29.01.2015 Views

Letnik XII/1 - Ministrstvo za obrambo

Letnik XII/1 - Ministrstvo za obrambo

Letnik XII/1 - Ministrstvo za obrambo

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Psihološke priprave morajo postati<br />

del vsakdanjega usposabljanja<br />

Z razvojem vojaške znanosti sta vloga<br />

in pomen človeka ter njegove osebnosti<br />

v vojnih dogajanjih postajala vedno<br />

bolj pomembna, ne glede na sodobni<br />

tehnični in tehnološki razvoj, izpopolnjevanje<br />

vojne klasične in termonuklearne<br />

tehnike, oborožitve ter drugih<br />

sredstev <strong>za</strong> množično uničevanje. Moralno-psihološka<br />

priprava moštev <strong>za</strong><br />

bojno delovanje je predvsem od <strong>za</strong>četka<br />

20. stoletja dobila poseben pomen.<br />

Zaradi moralnih, psihičnih in fizičnih<br />

<strong>za</strong>htev, ki jih mora izpolnjevati bojevnik<br />

v sodobnem bojevanju, moramo opraviti<br />

vsestransko študijo človekovega<br />

značaja, njegovih psihičnih ter fizičnih<br />

zmožnosti in sposobnosti, pa tudi omejitev, lastnosti, načinov vedenja v boju<br />

in delovanja v specifičnem vojaškem kolektivu. Iz aktualnih potreb vojske se je<br />

razvila nova psihološka disciplina s posebnim predmetom in področjem proučevanja,<br />

ki se usmerja na proučevanje lastnosti človekove psihične dejavnosti<br />

v pogojih bojevanja, na psihološki podlagi vojaškega izo braževanja ter usposabljanja,<br />

nerešena vprašanja selekcije in klasifikacije ljudi <strong>za</strong> posamezne<br />

vojaške dolžnosti ter na naloge, analize delovnih mest, prilagajanje bojevnikov<br />

na vojne in mirnodobne pogoje življenja ter dela v vojaških kolektivih, na psihološke<br />

vidike vojn, težave vodenja in odnosov v vojski. Vojaška psihologija proučuje<br />

predvsem motivacijo, bojno moralo, vlogo in pomen ustreznega vodenja<br />

ter poveljevanja in psihološke odzive ter odpornost bojevnikov ob povečanem<br />

stresu. V izrednih, kriznih in vojnih razmerah je človek izpostavljen oziroma ga<br />

ogrožajo številne obremenitve in napori, ki jih mora preseči, če hoče ustrezno<br />

delovati. V izrednih razmerah so na preizkušnji vse človekove psihične in fizične<br />

sposobnosti, življenjske izkušnje ter njegovi potenciali. Samo vitalna in<br />

psihično stabilna osebnost je sposobna obvladati psihični stres, ki je psihofizična<br />

značilnost odziva in obrambni mehanizem pred nevarnostjo. Dobro poznavanje<br />

človekove osebnosti, biopsiholoških in sociopsiholoških <strong>za</strong>konitosti<br />

vedenja, emocionalnega doživljanja in človekovih psihičnih odzivov je pogoj<br />

<strong>za</strong> uspešno delovanje vojaškega kolektiva in posameznikov v njem. Naloga<br />

vojaške psihologije je osredotočenje na temeljno sestavino vojske, na človeka<br />

z vsemi njegovimi lastnostmi, sposobnostmi in pomanjkljivostmi. Pri tem ne<br />

gre <strong>za</strong> to, da bi pripomogla k novim rezultatom, temveč <strong>za</strong> to, da bi povečala<br />

učinkovitost in zmogljivost vojaškega osebja ter enot. Njeni rezultati so vidni v<br />

metodah, s katerimi se izbira vojaško osebje, postavlja na dolžnosti in usposablja,<br />

ter v mislih in dejanjih tistih, ki to osebje vodijo. Učinki vojaške psihologije<br />

so opazni tudi v uspešnem opravljanju vsakodnevnih nalog doma in po<br />

svetu ter na mirovnih operacijah.<br />

Mirovne operacije (18. del)<br />

Psihologija posameznika in organi<strong>za</strong>cije <strong>za</strong>nima vojsko že od<br />

njenega nastanka. Vojaški voditelji so si pri<strong>za</strong>devali spoznati<br />

vojakovo dušo, njegove moralne in intelektualne sposobnosti<br />

ter lastnosti, njegova stališča, miselne procese in sposobnosti.<br />

Pri<strong>za</strong>devali so si poiskati čim boljše metode <strong>za</strong> razvijanje<br />

in utrjevanje bojne morale in discipline ter izpopolnjevanje<br />

izobraževanja in usposabljanja. V prispevku vam bomo predstavili<br />

vlogo, pomen in vsebino psiholoških priprav kadra <strong>za</strong><br />

delo v mirovnih operacijah v SV. Dobra telesna pripravljenost,<br />

visoka vojaškostrokovna usposobljenost in ustrezna opremljenost<br />

niso edini pogoji <strong>za</strong> uspešno delo posameznikov in enot<br />

na mirovnih misijah. Odhod v novo in neznano okolje ter prilagajanje<br />

na nove pogoje življenja in dela namreč <strong>za</strong>htevajo tudi<br />

ustrezne psihološke priprave.<br />

sodelujejo na mirovnih operacijah,<br />

pogosto izpostavljeni zelo stresnim<br />

razmeram. Že odhod v novo, neznano<br />

okolje povzroči psihične spremembe<br />

in <strong>za</strong>hteva prilagajanje na nove pogoje<br />

življenja in dela. Poleg tega so pripadniki<br />

Slovenske vojske, ki sodelujejo na<br />

mirovnih misijah, pogosto priča nasilju<br />

in izpostavljeni najrazličnejšim nevarnostim<br />

ter povsem bojnim razmeram.<br />

Verjetnost, da bo njihovo življenje<br />

ogroženo, je zelo velika, ponavadi se<br />

to zgodi nenadno in nepričakovano.<br />

Težke izkušnje v kombinaciji z nenehnim<br />

pritiskom, veliko odgovornostjo<br />

Strokovne teme<br />

e<br />

Stres je pogost spremljevalec življenja in dela na misiji<br />

Ne glede na vrsto in način opravljanja nalog so posamezniki ter enote, ki<br />

SLOVENSKA S VOJSKA 21

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!