UpokojenciUPOKOJENCIdali v proizvodnjo titanovega dioksida. Odleta 1980 je napredoval v izmenovodjo,nazadnje je delal v pripravi delovnihsredstev. Ob njegovem prihodu je bilo poCinkarni še polno luž, zdaj pa je urejenoin čisto. Želi povedati kako je <strong>Cinkarna</strong> včasu njegove delovne dobe napredovalav urejanju okolja. Pravi, da je užaljen, kercivilne iniciative stalno blatijo Cinkarno.Posebno zato, ker ve, da je <strong>Cinkarna</strong> na tempodročju res veliko naredila. Živi v Celju.Ker so v tovarni razumeli potrebe delavcev,je leta 1978 dobil stanovanje. Doma je izvasi Opalič v Srbiji. Mogoče bo šel tja, sicerpa bi z ženo rada spoznala svet. Upa, dabosta lahko potovala.Karel ZDOLŠEK, rojen leta 1951, se je vCinkarni zaposlil takoj, ko mu je poteklaVelimir VučičViktor Bohorčštipendija, s katero se je šolal na poklicnišoli. Nato je odslužil vojaščino in se zaposlilv vzdrževanju kemije. Za eno leto in pol jedelal v Železarni Štore in potem prišel spetnazaj v remontno delavnico. Nato je delalštiriizmensko v vzdrževanju Titanovegadioksida. Odločil se je in nadaljeval šolanjeob delu, nato pa postal operativni tehnologv vzdrževanju Titanovega dioksida, kjerje bilo vedno zanimivo. Zgradil je hišo naidiličnem mestu na Šmiklavškem hribu,kjer ima razgled na <strong>Celje</strong>. Kar veliko bodelal pri urejanju okolice, in ker sta obasinova doma v hiši, ga bodo okupirali tudivnuki, če pa ne oni, ga bo psička peljala nasprehod.Marjan ZAJŠEK, rojen leta 1950, je prišelv Cinkarno leta 1973 in se zaposlil vproizvodnji Titanovega dioksida v stavbi 5.Imel je opravka s pripravo kali in bil zravenod samega začetka obratovanja. Leta 1988je zbolel, zato je bil premeščen v Splošnoslužbo za čuvaja. Pravi, da vratarska službasploh ni dolgočasna, kot mislijo številni.Doma je iz Podlehnika, kjer ima hišo, 14arov zemlje. Prepričan je, da če vidiš delo,ga imaš dosti. Želi si tudi, da bi lahko šel vkakšno od naših zdravilišč.Slavko ZEME, rojen leta 1951, se je kotkovinostrugar zaposlil v Cinkarni leta 1972v Vzdrževanje. V mehanični delavnici jebilo zahtevno in pestro. Zadnja leta je delalkot brusilec. S sodelavcem in vodstvomso se lepo razumeli. Ves čas je bil natoplem in pod streho. V svoji dejavnostise je udeleževal tekmovanj na državniravni in požel uspehe. O tem smo pisalitudi v <strong>Cinkarna</strong>rju. Pomeni, da je bil vkovinostrugarstvu že pravi umetnik. Živi naženini kmetiji v Zagradu, kjer pomaga prikmečkih opravilih. Rad potuje, rad hodi vhribe in uživa v pohodništvu.Velimir VUČIĆ, rojen leta 1959, se je vCinkarni zaposlil dvakrat. V osemdesetihje delal v obratu Cinkovega prahu, kjer jedelal dve leti, nato pa se zaposlil v podjetjuVarnost. Ker mu tam ni odgovarjalo, se jevrnil in delal v istem obratu, nato pa v TDbobnih.Potem je delal v stari valjarni innato novi vsa dela. Ker je zbolel na srcu, jepostal invalid in delal le po štiri ure dnevno.Lahko bi mu rekli, da je človek, ki živi nabaterije. Živi v Celju v bloku, hišo pa je zidalv domačem kraju Prnjavor v BiH. Počakalbo, da se še žena upokoji, potem bostastanovanje pustila otrokom, sama pa seodselila v Prnjavor.Marjana FrelihViktor BOHORČ, rojen leta 1953, je gospods kilometrino, pomeni, da je bil non-stopna cesti. V 27 letih si je privozil okrog dvamilijona kilometrov, kar je kot bi se peljal50-krat okrog zemlje. Prevažal je žveplovokislino sprva po vsej Jugoslaviji, nekajčasa po Italiji, zdaj pa le po naši državi.V Cinkarno se je prišel leta 1967 učit zaključavničarja. Vmes je bil na služenjuvojaškega roka, delal v podjetju Klima, petlet pa je bil celo samostojni podjetnik. Leta1983 se je zaposlil v Cinkarni in eno letodelal na piritih. Tisto leto pa so v Cinkarnikupili nekaj vozil in potrebovali šoferje. Kvožnji sodi tudi delo pretakanja kisline.Delo je bilo precej enolično in nekdaj precejmanj varovano kot sedaj. Spominja pa senesrečnega naključja, ko so ga železniškivagoni skoraj povozili oziroma so trčili vzadnji del cisterne, ki jo je vozil. K sreči nibilo hujšega. Rad je opravljal to delo. Zdajpa bo morda raje na motorju, ki si ga jeprivoščil pred leti. Živi v Celju, rad pa bi sepočasi preseli v rojstno Planino pri Sevnici,kjer živi mama, zato ker je rad v naravi. Radgobari, ima pa tudi 40 let ribiškega staža.Ob koncu so nam vsi upokojeni v temobdobju zaželeli veliko delovnih uspehov,se zahvalili za darila in pozornost odnjihovih bližnjih sodelavcev.Mi pa smo se jim zahvalili za trud, ki so gaizkazali pri delu in jim zaželeli, da bi bilivselej zdravi in zadovoljni.•Tekst in foto: Mira GORENŠEK26 <strong>Cinkarna</strong>r 1/<strong>313</strong>Naša tajnica20. maja 2011 se je od nas poslovilanaša Marjanca. Vsi, ki smo imeli z njokakršen koli stik, natanko vemo, na kateroMarjanco mislim. Za njo je dolga poklicnapot. Mogoče naj najprej naštejem postajena tej poti, saj jih je kar nekaj:• 2. 9. 1971 do 20. 9. 1971 je delala vTekstilni tovarni Prebold (te tovarne niveč),• 1. 1. 1972 do 29. 2. 1976 je delalav Metki (ta tovarna je že dolgozgodovina),• marec do julij 1976 je delala v ZarjiŽalec,• od julija 1976 do 17. 7. 1978 je delalav Tovarni nogavic Polzela,• 17. 7. 1978 se je zaposlila v našempodjetju.V dolgi delovni dobi v našem podjetju jebila na dveh delovnih mestih:• Do 1. 1. 1992 je bila tajnicasamoupravnih organov• Od 1.1. 1992 do 20. 5. 2011 pa je bilatajnica direktorja PE Titanov dioksid.Preden je prišla v naše podjetje je iskalasvoj prostor pod soncem v različnihpodjetjih. Za delo v Cinkarni ji je povedalaGrabnerjeva hči, s katero sta skupaj hodilina administrativno šolo.V čem je naša, zdaj že bivša, tajnica »naj«?Iz preprostega razloga. Ni bila samo tajnica,oziroma modernejše rečeno, poslovnasekretarka. Vsi jo bomo pomnili kot pridno,prijazno in ustrežljivo sodelavko. Pri njejnismo nikoli slišali besed:»To ni moje delo,« ali recimo: »Tega nemorem.«Nikoli ni bila osorna, vzvišena, jezna ali kakodrugače negativno razpoložena.Vedno je pokazala vsaj voljo in poskusila najtipot do izpolnitve nešteto želja sodelavk insodelavcev. Nikoli se ni obnašala kot klasičnatajnica. In po njenem odhodu je zazijalapraznina. Ne toliko zaradi začasne odsotnostiosebe, ki opravlja tajniška dela, temveč zaraditrajne odsotnosti njenega srca.•Bojan EKSELENSKIV spominŠe vedno ne moremo verjeti, da je AndrejaJazbinška izdalo srce in nas je zapustil takonepričakovano, brez slovesa in za vedno.Ni besed, s katerimi bi lahko izrazili svojožalost. Z njegovim odhodom smo izgubiline samo dobrega sodelavca, ampak tudizelo dobrega prijatelja.Pred 25 leti se je po končanem študiju kotmlad inženir računalništva pridružil ekipisodelavcev tedanje Službe za avtomatskoobdelavo podatkov v Cinkarni <strong>Celje</strong>. Ssvojim strokovnim znanjem, predanostjodelu je uspešno sodeloval in izpeljalzahtevne projekte. Z veseljem je svojeznanje in bogate delovne izkušnje delil znami. Bil je mož dejanj, brez nepotrebnihbesed. Imel je še veliko idej, ki jih bomobrez njegove pomoči težko realizirali.Ostala je velika praznina.•Sodelavci
PLANINCIPlaninske možnosticinkarnarjevPlaninska sekcija Cinkarne, ki deluje v okviru Planinskega društvaGrmada ponuja svojim članom več možnosti planinskih aktivnosti. Vsete aktivnosti se izvajajo v društvenih odsekih in sekcijah pod strokovnimvodstvom usposobljenih mentorjev za določena specifična področja.VODNIŠKI ODSEKV odseku deluje 17 planinskih vodnikovz licenco vodenja po gorah vse Evrope.Odsek vsak prvi ponedeljek v mesecuorganizira planinsko šolo na temovarna hoja v gore s poudarkom nauporabi osebne varovalne opreme.ALPINISTIČNI ODSEKIma v svoji sestavi 45 članov. Odsekvsako leto organizira alpinistično šolo,kjer lahko kandidati pridobijo statusalpinista ali alpinističnega inštruktorja.V odseku je možno tudi športnoplezanje, ki se izvaja v športni dvoraniOsnovne šole Polule.MARKACIJSKI ODSEKV tem odseku markacisti popravljajoin obnavljajo planinske poti vceljskem pogorju in visokogorskepoti v Kamniško-Savinjskih Alpah.Tukaj je dobrodošla pomoč vsakegaprostovoljca, če le želi kaj narediti zajavno dobro.MLADINSKI ODSEKOdsek šteje že več kot 100 mladihčlanov, ki v odseku dobivajo prveplaninske izkušnje. Dejavnost odsekaje usmerjena predvsem v pohodništvo,taborjenje, spoznavanje gorske naravein kot glavni cilj pomagati pri vzgojimladih v skromne, strpne, poštene invztrajne sodržavljane.ODSEK ZA VARSTVO GORSKENARAVEOhranjanje narave v njeni prvobitnostije cilj, ki ga člani odseka dosegajoz osveščanjem pohodnikov, da jepotrebno vse odpadke iz nahrbtnikaodložiti šele v dolini, da je trganjecvetja in drugih koristnih rastlinboleč poseg v naravo in da s hojo pooznačenih planinskih poteh najboljvarujemo naravo.ODSEK ZA ŠPORT IN REKREACIJOV tem odseku se zbirajo vsi tisti, ki obvsej planinski dejavnosti potrebujejoše dodatno rekreacijo. Za to imamoenkrat na teden na razpolago športnodvorano Osnovne šole Polule in enkratna teden rekreativno športno plezanjepo bližnjih manjši plezališčih v okoliciCelja.ODSEK ZA INFORMIRANJE,KULTURO IN PROPAGANDOOdsek je namenjen predvsempromociji društva in kulturnemuudejstvovanju naših članov. Tako jeodsek pripravil in vodil vse prireditve,ki jih je imelo društvo. Naša amaterskaigralska skupina je s svojimi skeči ženapolnila dvorano Celjskega doma.GOSPODARSKI ODSEKJe tisti, ki gospodari z društvenimimetjem. Vodi in organizira delovneakcije, skrbi, da je naša planinskakoča – Pečovniška koča na Grmadi innjena okolica vedno urejena in dobrooskrbovana.PLANINSKA SEKCIJA CINKARNADejavnost sekcije je predvsemorganiziranje planinskih izletov. Pri temji pomaga svet delavcev pri delnemplačilu prevozov in vodniki vodniškegaodseka iz matičnega društva. Polnavtobus planincev, ki enkrat na mesecodpelje izpred Cinkarne v naše prelepegore, je edino zadovoljstvo vodnikom, kimorajo poskrbeti, da se naši pohodnikivarno vrnejo na svoje domove.SEKCIJA VETERANOVOb vsakem rednem izletu imamo tudilažjo turo, ki je namenjena starejšim inmlajšim, tistim z malo manj kondicije.Namen sekcije, da se družimo, čeravnonimamo enakih fizičnih zmožnosti, jebil s tem dosežen, kajti obe skupinise vedno zopet združita in povratekd o m o vje nato skupen.Planinci pohodniki in drugi ljubiteljinarave in rekreacije izkoristitemožnosti, ki vam jih nudi vašaplaninska sekcija <strong>Cinkarna</strong> in prekonje Planinsko društvo Grmada <strong>Celje</strong>.Lep planinski pozdrav in varen korak.•Planinsko društvoGrmadaFranc ŠinkoPredsednikKOLEDARČEK PLANINSKEGADRUŠTVA GRMADA CELJEV LETU 2011PLANINSKI POHODI IN IZLETI9. julij Dobrač (Avstrija)23. julij Škrlatica, Razor, Pihavec,Bovški Gamsovec(iz Vrat 2 dni)20. avgust Triglav (2 dni)10. september Grintavec in Skuta(iz Kamniške Bistrice)15. oktober Trdinov vrh (iz Gabrja)12. november Litija–Čatež(pohod po Levstikovi poti)10. december Dobrovlje – Farbanca(avtobus zvestobe)Informacije:PD Grmada – info. pisarna tel. 03 492 93 00Franc Šinko tel. 031 383 591Primc Mišo tel. 041 324 242<strong>Cinkarna</strong>r 1/<strong>313</strong> 27
Change language