Letnik XII/1 - Ministrstvo za obrambo

More documents

Recommendations

Info

Informacija o sarsu Aktualno Kdo je povzročitelj sarsa Sars povzroča neznan koronavirus, ki ga v angleščini imenujemo SARS associated coronavirus. Te bolezni nismo poznali do novembra 2002, ko so se začeli v južni kitajski provinci Guandong pojavljati primeri zelo težke pljučnice. Bolezen se je od tam razširila v Hongkong. Kaj je značilno za bolnika s sarsom Bolniki s sarsom imajo vročino, kašljajo in težko dihajo. Imajo pljučnico, ki je lahko precej huda. Pri nekaterih se pojavijo še driska, slabost in bolečine v trebuhu. Posebno na začetku bolezni so značilne bolečine v mišicah in žrelu, torej podobno kot pri gripi. Smrtnost je odvisna od starosti bolnika, saj umirajo predvsem starejši in tisti, ki imajo kronične bolezni srca, dihal ali presnovne bolezni. Inkubacijski čas je običajno kratek, od dva do sedem dni, izjemoma do 15 dni. Virus, ki povzroča sars, se prenaša ob tesnem stiku z bolnikom. Kužne kapljice se prenašajo do največ enega metra. Bolnik med kašljanjem z izločki onesnaži površine v okolici. Če se najprej dotaknemo onesnaženih površin, nato pa še obraza, in sicer ust, nosu ter oči, se lahko okužimo. Mogoč je tudi prenos virusa po zraku, vendar je to manj pogosto. Obravnavamo predvsem naslednje primere: • visoka vročina, torej 38,5 °C ali več, • okužbe dihal, na primer kašelj in težko dihanje, • če je bil bolnik v zadnjih desetih dnevih v tesnem stiku z osebo, ki ima verjetno sars, • če je bil bolnik na potovanju na območju, ki se ocenjuje kot ogroženo, ali če živi na območju, ki se uvršča med ogrožene, • če pri bolniku ni drugega znanega vzroka okužbe. Posebnega zdravila za koronavirus ni. Antibiotiki niso učinkoviti, saj delujejo Zaposleni na Ministrstvu za obrambo zaradi nalog kar po gosto odhajamo na službena potovanja v tujino, zato je prav, da poznamo bolezen sars (Severe Acute Respiratory Syndrome) oziroma težek akutni respiratorni sindrom. Izvod revije vsakemu pripadniku SV prenehanju napotitev nabornikov na služenje vojaškega roka je v evidenci o številu izvodov revije Slovenska vojska na naslovih poveljstev in enot prišlo do precejšnjih sprememb. Vse pristojne v poveljstvih in enotah Slovenske vojske prosimo, da na uredništvo revije Slovenska vojska sproti sporočajo podatke o številu izvodov revije Slovenska vojska, da bi na posameznem naslovu vsakemu pripadniku zagotovili izvod revije. Prosimo, da podatke pisno ali ustno sporočate na naslov: Uredništvo revije Slovenska vojska, Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana, telefonska številka: 01/ 471 26 62, faks: 01/ 471 27 70, elektronski naslov: urednistvo.sv@mors.si. Zahvaljujemo se za sodelovanje. na bakterije, ne na viruse. Virus sars je nov, zato je razumljivo, da cepiva še ni in ga v naslednjih dveh letih ne moremo pričakovati. Okužbo s virusom sars pa je že mogoče ugotoviti s testi. V Sloveniji še ni bilo bolnika s sarsom, čeprav so pri nekaj bolnikih, ki so imeli vročino in so pred boleznijo potovali po območjih, kjer je več bolnikov s sarsom, sumili, da imajo to bolezen. Za zdaj ni nobenega znanstvenega dokaza, da se virus sars prenaša prek uvoženega blaga, predmetov ali živali. Zato pri uvoženem blagu in predmetih z ogroženih območij niso potrebni posebni zaščitni ukrepi. Napotek vsem, ki nameravajo potovati na ogrožena območja Vsem, ki ste namenjeni na ogrožena območja, svetujemo, da pri pojavu navedenih bolezenskih znakov takoj poiščete zdravniško pomoč. Svetujemo, da se izogibate množic, kar je ponekod težko, in pogosto umivanje rok s toplo vodo ter milom. Razkuževanje rok z alkoholnimi robčki ni najbolj učinkovit ukrep. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da se potnikom pred vkrcanjem na letalo izmeri telesna temperatura in oceni njihovo stanje, če zapuščajo območje, ki je ogroženo. Letalski poleti lahko trajajo veliko ur. Če bi potnik zbolel na letalu, so pripravljena navodila, kako ukrepati, da se prepreči širjenje okužbe. Bolnika z bolezenskimi znaki bi takoj ločili od drugih potnikov. Kako ukrepamo pri ljudeh, ki prihajajo z ogroženih območij in so zdravi Za zdrave ljudi, ki so se vrnili s potovanja po ogroženih območjih ali z bivanja tam, ni nobenih omejitev, zato lahko živijo običajno, delajo ali obiskujejo šolo. Svetujemo, da deset dni spremljajo svoje zdravstveno stanje, si dvakrat na dan merijo telesno temperaturo in so pozorni na težave z dihanjem ali na kašelj. Kako naj ravna potnik, ki je bil na ogroženem območju in je po vrnitvi zbolel Če se v desetih dneh po vrnitvi pri potniku, ki je bival na ogroženih območjih ali potoval po njih, pojavi vročina, kašelj ali težko dihanje, obstaja možnost, da preboleva sars. Ni pa ni nujno, da je vsaka bolezen sars. Oboleli naj se po telefonu pogovori z zdravnikom, ki ga bo napotil na infekcijski oddelek, če bo treba. Do sprejema v bolnišnico naj ostane v stanovanju oziroma hiši in se izogiba telesnim stikom z drugimi ljudmi, da jih ne bi okužil. Nadzor nad zaposlenimi na MO, ki so bili v stiku z bolnikom oziroma osebo, pri kateri je mogoča okužba s sarsom Vsi stiki osebja z bolniki morajo biti zapisani, pri čemer morajo biti navedeni osebe, vzroki, čas, vrsta postopkov in uporabljena zaščitna sredstva. Če ima bolnik povišano telesno temperaturo, torej več kot 38 °C, ali se pojavijo respiratorni znaki deset dni po zadnjem stiku z bolnikom, delavec ne sme priti na delo, temveč mora o simptomih po telefonu obvestiti nadrejene. Nadrejeni obvesti Vojaško zdravstveno službo, ki posreduje nadaljnja navodila. Informacije so pripravljene na podlagi trenutnih spoznanj o bolezni in jih bomo dopolnjevali z novimi. Dragica Milavec Vojaška zdravstvena služba 28 SLOVENSKA S VOJSKA
Obrambni sistem in kadri od leta 1991 do 2003 (2. del) Nabor in napotitev na služenje vojaškega roka Vojaška dolžnost obsega naborno dolžnost, dolžnost služiti vojaški rok in dolžnost služiti v rezervni sestavi. V miru ali vojni jo opravljajo moški, lahko pa tudi ženske, in sicer pod pogoji, ki jih določa zakon. Naborna dolžnost je pomenila opravljanje obveznosti, povezanih z vojaško evidenco. Nabornik jo je moral opraviti v koledarskem letu, v katerem je dopolnil 17 let. Operativno izvajanje nabora ureja Pravilnik o izvajanju nabora in napotitve (Ur. list RS, št. 17/92), v katerem je predpisano načrtovanje nabora, pošiljanje nabornikov na zdravniške in druge preglede ter psihološke preiskave, izvedba nabora, načrtovanje napotitve, pošiljanje nabornikov na služenje vojaškega roka ter nabor in napotitev v vojni. Pomemben je tudi ugovor vesti vojaški dolžnosti, ki ga je ta zakon uvedel. Nabornik je vojaški rok lahko služil brez orožja ali je opravil nadomestno civilno službo. Natančneje je to določila Uredba o uveljavljanju ugovora vesti vojaški dolžnosti in izvajanju civilne službe (Ur. list RS, št. 34/96 in 97/01). Vojaške obveznike vodijo v vojaški evidenci glede na kraj njihove stalne nastanitve. Vanjo so ponavadi vpisani tistega leta, ko dopolnijo 17 let. Iz podatkov v tabeli 2 lahko ugotovimo, da se je število nabornikov že od leta 1980 vztrajno zmanjševalo, kar je povezano z manjšim naravnim prirastkom v Sloveniji. V tej številki Slovenske vojske nadaljujemo serijo prispevkov Andreja Lovšina Obrambni sistem in kadri od leta 1991 do 2003. Prvi del smo objavili lani v 20. številki revije. Predstavili bomo analizo obveznega služenja vojaškega roka slovenskih nabornikov od začetka leta 1991 do ukinitve 15. oktobra 2003, ko je Slovensko vojsko zapustila zadnja generacija nabornikov. Tabela 2: Vpis v vojaško evidenco od leta 1991 do 2003 Tabela 3: Vojaški obvezniki, napoteni na služenje vojaškega roka in opravljanje nadomestne civilne službe od leta 1991 do 2003 Število napotenih Leto napotitve Skupaj V TO oz. SV V enote organov Na nadomestno za notranje zadeve civilno služenje 1991 300 300 - - 1992 8158 8151 - 7 1993 10.906 10.745 100 61 1994 12.628 12.283 300 45 1995 10.980 10.564 335 81 1996 8720 8227 315 178 1997 9252 8673 314 265 1998 10.711 9681 318 712 1999 7717 6452 245 1020 2000 7624 5823 - 1801 2001 6773 5180 - 1593 2002 5768 4475 - 1293 2003 1500 1270 - 230 Skupaj 101.037 91.824 1927 7286 Leto rojstva Vpisani v vojaško evidenco Leto vpisa 1974 15.263 1991 1975 15.371 1992 1976 15.809 1993 1977 15.715 1994 1978 15.988 1995 1979 15.712 1996 1980 15.253 1997 1981 15.013 1998 1982 14.461 1999 1983 13.735 2000 1984 13.394 2001 1985 13.204 2002 1986 12.787 2003 Skupaj 191.705 Število rojstev se že več kot dve desetletji zmanjšuje. Leta 1979 se je od 30.604 novorojenčkov rodilo 15.920 dečkov, leta 1989 le 12.101, kar je 24 odstotkov manj, leta 1999 pa le 9049, kar je 43 odstotkov manj kot pred dvajsetimi leti. Podatki o številu rojstev so zaskrbljujoči, predvsem z demografskega in sociološkega vidika, pa tudi glede popolnjevanja Slovenske vojske z vojaškimi obvezniki, predvsem če te podatke dopolnimo z ugotovitva- mi iz evidence o zdravstveni (ne)sposobnosti nabornikov in o uveljavljanju pravice do ugovora vesti. Natančneje bom te podatke predstavil v nadaljevanju, navedem pa naj le nekaj primerjav. Leta 1992 je bilo skoraj 75 odstotkov nabornikov ocenjenih, da so zdravstveno sposobni za služenje vojaškega roka, leta 2002 pa se je ta delež zmanjšal na le 42 odstotkov. Poleg tega se je povečevalo število vlog za priznanje ugovora vesti, od povprečno manj kot dvesto vlog na leto v obdobju od leta 1991 do 1995 na kar 3445 leta 2001. Služenje vojaškega roka od leta 1991 do 2003 Kot je prikazano v tabeli 2 je bilo od leta 1991 do 2003 na služenje vojaškega roka in opravljanje nadomestne civilne službe napotenih 101.037 nabornikov, od tega kar tretjina v triletnem obdobju od leta 1993 do 1995. Vzrokov za to je več. Zaradi zaostrovanja razmer z zveznimi oblastmi nekdanje skupne države Jugoslavije slovenska oblast že leta 1990 ni želela pošiljati vojaških obveznikov na služenje v JLA zunaj 5. vojaškega območja. V TO oziroma učnih centrih takrat še ni bilo dovolj prostora in drugih pogojev za sprejem tako veliko vojaških obveznikov. Na začetku vojaškega usposabljanja v TO je bilo mogoče v učna centra na Igu in v Pekrah nastaniti le 300 nabornikov, napotenih na služenje vojaškega roka. Z osamosvojitvijo, odhodom JLA iz Slovenije in vzpostavitvijo učnih centrov se je to število lahko povečalo šele naslednje leto. Vojaški rok je v naslednjih letih odslužila tudi večina tistih vojaških obveznikov, ki zaradi razmer niso bili vpoklicani prej in so tako prišli na vrsto šele od leta 1993 do 1995. Zadnja večja generacija novih vojakov je bila leta 1998. V Slovensko vojsko oziroma enote ONZ je bilo napotenih 10.000 obveznikov, na nadomestno civilno služenje pa 712. Od leta 1998 se je število napotenih, predvsem na služenje vojaškega roka, zelo zmanjšalo. Leta 1999 jih je odšlo na služenje vojaškega roka kar 33 odstotkov manj kot leta 1998, leta 2000 pa 42 odstotkov manj in leta 2001 že skoraj polovica manj kot leta 1998. V tem obdobju je zelo naraščalo število napotenih na opravljanje nadomestne civilne službe. Andrej Lovšin (Se nadaljuje) Strokovne teme e SLOVENSKA S VOJSKA 29
Page 1 and 2: Informativno vojaškostrokovno glas
Page 3 and 4: Fotografija na naslovnici: Bruno To
Page 5 and 6: Spremljamo m Nove službene uniform
Page 7 and 8: Kronika Ljubljana, 17. december Par
Page 9 and 10: Iz vojaškega a življenja j V 74.
Page 11 and 12: Cooperative Support 2003 V Salzburg
Page 13 and 14: Psihološke priprave morajo postati
Page 15 and 16: obupom, nepotrpežljivostjo, nespos
Page 17 and 18: srečami, zaščita kulturne dediš
Page 19: Haljo medicinske sestre je zamenjal
Page 23 and 24: Izšla je šesta številka Vojaške

Letnik XII/1 - Ministrstvo za obrambo

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?