Letnik XII/1 - Ministrstvo za obrambo
Letnik XII/1 - Ministrstvo za obrambo
Letnik XII/1 - Ministrstvo za obrambo
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Psihološke priprave morajo postati<br />
del vsakdanjega usposabljanja<br />
Z razvojem vojaške znanosti sta vloga<br />
in pomen človeka ter njegove osebnosti<br />
v vojnih dogajanjih postajala vedno<br />
bolj pomembna, ne glede na sodobni<br />
tehnični in tehnološki razvoj, izpopolnjevanje<br />
vojne klasične in termonuklearne<br />
tehnike, oborožitve ter drugih<br />
sredstev <strong>za</strong> množično uničevanje. Moralno-psihološka<br />
priprava moštev <strong>za</strong><br />
bojno delovanje je predvsem od <strong>za</strong>četka<br />
20. stoletja dobila poseben pomen.<br />
Zaradi moralnih, psihičnih in fizičnih<br />
<strong>za</strong>htev, ki jih mora izpolnjevati bojevnik<br />
v sodobnem bojevanju, moramo opraviti<br />
vsestransko študijo človekovega<br />
značaja, njegovih psihičnih ter fizičnih<br />
zmožnosti in sposobnosti, pa tudi omejitev, lastnosti, načinov vedenja v boju<br />
in delovanja v specifičnem vojaškem kolektivu. Iz aktualnih potreb vojske se je<br />
razvila nova psihološka disciplina s posebnim predmetom in področjem proučevanja,<br />
ki se usmerja na proučevanje lastnosti človekove psihične dejavnosti<br />
v pogojih bojevanja, na psihološki podlagi vojaškega izo braževanja ter usposabljanja,<br />
nerešena vprašanja selekcije in klasifikacije ljudi <strong>za</strong> posamezne<br />
vojaške dolžnosti ter na naloge, analize delovnih mest, prilagajanje bojevnikov<br />
na vojne in mirnodobne pogoje življenja ter dela v vojaških kolektivih, na psihološke<br />
vidike vojn, težave vodenja in odnosov v vojski. Vojaška psihologija proučuje<br />
predvsem motivacijo, bojno moralo, vlogo in pomen ustreznega vodenja<br />
ter poveljevanja in psihološke odzive ter odpornost bojevnikov ob povečanem<br />
stresu. V izrednih, kriznih in vojnih razmerah je človek izpostavljen oziroma ga<br />
ogrožajo številne obremenitve in napori, ki jih mora preseči, če hoče ustrezno<br />
delovati. V izrednih razmerah so na preizkušnji vse človekove psihične in fizične<br />
sposobnosti, življenjske izkušnje ter njegovi potenciali. Samo vitalna in<br />
psihično stabilna osebnost je sposobna obvladati psihični stres, ki je psihofizična<br />
značilnost odziva in obrambni mehanizem pred nevarnostjo. Dobro poznavanje<br />
človekove osebnosti, biopsiholoških in sociopsiholoških <strong>za</strong>konitosti<br />
vedenja, emocionalnega doživljanja in človekovih psihičnih odzivov je pogoj<br />
<strong>za</strong> uspešno delovanje vojaškega kolektiva in posameznikov v njem. Naloga<br />
vojaške psihologije je osredotočenje na temeljno sestavino vojske, na človeka<br />
z vsemi njegovimi lastnostmi, sposobnostmi in pomanjkljivostmi. Pri tem ne<br />
gre <strong>za</strong> to, da bi pripomogla k novim rezultatom, temveč <strong>za</strong> to, da bi povečala<br />
učinkovitost in zmogljivost vojaškega osebja ter enot. Njeni rezultati so vidni v<br />
metodah, s katerimi se izbira vojaško osebje, postavlja na dolžnosti in usposablja,<br />
ter v mislih in dejanjih tistih, ki to osebje vodijo. Učinki vojaške psihologije<br />
so opazni tudi v uspešnem opravljanju vsakodnevnih nalog doma in po<br />
svetu ter na mirovnih operacijah.<br />
Mirovne operacije (18. del)<br />
Psihologija posameznika in organi<strong>za</strong>cije <strong>za</strong>nima vojsko že od<br />
njenega nastanka. Vojaški voditelji so si pri<strong>za</strong>devali spoznati<br />
vojakovo dušo, njegove moralne in intelektualne sposobnosti<br />
ter lastnosti, njegova stališča, miselne procese in sposobnosti.<br />
Pri<strong>za</strong>devali so si poiskati čim boljše metode <strong>za</strong> razvijanje<br />
in utrjevanje bojne morale in discipline ter izpopolnjevanje<br />
izobraževanja in usposabljanja. V prispevku vam bomo predstavili<br />
vlogo, pomen in vsebino psiholoških priprav kadra <strong>za</strong><br />
delo v mirovnih operacijah v SV. Dobra telesna pripravljenost,<br />
visoka vojaškostrokovna usposobljenost in ustrezna opremljenost<br />
niso edini pogoji <strong>za</strong> uspešno delo posameznikov in enot<br />
na mirovnih misijah. Odhod v novo in neznano okolje ter prilagajanje<br />
na nove pogoje življenja in dela namreč <strong>za</strong>htevajo tudi<br />
ustrezne psihološke priprave.<br />
sodelujejo na mirovnih operacijah,<br />
pogosto izpostavljeni zelo stresnim<br />
razmeram. Že odhod v novo, neznano<br />
okolje povzroči psihične spremembe<br />
in <strong>za</strong>hteva prilagajanje na nove pogoje<br />
življenja in dela. Poleg tega so pripadniki<br />
Slovenske vojske, ki sodelujejo na<br />
mirovnih misijah, pogosto priča nasilju<br />
in izpostavljeni najrazličnejšim nevarnostim<br />
ter povsem bojnim razmeram.<br />
Verjetnost, da bo njihovo življenje<br />
ogroženo, je zelo velika, ponavadi se<br />
to zgodi nenadno in nepričakovano.<br />
Težke izkušnje v kombinaciji z nenehnim<br />
pritiskom, veliko odgovornostjo<br />
Strokovne teme<br />
e<br />
Stres je pogost spremljevalec življenja in dela na misiji<br />
Ne glede na vrsto in način opravljanja nalog so posamezniki ter enote, ki<br />
SLOVENSKA S VOJSKA 21