajo na dolžnosti v tujino, vključuje pa tudi delo z njihovimi družinami. Zavedati se moramo, da ima veliko pripadnikov družino, za katero morajo poskrbeti pred odhodom, zato je odhod na misijo v takšnih primerih družinski projekt. Pripadnike moramo opozoriti na formalne obveznosti, ki se nam zdijo tako samoumevne, da o njih sploh ne razmišljamo, na primer oddaja davčne napovedi, podaljšanje avtomobilske registracije, zamenjava plinske jeklenke ipd. Takšne stvari se lahko včasih rešijo z opomnikom, ki je nastal na podlagi večletnega dela pripadnikov enot, ki odhajajo na misije. Ne smemo pa pozabiti osebnega in čustvenega vidika odhoda na misijo, saj je pripadnik vojske tudi član družine, od katere bo ločen dalj časa. On in drugi družinski člani se morajo soočiti z novimi občutki, in sicer najprej z načrtovano odsotnostjo družinskega člana ter s tem povezanimi ločitvenimi težavami, torej nostalgijo, žalostjo, jezo, vznemirjenostjo, nihanjem v razpoloženju ipd., pozneje z občutkom nepovezanosti in izoliranosti, zmanjšano čustveno ter spolno intimnostjo, 222 SLOVENSKA S VOJSKA
obupom, nepotrpežljivostjo, nesposobnostjo in nemočjo ob reševanju vsakdanjih težav. Če so pripadniki SV in njihovi družinski člani seznanjeni s težavami, ki jih čakajo, in se zavedajo, da so običajne in se dogajajo vsem, ki so ločeni dalj časa, jih rešujejo drugače, kot če mislijo, da jih imajo le oni. Družinskim članom pripadnikov, ki odhajajo na mirovne operacije, moramo tudi med bivanjem v tujini ponuditi psihološko podporo in pomoč, če bi ju potrebovali. Psihologi v SV razmišljamo tudi o uvedbi tako imenovanega dežurnega telefona za pripadnike SV, ki so v stiski, in tudi za družinske člane pripadnikov, ki so v tujini. Človek, ki je v stiski, včasih ne ve, koga naj vpraša za nasvet in prosi za pomoč. Pogosto je dovolj že to, da mu je nekdo pripravljen prisluhniti, ko potrebuje pomoč. Z nenehno navzočnostjo enot v tujini, z znanstvenoraziskovalnim pristopom in sodelovanjem v vse več aktivnostih pri pripravi posameznikov ter enot na naloge v mirovnih operacijah v tujini postajajo psihološke priprave na mirovne operacije vedno bolj sistematične, načrtovane in primerne za pripadnike, ki odhajajo na misije. Psihološka priprava in utemeljeno znanstveno raziskovanje psihičnih odlik, ki jih posamezniki morajo imeti za sodelovanje na mirovnih misijah, določanje meril, praktičnih in metodoloških navodil, pregled priprav pri pripadnikih, ki se vračajo z mirovnih operacij, so za uspešno opravljanje nalog na mirovnih operacijah nujni tudi v prihodnje. Tako kot se z našim vključevanjem v mednarodno skupnost povečujeta zahtevnost in obseg nalog, ki jih opravljamo, tako se mora izboljševati tudi naša vojaškostrokovna in psihološka usposobljenost. V spomin Andreju Planku (1975-2003) Strokovne teme e Psihološke priprave vojakov in poveljujočih v SV Psihološke priprave na mirovne misije v SV glede na ciljno skupino delimo na dva dela. Prvi je namenjen predvsem vojakom, udeležencem mirovne operacije, drugi pa poveljujočim oziroma vodjem na mirovni operaciji. Priprave, namenjene vojakom, ki odhajajo na mirovne operacije, vključujejo znanje o psihosocialnih značilnostih funkcioniranja v vojaških kolektivih in o konstruktivnem reševanju sporov. Področje reševanja težav v skupinah vključuje temeljne pojme o skupini in njeni dinamiki, na primer oblikovanje skupine, procesi, ki potekajo v njej in jo zaznamujejo, povezanost in sobivanje s sovojaki, torej spori, tehnike reševanja težav, pogajanja itn. Poleg tega obsegajo tudi priprave posameznikov na daljšo odsotnost od doma, na kakovostno preživljanje prostega časa, odnos do lokalnega prebivalstva in načine vzpostavljanja komunikacije z njim ter vidike bivanja v novem okolju, in sicer strokovne, človeške, individualne ter skupinske. Psihološko usposabljanje vodij mirovnih operacij obsega poleg že omenjenih tem še učenje dobrega vodenja in poveljevanja, delo s težavnimi podrejenimi, praktične napotke za vzpostavljanje horizontalne in vertikalne kohezivnosti ter vzdrževanje ustreznega psihosocialnega ozračja, seznanjanje s stresnimi oblikami, ki se pojavljajo na mirovnih operacijah, torej monotonijo, rutino, dolgočasjem, medsebojnimi spori, spori s civilnim prebivalstvom itn. ter njihovo zmanjševanje in učenje sproščanja s progresivno mišično relaksacijo, avtogenim treningom ipd. Človek je najpomembnejši dejavnik bojnega delovanja, zato je skrb za njegovo telesno in psihično zdravje primarna skrb vseh subjektov vodenja in poveljevanja. Psihološka priprava posameznikov, enot in poveljstev je zelo pomemben del priprave ter usposabljanja, in sicer ne le za uspešno opravljanje nalog na mirovnih misijah, temveč tudi za opravljanje nalog v vsakdanjem vojaškem življenju. Zavedati se moramo, da je psihološka priprava le dopolnitev dobre vojaškostrokovne usposobljenosti in telesne pripravljenosti posameznika v vojaški organizaciji. Pri pripravi je najbolj pomembno, da se začne ob vstopu posameznika v vojaško organizacijo, nosilec usposabljanja pa je posameznikov neposredno nadrejeni. Romana Rupar, univ. dipl. psih., poveljstvo sil Foto: Bruno Toič Bil je običajen zimski dan. Vzšlo je jutro. Begajoči glas zvonov je podil meglo in lahen zimski mraz je slavil svojo zmago. Lahko bi bil običajen dan, a nas je presenetila strašna novica, da nas je zapustil prijatelj, sodelavec, znanec. Težko je verjeti, a resnica je neusmiljena, praznina nenadomestljiva. Srce je doživelo šok, mirno in mlado sanjarjenje je utonilo. Človek, ki smo ga poznali kot prijatelja, marljivega, doslednega in prizadevnega, je odšel. Tesna vez med njim in vojaškim poklicem je zamrla. Svojo nadarjenost in požrtvovalnost za lep, a naporen poklic je Andrej pokazal že kot vojak nabornik, ko je med služenjem vojaškega roka v Ljubljani in Mariboru dobil medaljo za najboljšega vojaka v vodu. V začetku leta 1997 se je zaposlil v Slovenski vojski. Tega leta je uspešno končal tudi Šolo za podčastnike in začel delati kot poveljnik oddelka v celjski vojašnici. Za svoje prizadevno delo je bil večkrat pohvaljen in radi smo delali z njim. Andrej je z velikim veseljem opravljal delo podčastnika v naši enoti. Vedno, naj si je ura oznanjala katerikoli čas, je bil človek svojega časa. Nikoli včerajšnji, nikoli jutrišnji, vedno današnji, na grebenu dneva. Njegovo življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki se jih bomo z veseljem spominjali. Težko je najti besede, ki bi opisale občutke žalosti ob slovesu. Kakor plamen sveče ponoči na prostem vse le še bolj zatemni, tako zatemni pomen besed v nas in tisoč vprašanj ostaja brez odgovorov. In kot pravi John Donne: »Noben človek ni kot otok, povsem zase, povsem sam. Vsak človek je del celine, del kopne zemlje. Če valovi morja odplavijo le grudo te zemlje, je celine manj, prav tako, kakor da je bil to le majhen rtič, ali prav tako, kakor da je bilo to posestvo tvojih prijateljev ali celo tvoje. Ob odhodu vsakega človeka je tudi mene manj, kajti vključen sem v to človeštvo. In zato nikdar ne pošiljaj vpraševat, komu zvoni …« Sodelavci 20. MOTB Celje SLOVENSKA S VOJSKA 23
Page 1 and 2: Informativno vojaškostrokovno glas
Page 3 and 4: Fotografija na naslovnici: Bruno To
Page 5 and 6: Spremljamo m Nove službene uniform
Page 7 and 8: Kronika Ljubljana, 17. december Par
Page 9 and 10: Iz vojaškega a življenja j V 74.
Page 11 and 12: Cooperative Support 2003 V Salzburg
Page 13: Psihološke priprave morajo postati
Page 17 and 18: srečami, zaščita kulturne dediš
Page 19 and 20: Haljo medicinske sestre je zamenjal
Page 21 and 22: Obrambni sistem in kadri od leta 19
Page 23 and 24: Izšla je šesta številka Vojaške

Letnik XII/1 - Ministrstvo za obrambo

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?