Letnik XX/11 - Ministrstvo za obrambo

sv 11
iz vojaškega življenja
Orožje se pri prečkanju
vodne ovire pripne na vrv.
Poddesetnik Gregor Novak, 20. MOTB:
Po treh tednih, ki smo jih že preživeli skupaj, so občutki
dobri, malo smo le utrujeni zaradi vročine, vendar lahko
zdržimo. Moj največji izziv ni tečaj, temveč bo prišel po
njem, ko bom prišel nazaj v enoto in dobil svojo skupino.
Vsi smo se na tečaju preizkusili kot vodje skupin, vendar
pa je pri tem tudi pomembno, kakšne ljudi imaš v oddelku. Moraš jih znati
obvladati in motivirati, vsakega moraš dobro poznati. To je moje četrto
leto v Slovenski vojski, želim pa si uspešno opraviti tečaj, se izkazati kot
vodja skupine in nadaljevati kariero kot podčastnik Slovenske vojske.
Ko jih postavimo v vlogo vodje, je
to za njih nekaj povsem novega.«
Kandidati tako s terenskimi
usposabljanji pridobivajo praktično
znanje in izboljšajo pripravljenost,
saj so izpostavljeni velikim
obremenitvam. Tako želijo, kot je
povedal višji štabni vodnik Gornik,
kandidate usposobiti za pravilno
ter učinkovito odločanje in vodenje
v bojnih razmerah. »Tu se kalijo
bodoči vodje in tu iščemo kandidate,
ki jih potem lahko pošljemo
na podčastniško šolo. Tečaj je tako
neke vrste izbor, pri katerem se
kandidate ne ocenjuje po tem,
koliko so ti pri srcu, temveč štejejo
le rezultati njihovega dela. Išče se
tiste, ki izstopajo iz povprečja, tako
v dobro ali slabo stran.«
Pripravljalni rajon in povelje
Kandidate so postavili v bojni
položaj in morali so postaviti
pripravljalni rajon ter izdati
pripravljalno povelje. Pripravljalni
rajon se uporablja predvsem kot
zavarovan prostor, navadno pa se
postavi krožno zavarovanje, pri
katerem se enota pripravlja za
odhod na bojišče, to pa pomeni, da
se maskira in popolni s strelivom.
Vodja skupine je moral pripraviti
pripravljalni ukaz, s katerim je seznanil
poveljnika oddelka z nalogo.
Sledila sta premik in opravljanje
naloge. Izvedli so premik do kraja
izdelave prehoda čez vodne ovire
in ga zavarovali. »Gre za bojevanje
v posebnih pogojih, zato je zelo pomembna
izvedba vseh varnostnih
Desetnik Aleksander Papotnik, garda SV:
Na tečaju za desetnike se naučiš veliko, vendar pa je kar
precejšen izziv v tej vročini premagovati ovire, čeprav
sem navajen opravljati svoje naloge v vseh vremenskih
razmerah. Veliko je odvisno tudi od ekipe. Še dobro, da
smo odlična ekipa in se med seboj zelo motiviramo. Delamo
z vsemi močmi, kolikor se le da in kar je le mogoče. Vročina nas je
kar utrdila, to pa pomeni že polovico psihičnega napora. Če to opraviš,
zmoreš vse. Vse je v glavi. Po končanem tečaju, ki je hkrati tudi temelj za
napredovanje, upam, da bom lahko šel na podčastniško šolo in nadaljeval
karierno pot v Slovenski vojski.
ukrepov. Imeli so nalogo izvidovanje
s čolnom. Pri tem morajo
imeti na sebi obvezno rešilni jopič,
oprema pa mora biti nameščena
tako, da jih ne ovira. Hlačnice morajo
imeti obvezno zunaj vojaških
škornjev, saj se ob morebitnem
padcu v vodo notri naredijo zračni
mehurji, ki ne pomenijo ničesar
dobrega. Vsak mora biti sposoben
rešiti samega sebe in opremo, če je
le mogoče.«
Vsaka skupina je ob prihodu na
rajon postavila varovanje in nato
s čolnom izvedla izvidovanje.
V realnih razmerah bi zavarovali
kraj prehoda, ki bi ga izvedli
ponoči, prav tako prečkanje reke s
plavanjem.
Prečkanje vodne ovire
z vso bojno opremo
Bojno plavanje zahteva od vodje
skupine, da natančno določi nalogo
vsakega v skupini. Dva člana skupine
najprej oblečeta rešilni jopič
in tako preplavata vodno oviro z
vrvjo, ko prideta na brežino, pa
najprej pregledata območje in ga
zavarujeta. Oddelek, ki je na drugi
strani vodne ovire, varuje območje
prehoda in hkrati tudi pripadnika
na drugi strani ovire. Ko je območje
zavarovano, eden izmed dveh
članov skupine vrv, ki jo je prinesel
na drugo stran, pritrdi in utrdi vrv
na najmočnejši predmet, navadno
drevo, potem pa se postavi na
brežino. »Tako ima pregled nad
dogajanjem in lahko varuje ter
hkrati vzpostavi stik s pripadniki
skupine, ki bodo prečkali reko.
Naloga oddelka na drugi strani je,
da organizira delo in da vodje skupin
pošiljajo svoje pripadnike čez
vodne ovire varno na drugo stran.
Vodja skupine preveri vsakega člana,
ali ima pravilno pritrjeno opremo
in orožje, da se ne bo potopil.
Prvi štirje, ki prečkajo vodno oviro,
prenesejo poleg svoje opreme
tudi opremo prvih dveh, ki sta jo
prečkala in poskrbela za prečkanje
ovire. Posebno pozornost namenijo
pripravi nahrbtnika za prečkanje
vodne ovire, saj mora biti pripravljen
tako, da se ne potopi. Vse
mora biti v vodoodpornih vrečah,
oprema na njem pa dobro privezana.
V oddelku sta tudi pripadnika,
ki imata orožje minimi in mag,
ki ju pripnejo na vrv s sponkami.
Tudi zadnji član skupine, ki prečka
oviro, mora imeti na sebi rešilni
Prečkanje reke s plavanjem
jopič, saj odveže vrv in se priveže
nanjo, najmočnejša vojaka v enoti
pa ga potegneta na drugo stran.
Enota se tam okrepi in se pripravi
na nadaljevanje svojih aktivnosti.«
Na koncu je kandidate 21. izredne
generacije tečaja za desetnike čakal
še zaključni teren, ki združuje vse
postopke, ki so jih urili na tečaju.
Usposabljanja potekajo neprekinjeno
dvanajst ur, kandidati pa so
izpostavljeni stresnim razmeram.
Postaviti so morali patruljno bazo,
v kateri so tudi prenočili. Teren je
trajal tri dni in 1. brigada je na tečaju
pridobila 46 novih desetnikov.
16