Letnik XII/1 - Ministrstvo za obrambo

obupom, nepotrpežljivostjo, nesposobnostjo in nemočjo ob reševanju
vsakdanjih težav. Če so pripadniki SV in njihovi družinski člani seznanjeni s
težavami, ki jih čakajo, in se zavedajo, da so običajne in se dogajajo vsem,
ki so ločeni dalj časa, jih rešujejo drugače, kot če mislijo, da jih imajo le oni.
Družinskim članom pripadnikov, ki odhajajo na mirovne operacije, moramo
tudi med bivanjem v tujini ponuditi psihološko podporo in pomoč, če bi ju
potrebovali. Psihologi v SV razmišljamo tudi o uvedbi tako imenovanega
dežurnega telefona za pripadnike SV, ki so v stiski, in tudi za družinske člane
pripadnikov, ki so v tujini. Človek, ki je v stiski, včasih ne ve, koga naj vpraša
za nasvet in prosi za pomoč. Pogosto je dovolj že to, da mu je nekdo pripravljen
prisluhniti, ko potrebuje pomoč. Z nenehno navzočnostjo enot v tujini, z
znanstvenoraziskovalnim pristopom in sodelovanjem v vse več aktivnostih
pri pripravi posameznikov ter enot na naloge v mirovnih operacijah v tujini
postajajo psihološke priprave na mirovne operacije vedno bolj sistematične,
načrtovane in primerne za pripadnike, ki odhajajo na misije. Psihološka priprava
in utemeljeno znanstveno raziskovanje psihičnih odlik, ki jih posamezniki
morajo imeti za sodelovanje na mirovnih misijah, določanje meril, praktičnih
in metodoloških navodil, pregled priprav pri pripadnikih, ki se vračajo
z mirovnih operacij, so za uspešno opravljanje nalog na mirovnih operacijah
nujni tudi v prihodnje. Tako kot se z našim vključevanjem v mednarodno
skupnost povečujeta zahtevnost in obseg nalog, ki jih opravljamo, tako se
mora izboljševati tudi naša vojaškostrokovna in psihološka usposobljenost.
V spomin
Andreju Planku
(1975-2003)
Strokovne teme
e
Psihološke priprave vojakov in poveljujočih v SV
Psihološke priprave na mirovne misije v SV glede na ciljno skupino delimo na
dva dela. Prvi je namenjen predvsem vojakom, udeležencem mirovne operacije,
drugi pa poveljujočim oziroma vodjem na mirovni operaciji.
Priprave, namenjene vojakom, ki odhajajo na mirovne operacije, vključujejo
znanje o psihosocialnih značilnostih funkcioniranja v vojaških kolektivih in
o konstruktivnem reševanju sporov. Področje reševanja težav v skupinah
vključuje temeljne pojme o skupini in njeni dinamiki, na primer oblikovanje
skupine, procesi, ki potekajo v njej in jo zaznamujejo, povezanost in sobivanje
s sovojaki, torej spori, tehnike reševanja težav, pogajanja itn. Poleg
tega obsegajo tudi priprave posameznikov na daljšo odsotnost od doma, na
kakovostno preživljanje prostega časa, odnos do lokalnega prebivalstva in
načine vzpostavljanja komunikacije z njim ter vidike bivanja v novem okolju,
in sicer strokovne, človeške, individualne ter skupinske.
Psihološko usposabljanje vodij mirovnih operacij obsega poleg že omenjenih
tem še učenje dobrega vodenja in poveljevanja, delo s težavnimi podrejenimi,
praktične napotke za vzpostavljanje horizontalne in vertikalne kohezivnosti
ter vzdrževanje ustreznega psihosocialnega ozračja, seznanjanje s
stresnimi oblikami, ki se pojavljajo na mirovnih operacijah, torej monotonijo,
rutino, dolgočasjem, medsebojnimi spori, spori s civilnim prebivalstvom itn.
ter njihovo zmanjševanje in učenje sproščanja s progresivno mišično relaksacijo,
avtogenim treningom ipd.
Človek je najpomembnejši dejavnik bojnega delovanja, zato je skrb za njegovo
telesno in psihično zdravje primarna skrb vseh subjektov vodenja in
poveljevanja. Psihološka priprava posameznikov, enot in poveljstev je zelo
pomemben del priprave ter usposabljanja, in sicer ne le za uspešno opravljanje
nalog na mirovnih misijah, temveč tudi za opravljanje nalog v vsakdanjem
vojaškem življenju. Zavedati se moramo, da je psihološka priprava le
dopolnitev dobre vojaškostrokovne usposobljenosti in telesne pripravljenosti
posameznika v vojaški organizaciji. Pri pripravi je najbolj pomembno, da se
začne ob vstopu posameznika v vojaško organizacijo, nosilec usposabljanja
pa je posameznikov neposredno nadrejeni.
Romana Rupar, univ. dipl. psih., poveljstvo sil
Foto: Bruno Toič
Bil je običajen zimski dan. Vzšlo je jutro. Begajoči glas zvonov je
podil meglo in lahen zimski mraz je slavil svojo zmago. Lahko bi bil
običajen dan, a nas je presenetila strašna novica, da nas je zapustil
prijatelj, sodelavec, znanec. Težko je verjeti, a resnica je neusmiljena,
praznina nenadomestljiva. Srce je doživelo šok, mirno in mlado
sanjarjenje je utonilo. Človek, ki smo ga poznali kot prijatelja, marljivega,
doslednega in prizadevnega, je odšel. Tesna vez med njim in
vojaškim poklicem je zamrla.
Svojo nadarjenost in požrtvovalnost za lep, a naporen poklic je Andrej
pokazal že kot vojak nabornik, ko je med služenjem vojaškega roka
v Ljubljani in Mariboru dobil medaljo za najboljšega vojaka v vodu.
V začetku leta 1997 se je zaposlil v Slovenski vojski. Tega leta je
uspešno končal tudi Šolo za podčastnike in začel delati kot poveljnik
oddelka v celjski vojašnici. Za svoje prizadevno delo je bil večkrat pohvaljen
in radi smo delali z njim. Andrej je z velikim veseljem opravljal
delo podčastnika v naši enoti. Vedno, naj si je ura oznanjala katerikoli
čas, je bil človek svojega časa. Nikoli včerajšnji, nikoli jutrišnji, vedno
današnji, na grebenu dneva. Njegovo življenje niso dnevi, ki so minili,
temveč dnevi, ki se jih bomo z veseljem spominjali. Težko je najti besede,
ki bi opisale občutke žalosti ob slovesu. Kakor plamen sveče
ponoči na prostem vse le še bolj zatemni, tako zatemni pomen besed
v nas in tisoč vprašanj ostaja brez odgovorov.
In kot pravi John Donne: »Noben človek ni kot otok, povsem zase, povsem
sam. Vsak človek je del celine, del kopne zemlje. Če valovi morja
odplavijo le grudo te zemlje, je celine manj, prav tako, kakor da je bil
to le majhen rtič, ali prav tako, kakor da je bilo to posestvo tvojih prijateljev
ali celo tvoje. Ob odhodu vsakega človeka je tudi mene manj,
kajti vključen sem v to človeštvo. In zato nikdar ne pošiljaj vpraševat,
komu zvoni …«
Sodelavci 20. MOTB Celje
SLOVENSKA S VOJSKA 23