sv <strong>11</strong> intervju Pogovor s svetovalcem načelnika GŠSV <strong>za</strong> obrambno in vojaško politiko dr. Igorjem Kotnikom 4
Bistvo poklicne vojske in profesionali<strong>za</strong>cije smo še vedno ljudje Besedilo: Marko Pišlar Fotografija: Bruno Toič Letos mineva deset let od odločitve, da se postopoma preneha izvajati naborniški sistem popolnjevanja SV in preide na popolnjevanje vojske s poklicnimi vojaki in pripadniki pogodbene rezervne sestave (PPRS). Februarja 2002 je skupina poslancev v <strong>za</strong>konodajni postopek vložila predlog sprememb in dopolnitev Zakona o vojaški dolžnosti, v katerem sta bila predlagana opustitev izvajanja vojaške dolžnosti v miru in prehod na poklicno popolnjevanje vojske, dopolnjene s pogodbeno rezervo. Na MO je bil <strong>za</strong>radi lažjega in bolj učinkovitega prehoda na nov sistem popolnjevanja pripravljen, leta 2003 pa se je <strong>za</strong>čel izvajati poseben projekt, imenovan PROVOJ – poklicna vojska, dopolnjena s pogodbeno rezervo. Kot ugotavlja svetovalec načelnika GŠSV <strong>za</strong> obrambno in vojaško politiko dr. Igor Kotnik, ki je pri projektu profesionali<strong>za</strong>cije SV v preteklosti tudi intenzivno sodeloval, je bila odločitev o prehodu na poklicno vojsko <strong>za</strong> Slovenijo vsekakor pravilna, vendar se moramo <strong>za</strong>vedati, da profesionali<strong>za</strong>cija ni nikoli končan proces. Kakšen pomen je imela odločitev o prehodu na poklicno vojsko <strong>za</strong> nadaljnji razvoj SV Nedvomno je bila to hrabra odločitev, ki je na široko odprla vrata hitrejšega razvoja SV v smeri sodobnejše vojaške organi<strong>za</strong>cije. Neposredno po osamosvojitvi smo sicer pogumno eksperimentirali s poklicnimi vodi, vendar smo se kmalu varno vrnili na že znano pot. Po odločitvi o prehodu na poklicno vojsko je SV precej hitro postala primerljiva in povezljiva z vojskami članic Nata, včlanitev v katerega je bil takrat eden pomembnejših strateških ciljev Republike Slovenije. Na spremembo sistema popolnjevanja in poznejše preoblikovanje vojaške organi<strong>za</strong>cije je takrat vplivalo več dejavnikov. Kateri so bili najpomembnejši Te dejavnike lahko delimo na politične in strokovne. Najpomembnejšega zunanjepolitičnega, interes Republike Slovenije <strong>za</strong> članstvo v Natu, sem že omenil. S prehodom na poklicno vojsko smo <strong>za</strong>vezništvu nedvoumno poka<strong>za</strong>li, da razumemo in sledimo sodobnim vojaškim trendom. Z vidika notranje politike se je pomembno spomniti, da je šlo <strong>za</strong> nekakšen prestiž med političnimi strankami, katera bo tovrstna zunanjepolitična pri<strong>za</strong>devanja države hitreje in bolj odločno podprla s predlogi sprememb na obrambnem področju, ki bodo hkrati všečne <strong>za</strong> javno mnenje. S tem smo že pri strokovnih dejavnikih, saj ne smemo po<strong>za</strong>biti, da smo se v tistem času srečevali že z zelo resnimi problemi pri izvrševanju vojaške obveznosti. S prehodom na poklicno vojsko smo tudi bistveno zmanjšali izzive in težave, pove<strong>za</strong>ne s povečevanjem števila pripadnikov SV v operacijah kriznega odzivanja. MO je <strong>za</strong>radi lažjega in bolj učinkovitega prehoda na nov sistem popolnjevanja leta 2003 <strong>za</strong>čelo projekt PROVOJ. Kakšna je bila vloga tega projekta Projekt PROVOJ je bil izredno pomemben in uspešen, saj je zelo sistematično obravnaval večino izzivov prehoda z obvezniške na poklicno vojsko in predlagal rešitve ter ukrepe, s katerimi so bila uspešno zmanjšana s tem pove<strong>za</strong>na tveganja. Ob tem se je žal zgodilo, da je bil projekt, prvotno načrtovan do konca leta 2010, predčasno formalno končan že konec leta 2007, z nekoliko preveč optimistično domnevo, da je profesionali<strong>za</strong>cija SV že končana ali vsaj v takšni fazi, da ji ni več treba namenjati tovrstne pozornosti. Končan je bil, čeprav niso bili doseženi nekateri zelo pomembni projektni cilji. V <strong>za</strong>ključnem poročilu projekta je namreč kot neizpolnjenih naštetih 17 delovnih paketov ter namenskih ali objektnih ciljev. Predčasen konec, neizpolnjenost precej pomembnih namenskih in objektnih ciljev ter ugotovitev o pomanjkljivi implementaciji nekaterih rezultatov PROVOJ v praksi nas <strong>za</strong>to navajajo k razmisleku o nujnosti nadaljevanja projekta. Torej ocenjujete, da profesionali<strong>za</strong>cija SV še ni končana Prav ste razumeli moj namig. Mogoče se še lahko strinjamo, da je strukturna profesionali<strong>za</strong>cija dejanje, funkcionalna profesionali<strong>za</strong>cija pa je nedvomno proces, ki nikoli ni povsem končan, <strong>za</strong>to pot od poklicne proti <strong>za</strong>res profesionalni SV nikakor ne bo kratka in lahka, prej dolgotrajna, <strong>za</strong>vita, strma in spolzka ter tudi v prihodnje polna pasti in izzivov. V tem kontekstu moramo na področju profesionali<strong>za</strong>cije poklicne SV ohraniti ustrezno čuječnost in <strong>za</strong>vzetost, preden se na nekatere nedoslednosti ter nepravilnosti dokončno navadimo oziroma ohranimo nadzor nad nekaterimi do zdaj manj uspešnimi vidiki tega procesa in njihovimi posledicami. Sicer si lahko več o tem preberete tudi v mojem članku v majski številki zbornika Sodobni vojaški izzivi. Kako so bile upoštevane izkušnje drugih držav, ki so že pred SV izvedle prehod na profesionalno vojsko, in predvsem tistih držav, ki so se pri tem srečevale z največjimi težavami Pri tako obsežni in <strong>za</strong>htevni spremembi, kot je prehod z obvezniške na poklicno vojsko, se vse države srečujejo z določenimi težavami, <strong>za</strong>to smo proučevanju izkušenj drugih držav, na primer ZDA in predvsem nam bolj primerljive Belgije, namenili veliko pozornosti. Pri tem se je treba <strong>za</strong>vedati, da so vsakokratni razlogi in okoliščine tovrstnih sprememb zelo različni, <strong>za</strong>to sem takrat celo napisal članek o tem, da je treba izkušnje drugih predvsem »kapirati«, ne pa kopirati. V laični in strokovni javnosti so se pojavljala ugibanja, da je bilo obvezno služenje vojaškega roka prehitro ukinjeno in da v trenutku ukinitve SV na profesionali<strong>za</strong>cijo ni bila dovolj pripravljena, kar se je v praksi ka<strong>za</strong>lo na številnih področjih. Kako smo bili res pripravljeni na nove izzive, ki jih je prinesla poklicna vojska V trenutku odločitve so bili znani tako pozitivni kot negativni učinki podobnih sprememb v drugih državah, <strong>za</strong> lastne analize in priprave pa je bilo razmeroma malo časa. Glavni <strong>za</strong>držki so izhajali iz ocene, da častniški in podčastniški kader s svojim znanjem in izkušnjami, utemeljenimi predvsem na logiki obvezniške vojske, ne bo kos hitri spremembi načina razmišljanja in delovanja. To je bil največji izziv, s katerim se posamezniki spopadajo tudi po desetih letih. Kljub temu smo imeli s prehodom z obvezniške na poklicno vojsko srečo, saj ni bilo večjih težav. SV se torej razvija v pravo smer, če bomo pri reševanju nekaterih izzivov še bolj uspešni, na primer pri celostni skrbi <strong>za</strong> pripadnike, pri karierni poti, še ustreznejši <strong>za</strong>konodajni ureditvi statusa poklicnih vojakov in poklicne vojske, sistemu meril in programov <strong>za</strong> selekcijo in usposabljanje na področju vojaškega voditeljstva, pri sistemu vojaškega izobraževanja in usposabljanja ter odhodu iz vojaške službe, pa bo namen prehoda na poklicno vojsko uresničen še bolj. 5
Change language