Oglejte si ali natisnite knjižico (.pdf) - Medis

Novejša spoznanja pa potrjujejo tudi pomembno vlogo spanja pri
obdelavi informacij v osrednjem živevju, utrjevanju spomina, uenju in
drugih višjih živnih dejavnostih. Zadostno spanje zato uvršamo med
najbolj osnovne potrebe za zdravo rast in razvoj otroka.
Spanje ni enovit proces, saj se v njem izmenjujejo razline faze spanja.
Mirno spanje, ki ga pri odraslem loveku zaradi odsotnosti hitrih oesnih
gibov (REM – rapid eye movements) imenujemo tudi neREM spanje,
je spanje v klasinem pomenu besede. Zanj je znailna postopna
upoasnitev možganske aktivnosti, ki s poglabljanjem spanja postaja
tudi vse bolj visokoamplitudna. Odrasel lovek se skoraj vselej uspava v
mirno spanje, ki zaznamuje kar 75–80 % njegovega celotnega nonega
spanja. V tej fazi spanja otrok spi praktino negibno, eprav je njegov
mišini tonus ohranjen. Telo je sprošeno, prsti napol pokreni, obraz
pa brez izraza z zaprtimi in negibnimi omi. Dihanje je plitvo, redno in
poasno, ritem bitja srca pa enakomeren. Mirno spanje se izmenjuje z
aktivnim spanjem, v katerem je osnovna možganska aktivnost podobna
tisti v budnosti, zato nekateri to spanje imenujejo tudi paradoksno
spanje. Zanj so znailni hitri oesni gibi pri zaprtih oeh, zato pri vejem
otroku in odraslem loveku to spanje imenujemo REM spanje. V tej
fazi spanja je prisotna tudi mišina atonija, ki pa se pri majhnem otroku
razvije šele v prvih šestih mesecih življenja.
8