ovire in prilagoditve pri izobraţevanju slabovidnih oseb - Oddelek za ...

3.5 PREMIK OD MEDICINSKEGA K SOCIALNEMU MODELU
Za osebe s posebnimi potrebami je pomemben prehod od medicinskega modela, ki poudarja
posameznikove teţave, motnje in okvare, k socialnemu modelu, ki poudarja, da so ovire tudi
socialno pogojene. Kakšne so značilnosti teh dveh modelov ter pomen prehoda k socialnemu
modelu predstavljam v nadaljevanju.
Za raziskovanje učenja odraslih oseb s posebnimi potrebami je pomembno osvetliti premik od
medicinskega k socialnemu modelu. Novljan (2000, str. 15) navaja, da je bilo za osebe s
posebnimi potrebami še v 20. stoletju osnovno obeleţje odvisnost od drugih in v skrbi zanje
so pomembno vlogo odigrale različne dobrodelne organizacije. Ţe v drugi polovici 20.
stoletja pa je viden porast gibanj oseb s posebnimi potrebami, narašča tudi artikuliranje
njihovih lastnih pogledov. Vedno bolj se poudarja socialno oblikovan model. Ovire, s
katerimi se soočajo osebe s posebnimi potrebami, niso neločljivo povezane s
posameznikovimi posebnimi potrebami, ampak so socialno pogojene, oblikujejo jih omejitve
socialnega okolja. Tako imajo različne kulture zelo različne poglede na to, kaj predstavlja
motnjo, kaj jo povzroča in kakšni programi so potrebni za obravnavanje oseb s posebnimi
potrebami.
Kavkler (2008a, str. 151) ugotavlja, da je v politiki in praksi pomoči osebam s posebnimi
potrebami pogosto uporabljen medicinski model, ki še vedno preveč poudarja posameznikove
teţave, motnje, okvare itn. Poznavanje medicinske diagnoze z navedbo motnje, bolezni in
primanjkljaja je pomembno, vendar pa premalo pomaga šolskemu strokovnemu delavcu ali
delodajalcu pri organizaciji ustreznih oblik pomoči in podpore v razredu ali na delovnem
mestu. Za takšno organizacijo je pomembno poznavanje posameznikovih močnih področij in
njegovih posebnih potreb. But (2004, str. 6) pa pravi, da medicinski model ne prepoznava
invalida kot celovite osebnosti, kot subjekta v osebnem in druţbenem ţivljenju, kot imetnika
vseh pravic človeka in drţavljana. Poudarja, da naj bodo pravice invalida odvisne od njegovih
potreb, ne pa od vzroka, časa in vrste invalidnosti. But tako navaja, da Upravni odbor Zveze
društev slepih in slabovidnih Slovenije ugotavlja, da je pomembna ovira pri uveljavljanju
standardnih pravil za izenačevanje moţnosti invalidov na osebni in druţbeni ravni, za polno
socialno integracijo in njihovo participacijo v skupnostnem ţivljenju, še vedno preteţno
uveljavljen medicinski model. Uršič (2003, str. 51) za medicinski model pravi, da temelji na
omejitvah, na primer pri telesnem delovanju gre za telesno prizadete osebe.
36