Letnik XII/1 - Ministrstvo za obrambo

More documents

Recommendations

Info

S pomočjo Dancev do koncepta podpore države gostiteljice Intervju Koncept podpore države gostiteljice je razvil Nato. Zakaj Ko vojska deluje v drugih državah, na misijah ali vojaških vajah, pri tem potrebuje pomoč sosednje države, v kateri poteka misija, ali države, v kateri deluje. Tako predvsem varčuje, saj ji ni treba vzeti s seboj vse opreme, pa tudi število vojakov in logistične težave so zato manjši. Pomoč temelji na formalnem dogovoru z državo gostiteljico, torej na sporazumu. To pomoč lahko uporabljajo tudi humanitarne ali nevladne organizacije, kar je odvisno od tega, ali vlada z njimi sklene dogovor. Omejitev, kdo lahko uporabi ta koncept, ni, kakšen je, pa je odvisno o tega, kako je zasnovan in kako ga vlade prilagodijo potrebam. Koncept podpore države gostiteljice je v članicah Nata različno razvit, uporabljajo pa ga vse včlanjene države. Zato je Nato povabil države, ki niso v severnoatlantskem zavezništvu, da razvijejo ta program in določijo standarde. Podpora države gostiteljice je širok pojem. Vojaške enote, ki so dalj časa v neki državi, lahko uporabljajo določene storitve v tej ali sosednji državi, na primer kupujejo gorivo in obleko, uporabljajo prevozna sredstva, storitve čiščenja itn. To so možnosti, ki so jih vojske dobile, ker dalj časa delujejo zunaj svoje države. Kaj je pomembno pri razvijanju tega koncepta Države imajo različno zakonodajo in pravila, pa tudi politično razumevanje se razlikuje, zato mora vsaka država razviti svoj koncept. Pomembno je predvsem, da deluje in da je določen postopek izkazovanja in zagotovitve potreb. V večini držav je prva vladna raven. Dansko obrambno ministrstvo bi zaprosilo za pomoč slovensko ministrstvo in nasprotno, potem pa se vzpostavijo tudi nižje ravni sodelovanja. Dobro bi bilo, da bi vse države pripravile katalog pomoči države gostiteljice. V njem bi bili predstavljeni načini zaprositve ter možnosti in postopki zagotovitve izkazanih potreb. Želimo, da bi vse države imele podoben, torej primerljiv katalog, ki bi načrtovalcem operacij pomenil orodje. Kako ste na Danskem zadovoljni s konceptom podpore države gostiteljice Vlada RS je sredi oktobra lani sprejela Načrt izvajanja podpore države gostiteljice. To pomeni civilno in vojaško pomoč v miru, izrednih stanjih, krizah in vojni, ki jo Slovenija kot država gostiteljica ponudi zavezniškim silam in organizacijam, ki so ali delujejo na ozemlju, v teritorialnih vodah ali zračnem prostoru Slovenije. Podpora države gostiteljice temelji na sporazumih, sklenjenih med pristojnimi slovenskimi organi in državo pošiljateljico oziroma Natom. Pri razvijanju slovenskega koncepta podpore države gostiteljice so s svojimi izkušnjami pomagali Danci. Z majorjem Janom Førsterlingom z danskega obrambnega poveljstva smo se pogovarjali o izkušnjah, ki jih imajo s tako podporo, ter o tem, zakaj se na misijah možnosti za podporo razvijejo sčasoma in kako ocenjujejo slovenski napredek pri razvijanju koncepta podpore države gostiteljice. Menim, da je naš koncept, ki smo ga razvili v 80. letih in pozneje večkrat prilagodili, dober. Seveda so razlike, če pomoč potrebuješ ali daješ oziroma ko gre vojska na vajo v drugo državo oziroma na misijo. V začetku je zelo težko dobiti pomoč v državi, kjer vladne pristojnosti niso natančno določene, ker vlada politična in vojaška zmeda. Enote imamo tudi v Iraku. Tam trenutno ne moremo pričakovati pomoči. Ko bo življenje normalno potekalo, bo drugače. Čez nekaj časa bodo enote uporabljale, kar ponuja prebivalstvo. Delujemo tudi v Afganistanu, menim pa, da imamo več možnosti, da bi dobili pomoč iz sosednjih držav, s katerimi bomo naše sodelovanje tudi formalizirali. Izkušnje z vaj so drugačne, saj je vse vnaprej dogovorjeno in formalizirano. Kakšna je vaša vloga pri vzpostavitvi slovenskega koncepta in načrta Ko je Slovenija zaprosila za članstvo v Natu, je bil eden od ciljev, da bi razvili koncept države gostiteljice in pripravili katalog možnosti, torej oblik pomoči, storitev in drugega, kar bi lahko vojske dobile v Slovenji. Članice Nata so ponudile, da bi pomagale kandidatkam pri oblikovanju tega programa. Na slovensko pobudo je bil oblikovan skupni slovensko–danski projekt, ki so ga vodili svetovalec za civilno-vojaško sodelovanje v Sektorju za civilno obrambo Bojan Pipenbaher, major Bogdan Avbar iz Združenega sektorja za logistiko na GŠSV in jaz. Zdaj to delo končujemo. Odgovorne je zanimalo predvsem, kako smo rešili kakšno težavo in kaj jim svetujem. Obiskali so tudi naša poveljstva in nekaj naših enot ter glede na to pripravili svoj koncept in načrt. Kaj menite o konceptu in načrtu, ki so ga pripravili strokovnjaki v Sloveniji Če primerjam prvi sestanek, na katerem so pričakovali natančne odgovore, kako naj se lotijo določenih stvari, in rezultate, mislim, da so slovenski strokovnjaki dosegli velik napredek. Pripravili so slovenski načrt, tako da je znano, kdo je zadolžen za izvedbo, kako bo potekala podpora države gostiteljice, kakšne so naloge posameznih ministrstev itn. Rezultati so odlični. Valerija Šket 26 SLOVENSKA S VOJSKA
Haljo medicinske sestre je zamenjala z vojaško uniformo Zakaj ste se odločili, da zamenjate poklic Od nekdaj sem si želela opravljati zanimiv in dinamičen poklic. Imam osem let delovne dobe in izkušnje iz urgentne ter ambulantne medicine, zdaj pa želim svoje medicinsko znanje združiti z vojaškim. Niti enkrat med usposabljanjem nisem podvomila o tem, ali sem se pravilno odločila. Kako ste si predstavljali življenje v vojski Pričakovala sem natančen urnik, red, disciplino, fizične napore in življenje v skupini, torej to, kar vojska tudi je. Ste zadovoljni s svojim dohodkom Najpomembnejše je zadovoljstvo pri delu. Če si dovolj sposoben in zavzet za delo, se lahko tudi višja plača in napredovanje uredita. Kaj je bilo med temeljnim usposabljanjem najbolj zanimivo in kaj najtežje Najbolj zanimivo je bilo na začetku, ko še nismo vedele, kaj nas čaka. Morale smo se navaditi na življenje v skupini, kar je včasih precej naporno. Imele smo zelo dobro vodno zaupnico, ki je znala vedno pravilno ravnati in je pomagala v pravih trenutkih. Med usposabljanjem so tudi krize, saj si od doma dalj časa, zato začneš svoje domače pogrešati. Najbolj sem si zapomnila plazenje na vadišču Mlake. Bilo je približno 37 °C, me pa smo se plazile na vse načine. To je bil eden napornejših dni. Ko nam je bilo najbolj hudo, ko smo bile lačne, ko nas je zeblo ali nam je bilo vroče, smo se šalile, saj smo bile vse v podobnem položaju. Ste imeli kaj težav s kondicijo Ko sem se zaposlila, sem imela nekaj težav. Fizična aktivnost se stopnjuje. Po trinajstih tednih smo vse napredovale in telo se nam je preoblikovalo, tako da smo s svojo postavo res zadovoljne. Ni veliko poklicev, v katerih se lahko vsak dan gibaš. Dekleta so znana po večji vztrajnosti tudi na temeljnih usposabljanjih. Kako ste se razumele z nadrejenimi Poveljniki so se do nas vedli zelo profesionalno, niso delali razlik med fanti in dekleti. Spodbujali so nas, da smo tudi težke naloge, na primer izvleko ranjenca in tek na tri kilometre in dvesto metrov, dobro opravile. V svoji himni smo poveljnike poimenovale kot angele varuhe, s katerimi smo se vedno lahko pogovorile. Poročnik Lukančič in višji vodniki Štemberger, Ščupec ter Štiri leta je 27-letna Olivera Klinc delala v Kliničnem centru, prav toliko pa v zasebni zdravstveni ambulanti. Januarja je izvedela, da Slovenska vojska medse vabi mlade. Vedno si je želela opravljati zanimiv poklic, zato je napisala prošnjo in podpisala pogodbo z Ministrstvom za obrambo. Končala je trinajsttedenski tečaj temeljnega vojaškega usposabljanja, zdaj pa je na šesttedenskem usposabljanju za pridobitev vojaško evidenčne dolžnosti strelec, potem pa jo bodo prerazporedili v enoto. Zanimalo nas je, kakšne načrte ima in zakaj jo delo v vojski tako zanima, da se je odločila za vojaško uniformo. Firm so nas naučili preživetja v naravi in na bojišču. Kako so vaši domači sprejeli odločitev, da greste v vojsko Vsi so me podpirali. Ko sem povedala očetu, se sploh ni čudil, saj je pričakoval podobno odločitev. Tudi prisege se je udeležilo veliko mojih domačih, od babice do dveletnega sina, ki pravi, da je njegova mami ojak, torej vojak. Mož me podpira in je ponosen name, čeprav se on ne bi odločil za tak poklic. Tudi vaš brat se je odločil za vojaški poklic. Bil je med zadnjimi naborniki v Vojašnici Vipava. Ko sem se začela usposabljati, sva bila skupaj v vojašnici, tako da je bil začetek še lažji. Tudi on je medicinski tehnik, želi pa se zaposliti v Slovenski vojski. Kaj vas čaka zdaj, po končanem temeljnem usposabljanju Čaka me šesttedensko usposabljanje za pridobitev VED strelec, želim pa tudi končati podčastniško šolo. V Slovenski vojski bi rada uporabila svoje znanje medicine. Tudi o odhodu v tujino smo se veliko pogovarjali in če bi bilo treba, bi odšla tudi na delo na misijo. Doma bi me pri taki odločitvi podprli. Valerija Šket Foto: BT Pripadniki nacionalne garde Kolorada na obisku v Štorah Enajsti ciklus vojaškostrokovnega usposabljanja, ki ga organizira Zveza slovenskih častnikov in podčastnikov ob pomoči Generalštaba SV ter Centra vojaških šol in poteka v okviru projekta Vojska vojski, smo organizirali tudi v Štorah. Vojaški strokovnjaki nacionalne garde Kolorado iz ZDA so pripravili zelo zanimivo in poučno predavanje v Izobraževalnem centru na Teharjah. Dopoldan so si gostje iz ZDA ogledali Železarno Inexa Štore in njen proizvodni program, sprejel pa jih je tudi župan občine Štore Franc Jazbec. Obiskali so vasico Svetina, nad katero so bili navdušeni. Ob koncu enodnevnega obiska v Štorah so na pokopališču položili venec štirim zavezniškim letalcem in se tako poklonili njihovemu spominu. S hvaležnostjo in ponosom so poudarjali naše zavezništvo med drugo svetovno vojno in priključitev Slovenije Natu ter Evropski uniji. Srečko Križanec Obrazi SLOVENSKA S VOJSKA 27
Page 1 and 2: Informativno vojaškostrokovno glas
Page 3 and 4: Fotografija na naslovnici: Bruno To
Page 5 and 6: Spremljamo m Nove službene uniform
Page 7 and 8: Kronika Ljubljana, 17. december Par
Page 9 and 10: Iz vojaškega a življenja j V 74.
Page 11 and 12: Cooperative Support 2003 V Salzburg
Page 13 and 14: Psihološke priprave morajo postati
Page 15 and 16: obupom, nepotrpežljivostjo, nespos
Page 17: srečami, zaščita kulturne dediš
Page 21 and 22: Obrambni sistem in kadri od leta 19
Page 23 and 24: Izšla je šesta številka Vojaške

Letnik XII/1 - Ministrstvo za obrambo

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?