ovire in prilagoditve pri izobraţevanju slabovidnih oseb - Oddelek za ...

O vmesnem poloţaju slabovidnih govori tudi Strittmatter (2003, str. 49). Pravi, da velja
opozoriti na njihov »vmesni poloţaj« med »videti« in »ne videti«, na dejstvo, da ne pripadajo
niti skupini videčih niti skupini slepih.
Vseh slabovidnih ne moremo obravnavati na enak način in z enakim univerzalnim principom,
ki bi veljal enako za vse vrste in stopnje motnje ter vse starostne skupine oseb z motnjami
vida. Nekatere legalno slepe z ostanki vida imamo v edukativnem pogledu lahko za
slabovidne, ki jim je treba dati organizirano pomoč v vidnem zaznavanju (Hatfield v Gerbec
1995, str. 113).
Število ljudi z okvaro vida je teţko opredeljivo. Še toliko teţje pa je oceniti, koliko le-teh se
izobraţuje (Husén in Postlethwaite 1994, str. 6625). Svetovna zdravstvena organizacija je v
raziskavi leta 1984 ocenila skupno število slepih ljudi na svetu na okoli 30 milijonov in do
leta 2000 napovedala porast na 40 milijonov (Watson v Husén in Postlethwaite 1994, str.
6625). Ekvivalentno temu je število slabovidnih oseb (Brohier v Husén in Postlethwaite 1994,
str. 6625). Vendar pa Husén in Postlethwaite (1994, str. 6625) opozarjata na vprašljivost
natančnosti teh podatkov zaradi različnih kriterijev in metod ocenjevanja stanja vida in
različne pripravljenosti govoriti o okvari vida.
Glede slabovidnosti v prihodnje velja omeniti napovedi Alenke T. Sterle in Nataše Vidovič -
Valentinčič (2002, str. 155), ki pravita, da je z izboljšanim oftalmološkim zdravljenjem
popolnoma slepih vedno manj, vendar se zaradi podaljševanja trajanja ţivljenja in s tem
povečanjem števila starejših ljudi po drugi strani število slabovidnih povečuje. Najpogostejši
vzroki za slabovidnost pri starejših so starostna degeneracija makule, diabetes, pri mlajših
ljudeh pa prirojene anomalije in poškodbe.
Na področju izobraţevanja je poleg medicinske opredelitve slabovidnosti pomembna tudi
pedagoška oziroma andragoška opredelitev slabovidnosti. Menim, da je za področje
izobraţevanja bistvena predvsem pedagoška oziroma andragoška opredelitev, saj se bolj kot
na slabovidnost ter stopnjo okvare vida, osredotoča na način sprejemanja informacij, uporabo
korekcijskih sredstev, pripomočkov ter ostalih prilagoditev pri izobraţevanju.
11