Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije Strokovna revija ISIS | leto XX. | številka 10 | 1. oktober 2011

Uvodnikpripravljenost pomagati naj bodo prioritete tudi po prečutemdežurstvu, tudi če imamo osebne probleme in tudi če se nepočutimo dobro. Ja, vsak mora pač odigrati svojo vlogo, če žesam v sebi ni tak. Smo samo ljudje, ampak mi smo tisti, ki smotu zaradi ljudi, zaradi bolnih in trpečih, zaradi tistih, ki naj biimeli v nas zaupanje. Naš poklic je poslanstvo in ker je tako, semoramo včasih tudi marsičemu odreči, se predajati drugim inpredvsem ves čas delati dobro. Moraliziram? Ne, tako mislim intako povem! Nekdo pač mora povedati tudi to.Sicer pa odhajam iz stroke in stanovskih aktivnosti zadovoljenin optimističen! Zakaj?Venomer se pritožujemo, kritiziramo, se jezimo in smo nezadovoljni.Pa vendar lahko vidimo, da je medicina uspešna, danam uspe zdraviti številne bolezni, lajšati tegobe in podaljševatiživljenje. Res je, da smo vpeti v primež farmacevtskih družb inproizvajalcev opreme, pa vendar še dovolj pokončno in uspešnodelamo v duhu svojega poslanstva. Še vedno se najdejo mladikolegi, ki želijo raziskovati, in mnogi so pri tem uspešni, še vednonajdeš kolege, ki so prijazni, sočutni in se razdajajo. Doživelsem celo, da so bili moji kolegi razumevajoči do upokojenihzdravnikov, jih celo privilegirano obravnavali, kar zdravnikomkončno nalaga Hipokratova prisega, in bili do njih prijazni.Tudi naša zbornica, kakorkoli nekateri kolegi, predvsem tisti,ki so na pomembnih vodstvenih mestih raznih zavodov, pa nemorejo obnoviti licence, tulijo v rog skupaj s spolitiziranimi medijiv gonji proti našemu stanu, je uspešna in je v času njenegadelovanja storjenega veliko tako za ugled stanu, kot za položajsamega zdravništva.Za čas mojega strokovnega delovanja lahko rečem, da smov Sloveniji ostali kar dobro v stiku z razvojem medicine posvetu in smo s svojim delom lahko zadovoljni. Smo iz majhneskupnosti, obremenjene s prevladujočo klerikalno-hlapčevskomentaliteto mnogih, obkroženi z močnimi sosedi, ki se imajo zaboljše, pa vendar je naš delež v znanju tudi v svetu mnogo večkot sorazmeren z našo majhno velikostjo. Lahko se primerjamoz našimi kulturniki in športniki!Prihajajo nove krize, ne le tiste, ki jih je izzvalo ameriško bankirstvoin tiskanje dolarjev, ampak tudi krize na področju prevečzanemarjene duhovnosti, krize odnosov in sodelovanja. Predalečje šla tekmovalnost in individualizem, premalo mislimona skupnost, na druge ljudi, premalo želimo delati dobra dela,premalo cenimo naravo in okolje. Vsak posameznik se bo moralodločiti, kako bo deloval v prihodnje, čemu bo dal prednost inkaj bo napravil za skupnost. Če pa se boste v duhu Nerudovepesmi odločili ubežati »pametnim nasvetom«, imate možnost,da ne boste počasi umirali in boste morda začutili duha pravesvobode.Sam sem izbral mir, dokončen odklop od dosedanjega delovanjana vseh področjih. Živeti želim drugače, najti nove izzive,a vendarle še vedno delati dobra dela, se približati naravi in sepredvsem povsem odmakniti od manipulacije medijev, pokvarjenepolitike in potrošniške družbe, ki uničuje vse, kar jedobrega v ljudeh.Ker pa si želim miru,ne mislite, da hočem umreti,dogaja se prav nasprotno,zdaj bom začel živeti.Pablo NerudaDrugi uvodnik –urednik se predstaviAlojz IhanRevija Isis se mi zdi potrebna. Zato sem sprejel funkcijo glavnegain odgovornega urednika. Čeprav bi raje, da bi bil na temmestu še naprej prof. Gadžijev. Ker poznam malo ljudi, ki so vživljenju naredili toliko koristnega in dobrega. In so s svojimiodločitvami in potezami izrazili toliko bistrosti, razumevanja insmelih idej. Pa naj gre za kirurške in strokovno-organizacijskeodločitve ali za poskus, kako dojeti težavo, ki dva kolega odpihnena različna bregova iste reke, iste medicine. Zato je bil prof.Gadžijev najboljša izbira za urednika, ker pri urejanju Izide negre v prvi vrsti za novinarstvo, ampak za zdravništvo.Namen Izide je biti predvsem komunikacijski (in veliko manjinformacijski) medij članov Zdravniške zbornice Slovenije(ZZS). Danes namreč živimo v svetu neštetih informacij, ki jihvsak konzumira s svojimi individualnimi kanali in prav zato naspovodenj informacij razbija na nemočne posameznike. Ker se vinformacijski povodnji skoraj več ne zgodi, da dva kolega preberetaisti članek, ki bi nudil možnost skupnega pogovora, človeškeinterakcije, ki rodi skupinsko izkušnjo in skupno motivacijo zadelovanje. Še pri gledanju filmov in telenovel se lahko le nostalgičnospominjamo časov, ko jih ni bilo sto, ampak ena sama inje ravno zato bila tista edina telenovela platforma pogovorov zajutranjo kavo. Danes pa zaradi »obilja« izbir ni nič več skupnega.Pri čemer izkušenejši (lep izraz za leta) kolegi vemo, da brezskupinske energije ne nastane nič večjega in trajnejšega.4 Revija ISIS - Oktober 2011

UvodnikZato slovenski zdravniki potrebujemo dovolj zaprt, ekskluzivenin stabilen komunikacijski medij, ki ne hlasta za vsemi novimiinformacijami, ki naj bi sicer pregovorno bile lastnost medicine,ampak se omejuje na bistveno, kar ohranja skupnost. Iniz skupne pozornosti oblikuje dovolj bogato gojišče za mirenin stabilen razvoj slovenskega zdravniškega duha (ko rečemzdravniškega, s tem avtomatsko mislim tudi zobozdravnike).Brez skupnosti duh odmre, pripadnost razvodeni in človek sespremeni v posameznika, ki ga vsak veter odpihne tja, kamorhočejo drugi.V prvi vrsti je Isis torej medij kolegialnega sporočanja, do kateregaima privilegiran dostop vsak član ZZS. In medij branja,ki vzdržuje pri življenju ogenj zdravniškega duha. Eno in drugopa, če obstaja, sčasoma omogoča kristalizacijo in oblikovanjesmeri in odločitev, ki izhajajo iz tega, kar smo. Samo take odločitvevodijo naprej.Kakšna je vloga urednika Izide kot ekskluzivnega zdravniškega»nabiralnika« mnenj in pogledov? V svojih publicističnihizkušnjah sem videl, da je glavna naloga urednika v tem, da ščitiavtorje, kadar je potrebno. Iz povsem sebičnih razlogov – da jihohrani kot svoje stalne avtorje. Ker so avtorji pač redki. Osebnosem bil najbolj hvaležen in privržen urednikom, ki so hitrospregledali odstavke ali cele tekste, v katerih me ni vodila zgoljiskrena radovednost in tipanje za pisanimi oblikami resnice. Inso mi napisali: »Oprosti, ampak osebna prizadetost te je podžgala,da si se stegnil prek svojega zaresnega stališča na koniceprstov in še pol metra v zrak. Kar ni nič hudega, samo kakoboš potem, ko prizadetost mine, začel naslednji tekst?« Doberurednik je tisti, ki mu je več do avtorja kot do posamičnegaučinka njegovega besedila. Ker želi, da njegovi avtorji živijo,ne pa na krilih besed eksplodirajoin izginejo, ker ne najdejo večsvojega naravnega izhodišča. Inmorajo zato v naslednjem besedilubraniti pozicijo, v kateri se mučijona stegnjenih prstih kot baletka alipa celo plavajo po zraku. Ni vsakbaletka, da bi to zdržal, ne da bise že po petih minutah na smrtutrudil. In odnehal.Druga naloga urednika je pazljivomotrenje v vrtiček, kjer brstijopoganjki zdravniškega duha, inprevidno odkrivanje porajajočihvzorcev, ki kot polja v kavniusedlini začrtujejo like in smeri, kilahko pomenijo neko prihodnost,če se pojavu pravočasno nameniprimerna spodbuda in pozornost.In med pojavi, ki me kot novegaurednika zanimajo, je prvogotovo vprašanje odgovornostiv zdravstvu. Mislim, da je pritem pozornost zakonodajalcev in tudi zdravniških organizacijskrenila v smer, ki sistemsko in sistematsko postavlja zdravnikakot grešnega kozla za vse pritožbe v zvezi z zdravljenjem. Tusmo najprej brcnili v temo zdravniki, ki po koncu komunizmanismo sebi in drugim razkrili, da je bil tudi sicer spoštovaniprof. Milčinski otrok svojega časa in je pri obravnavi zdravniškeodgovornosti pač izhajal iz prve zapovedi komunističnegasistema – da je vedno in za vse kriv človek (notranji sovražnik),o sistemu pa ne sme biti dvoma. Bolnišnica je bila svetišče sistemain iskanje vzrokov za napake v funkcioniranju bolnišnice nibila opcija. Čeprav je zdravljenje najmanj tako timsko delo kotvzdrževanje letalske linije, kjer imamo poleg pilota še v enakimeri pomembne mehanike, vzdrževalce, kontrolorje, konstruktorjeletal ... In če se zgodi incident, mora z vprašanjem odgovornostiupravljati letalska družba. Ker so potniki pri njej kupilivozovnice, in ne pri pilotu ali pri oskrbovalcu kerozina. Pri naspa v tradiciji branjenja sistema usmerimo pozornost v pilota, dabi letalska družba ostala čista. Bolnišnica se potuhne, ZZS pa vpotrditev pravniških lukenj glede odgovornosti bolnišnic naredikomisije, ki začnejo »braniti« vpletene zdravnike. Ampak ravnoz gesto »branjenja svojih članov« ZZS označi grešnega kozla, dase nanj zgrne medijski plaz.Ob tem pa razsodišča ZZS brez potrebe opravljajo zastonjskoekspertno delo, ki nima pravnih posledic, ker ga pač ni naročilosodišče (ki bi ga tudi plačalo!), in gre torej pravno za čisti amaterizemzunaj pravnih postopkov. In s tem tudi brez pravnihposledic. Igranje »Boston legal«. Zato bi mnenja razsodišč ZZSmorda morala biti objavljena v rubriki »Zdravniki v prostemčasu«. In verjetno bi bilo vredno razmisliti, ali bi ZZS namestosestavljanja ekspertnih komisij, ki hočeš nočeš tunkajo vRevija ISIS - Oktober 20115

Uvodnikmedijsko blato njene lastne člane, raje sestavila nekaj tipskihobrazcev, ki bi v vseh incidentnih primerih zahtevali od vodstevbolnišnic in drugih zdravstvenih organzacij, naj v pravnozavezujoči obliki natančno opišejo in dokumentirajo incidentin hkrati organizirajo mediacijo in sporazum s prizadetimi vtem incidentu. Če bolnišnica ni zmožna organizirati sodne,izvensodne ali kakršnekoli druge ureditve odnosa s prizadetimiin dostaviti ZZS sporazum, podpisan s strani vseh udeleženih,potem ZZS lahko povsem na pamet, brez ekspertov, sporočistališče, da bolnišnica ne obvladuje procesa zdravljenja v najboljbistvenem delu – sporazumevanju s pacienti. In postane vprašljivonjeno dovoljenje za delo. Razsodišče ZZS pa naj začnepresojati (ne)strokovnost svojih članov šele potem, ko dobizaključeno dokumentacijo od zdravstvene organizacije, ki morazaradi svojih kompetenc in iz njih izhajajoče odgovornosti prvazagristi v problem in ga tudi zaključiti.Drugo področje, ki se mi zdi nerazumljivo odsotno iz organiziranezdravniške zavesti, je področje skupne informacijskeplatforme strokovnih odločitev, ki jih oblikujejo razširjeni strokovnikolegiji (RSK) in druga zdravniška strokovna združenja.Zdravniška stroka v Sloveniji pravzaprav izredno dobro, gledena našo majhnost, spremlja dogajanja in spremembe, ki jihpogojuje razvoj medicine in spremenjeni finančno-organizacijskiokviri njenega delovanja. RSK-ji in strokovna združenja zastonj,vendar zelo entuziastično, sestavljajo smernice, priporočilain opozorila in pridno pošiljajo zapisnike na »višje nivoje«, vsedo Ministrstva za zdravje (MZ). Tam jih neke tajnice vložijov neke fascikle in predale in potem nihče več nič ne ve. Le privsakokratnih reformah se čudimo, zakaj ministrstvo odkrivatoplo vodo glede vprašanj, ki jih je stroka že zdavnaj in dokumentiranopremislila. Zato menim, da so strokovne odločitvein smernice RSK-jev in drugih zdravniških združenj najčistejšaoblika civilne družbe, ki si je noben državni organ ali organizacijane more prisvajati kot »lastnino«. Ker te entuziastičnonastale lastnine niti nihče ni plačal. Ministrstvo lahko še vednoupošteva mnenje RSK-jev kot posvetovalnih organov, vendarso RSK-ji še veliko bolj tudi samoorganizirana oblika civilnedružbe, pa če ministrstvo to hoče ali ne. Kar se je že izkazalo –ko je MZ pred časom »ukinilo« RSK-je, so ti delali naprej, kerjih je potrebovala stroka, MZ gor ali dol. In iz tega tudi izhaja,da bi sklepe in premisleke RSK-jev in drugih strokovnih združenjmorali objavljati na enotni informacijski platformi. Splohv Sloveniji, kjer nas je tako malo, da pravzaprav noben resenstrokovni premislek ne bi smel obtičati v predalu neke tajnice,ker je malo verjetno, da bo podoben premislek, ki zahteva velikoorganiziranega napora, še kdo naredil. Zato menim, da vsi tisklepi in premisleki morajo biti »on-line« dostopni vsem zainteresiranimzdravnikom in institucijam, da se ve, kaj kdo misliin kakšne so izkušnje tistih, ki se s stroko neposredno ukvarjajo.Pri čemer so zbornične profesionalno vodene internetne strani»za strokovno javnost« idealna platforma za zbiranje tovrstnegagradiva (na MZ so mi že pred časom sporočili, da zasnovanjihovih spletnih strani ni ustrezna takemu namenu), Isis paje idealna komunikacijska platforma, ki naj se ozira na najboljzanimive sklepe in jih sooča med sabo in pokomentira, kadarsoočanje ponudi kak zanimiv razmislek.Tretji pojav, ki je v zadnjem času začel dobivati neke obrisezdravniškega duha, je odnos do komplementarnih zdravljenj.Prišla je homeopatija in nas, priznajmo, hudo presenetila. In kosmo se malo ozrli naokrog, smo ugotovili, da postajamo nekaevropska izjema, bolj papeški od papeža in nekam izjemnozagrizeni v »pravo« medicino. Ob tem mi je prišel na miselvic: »Če voziš po avtocesti in zagledaš množico besnih idiotov,ki vozijo mimo tebe v napačno smer ...« Mogoče se je dobroustaviti na robu ceste in se kaj vprašati. Kdaj ljudje potrebujejomedicino? In kakšen del teh ljudi, ki imajo težave z zdravjem,rabi intenzivista? In kirurga? In internista? Ali naj vse ljudi, kine »zaslužijo« pozornosti intenzivista ali kirurga ali internista,napodimo k avtomehanikom z novoodkritim talentom zaodkrivanje podzemnih tokov, kar resda ni daleč od angiografije?In kdaj je potrebno premisliti o odvzemu licence zdravniku:kadar bolnik doživi škodo zaradi opustitve diagnostičnih interapevtskih storitev v skladu s strokovnimi smernicami? Alizaradi uporabe homeopatskih kapljic, ki po mnenju stroke takoin tako nimajo nikakršnih učinkov? Je lahko nekdo kaznovan za»nič?« Kot izvedenca za presojo septičnega incidenta me mendane bo brigala izvedba refleksne masaže stopal, ampak diagnostičnoin terapevtsko ukrepanje ob prvih znakih sistemskeokužbe. Zdravnik napačno ravna, če ne upošteva antibiogramskegaizvida, v njegove nasvete glede prehranskih dodatkov pase menda ne bom spuščal. Mogoče je bil pacient tak, da je zareševanje svoje zaskrbljenosti potreboval neko mantro s kakimčajem. Pa kaj! Ali je za reševanje svoje osebne integritete predvsemogočnim zdravnikom nujno rabil preučiti petsto internetnihstrani in najti najboljšo kitajsko gobo za imunski sistem. Pakaj, če se zdravnik od pacienta kaj novega nauči in zraven pacientuše omogoči najti tak terapevtski odnos, kot ga osebnostnolahko prenese! Mislim celo, da bi se vsak medicinec, ki da kajnase, moral naučiti kakšno zabavno komplementarno prakso –osebno še najbolj priporočam osnove treniranja teka, fitnesa injoge. Ali nevrolingvističnega programiranja, čeprav slednjega nerazumem, zveni mi pa lepo. Vsekakor pa dejstvo, da znate pacientu– tekaču narisati fiziološki (hormonski, metabolni, vnetni,glukozni, oksigenacijski, kardialni, vazomotorni) profil njegovegatreninga, vašo komunikacijo z njim desetkratno izboljša.In zaupanje. In vodljivost pri terapiji. To pa je že precejšen del»prave« medicine.In na koncu – vse, kar nastane v Izidi, napišejo zdravniki. Kise jim zdi, da imajo zdravniški skupnosti sporočiti nekaj, karje vredno prebrati. Zato vabim vse, ki se vidijo v kakršnemkolibesedilu ali projektu, ki bi koristil Izidi, da mi to sporočijo in sedogovorimo, kako to narediti, da bo učinek najboljši.6 Revija ISIS - Oktober 2011

KazaloNa naslovnici so slike funkcijske magnetne resonance (fMR). Gre zametodo, ki pri določenem psihološkem oz. vedenjskem testu – izvajanjutestne naloge, pokaže (obarvanje), kateri predeli možganov so najboljoz. specifično aktivni v primerjavi s stanjem aktivnosti možganov prikontrolni nalogi. fMR torej omogoča lokalizacijo funkcije spec. kognitivnega,senzoričnega ali motoričnega procesa. Metoda se uporablja zaopredelitev funkcije tako pri zdravih preiskovancih kot pri določenihbolezenskih stanjih možganov, v raziskovalne in/ali diagnostične namene.Slika desno spodaj: obarvana področja prikazujejo predele možganov, kiso najbolj aktivni med vidnim draženjem.KazaloUvodnikIz moje poti – prošnja za mir 3Eldar M. GadžijevDrugi uvodnik –urednik se predstavi 4Alojz IhanZbornicaSeminarji in delavnice za člane zbornice 11Pa ga imamo, naš Domus Medica 13Marko DemšarKlub, ki mu elegance ni mogoče oporekati 13Marko DemšarIz dela zbornice 14PersonaliaOpravljeni specialistični izpiti 17Izvolitve v učiteljske naslove naMedicinski fakulteti Univerze v Ljubljani 17Doseženi doktorski naslovi naMedicinski fakulteti Univerze v Ljubljani 20Doseženi magistrski naslovi naMedicinski fakulteti Univerze v Ljubljani 23Iz EvropeKorupcija ponovno 25Boris KlunŽelja iz sanj:»Novorojenček brez napake« 26Marjan KordašZdravstvoInformatizacija zdravljenja bolnikovs protitumornimi zdravili 27Monika SoncRazmišljanja ob pričetku 29. Tekmovanjaza čiste zobe ob zdravi prehrani 30Tatjana Leskošek Denišlič, Matej LeskošekMedikont.si - zdravniška trgovalna skupnost 32Krištof Zevnik, Gregor JeršeForumVrednote v zdravstvu 35Marjan FortunaMeje dopustnega v Izidi 36Miloš ŽidanikINtervjuDoktor Ivartnik – sedemdesetletnik 38Evgen JanetVoditi medicinsko fakulteto: mačji kašelj? 41Marko ZdravkovićIz zgodovine medicinePrvi profesor dermatovenerologije na popolniMedicinski fakulteti Jernej Demšar (1875–1961) 45Zvonka Zupanič Slavec, Marko PotočnikLeo Šavnik (1897–1968), prvi profesor onkologijena popolni Medicinski fakulteti 48Zvonka Zupanič SlavecZačetek ultrazvočne diagnostike v Sloveniji 51Elko BorkoZačetki nevrofizologije v svetu in pri Slovencih 56Zvonka Zupanič SlavecMedicinaSlovenija vodi doslej največjievropski projekt s področja raka 63Marjetka Jelenc, Sandra Radoš Krnel, Marija Seljak, Tit Albreht,Matic MegličV kolikšnem deležu smozdravstveni delavci zaščiteni proti ošpicam? 67Irena Grmek Košnik, Andreja Krt Lah, Edita Eberl Gregorič,Helena Ribič2. mednarodni kongres izvedencev Slovenije 69Života LovrenovPlod kot bolnik 70Andreja Trojner Bregar, Nataša Tul MandićDeseto strokovno srečanje pediatrov in šolskih zdravnikovv Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič 73Breda Prunk FranetičNove tehnologije v kolorektalni kirurgiji 76Pavle Košorok8 Revija ISIS - Oktober 2011

SESTAVA: Ena filmsko obložena tableta vsebuje 5 mg, 10 mg, 20 mg ali 40 mg rosuvastatinatitracija na največji odmerek 40 mg v poštev le pri bolnikih s hudo hiperholesterolemijo in(v obliki kalcijevega rosuvastatinata). Zdravilo vsebuje tudi brezvodno laktozo (58,7 mg,velikim srčno-žilnim tveganjem (še posebej pri tistih z družinsko53,7 mg, 107,4 mg, 214,8 mg).hiperholesterolemijo), pri katerih z uporabo 20-miligramskega odmerkacilj zdravljenja ni bil dosežen; te bolnike je treba rutinsko spremljati. Priuvedbi zdravljenja s 40-miligramskim odmerkom je priporočljiv nadzorzdravnika specialista. Preprečevanje srčno-žilnih dogodkov: Zazmanjšanje tveganja srčno-žilnih dogodkov se uporablja dnevniodmerek 20 mg. Pediatrična populacija: Uporabo pri pediatričnihbolnikih mora izvajati zdravnik specialist. Pri otrocih in mladostnikih,starih od 10 do 17 let, je običajni začetni odmerek 5 mg na dan.Običajni razpon odmerkov je 5–20 mg peroralno enkrat na dan.Titracijo odmerka je treba izvesti v skladu z odzivom posameznegabolnika na zdravljenje in glede na to, kako pediatrični bolnik zdraviloprenaša ter v skladu s priporočili za pediatrično uporabo.40-miligramske tablete niso primerne za uporabo pri pediatričnihbolnikih. Pri bolnikih, starih več kot 70 let, je priporočeni začetniodmerek 5 mg. Bolnikom z blago do zmerno okvaro ledvic odmerkani treba prilagajati. Pri bolnikih z zmerno okvaro ledvic (očistekkreatinina < 60 ml/min) je priporočeni začetni odmerek 5 mg.Odmerek 40 mg je pri bolnikih z zmerno okvaro ledvickontraindiciran. Priporočeni začetni odmerek za bolnike azijskegaporekla in za bolnike s predispozicijskimi dejavniki za miopatijo je5 mg. KONTRAINDIKACIJE: Preobčutljivost za rosuvastatin alikaterokoli pomožno snov zdravila, aktivna jetrna bolezen, vključnoz nepojasnjenim trajnejšim zvečanjem vrednosti serumskihtransaminaz, huda okvara ledvic (očistek kreatinina < 30 ml/min),miopatija, sočasno zdravljenje s ciklosporinom, nosečnost indojenje, ženske v rodnem obdobju, ki ne uporabljajo zanesljivekontracepcijske metode. Uporaba 40-miligramskih odmerkov jekontraindicirana pri bolnikih, pri katerih je prisoten kateri od predispozicijskih dejavnikov zamiopatijo/rabdomiolizo. POSEBNA OPOZORILA IN PREVIDNOSTNI UKREPI: Vpliv naledvice: Možen je pojav proteinurije. Med rutinskim spremljanjem bolnikov, ki jemljejo40-miligramski odmerek zdravila, je smiselno tudi ocenjevanje delovanja ledvic. Vpliv naTERAPEVTSKE INDIKACIJE: Hiperholesterolemija: Primarna hiperholesterolemija ali skeletno mišičje: Možen je pojav mialgije, miopatije in v redkih primerih tudi rabdomioliza.mešana dislipidemija (tip IIb) kot dodatek dieti, kadar odziv nanjo ali na druge nefarmakološke Učinke so opažali pri vseh odmerkih, predvsem pa pri odmerkih, večjih od 20 mg. Pri uporabiukrepe (npr. telesna vadba, zmanjšanje telesne mase) ni bil zadovoljiv pri odraslih, ezetimiba v kombinaciji z zaviralci reduktaze HMG-CoA je potrebna previdnost. Merjenjemladostnikih in otrocih, starih 10 let ali več. Homozigotna družinska hiperholesterolemija, kot kreatin-kinaze: Kreatin-kinaze (CK) se ne sme meriti, kadar obstaja vzrok zvečanja vrednostidodatek dieti in drugim ukrepom za zniževanje ravni lipidov (npr. afereza LDL) ali kadar ti CK, ki lahko vpliva na izvid. Pred zdravljenjem: Coupet se predpisuje zelo previdno bolnikom,ukrepi niso primerni. Preprečevanje srčno-žilnih dogodkov pri bolnikih, za katere je bilo pri katerih obstajajo dejavniki, ki lahko vplivajo na pojav miopatije/rabdomiolize. Če soocenjeno, da imajo veliko tveganje za prvi srčno-žilni dogodek, kot dodatek ukrepom za izhodiščne vrednosti CK bistveno zvečane (> 5x ULN), se zdravljenja ne sme začeti. Medpopravo drugih dejavnikov tveganja. ODMERJANJE IN NAČIN UPORABE: Zdravljenje zdravljenjem: Bolnikom je treba naročiti, naj v primeru pojava nepojasnjenih bolečin,hiperholesterolemije: Priporočeni začetni odmerek je 5 ali 10 mg peroralno enkrat na dan. oslabelosti ali krčev v mišicah, še posebej, če je to povezano tudi s splošnim slabim počutjemPri izbiri začetnega odmerka je treba upoštevati vrednosti holesterola posameznega bolnika ali zvišano telesno temperaturo, nemudoma obvestijo svojega zdravnika. Vpliv na jetra:in njegovo bodoče srčno-žilno tveganje kot tudi možno tveganje zaradi neželenih učinkov. Coupet je treba uporabljati zelo previdno pri bolnikih, ki popijejo veliko alkoholnih pijač in/aliOdmerek se lahko po štirih tednih zdravljenja po potrebi zveča na naslednjo stopnjo. Končna imajo jetrno bolezen v anamnezi. Zaviralci proteaze: Sočasna uporaba z zaviralci proteazeInformacija pripravljena: januar 2011. Podrobnejše informacije so na voljo pri proizvajalcu. SAMO ZA STROKOVNO JAVNOST.ni priporočljiva. Posebno opozorilo v zvezi s pomožnimi snovmi: Zdravilo Coupetvsebuje laktozo. Bolniki z redkimi prirojenimi motnjami, kot so intoleranca za galaktozo,laponska oblika zmanjšane aktivnosti laktaze ali malabsorpcija glukoze-galaktoze, ne smejojemati tega zdravila. Intersticijska pljučna bolezen: Pri zdravljenju z nekaterimi statini soporočali o izjemnih primerih intersticijske pljučne bolezni, zlasti pri dolgotrajnem zdravljenju.Ob sumu na pojav intersticijske pljučne bolezni je treba zdravljenje s statinom prekiniti.Sladkorna bolezen: Pri bolnikih, pri katerih je bila koncentracija glukoze na tešče 5,6 do 6,9mmol/l, je bilo zdravljenje z rosuvastatinom povezano z zvečanim tveganjem za sladkornobolezen. Pediatrična populacija: Ovrednotenje linearne rasti (višine), telesne mase, ITM(indeksa telesne mase) in sekundarnih znakov spolne zrelosti po Tannerjevi lestvici pripediatričnih bolnikih, starih od 10 do 17 let, ki jemljejo rosuvastatin, je omejeno na obdobjeenega leta. MEDSEBOJNO DELOVANJE Z DRUGIMI ZDRAVILI IN DRUGE OBLIKEINTERAKCIJ: Ciklosporin: sočasna uporaba je kontraindicirana. Antagonisti vitaminaK: Pri bolnikih, ki dobivajo antagoniste vitamina K (npr. varfarin ali drug kumarinskiantikoagulant), je možen običajno reverzibilen dvig INR. Gemfibrozil in druga zdravila, kiznižujejo koncentracijo lipidov: Pri sočasni uporabi zaviralcev reduktaze HMG-CoA ingemfibrozila, fenofibrata, drugih fibratov in niacina (nikotinske kisline) v odmerkih, ki znižujejokoncentracijo lipidov (> ali enaka 1 g/dan), se zveča tveganje za pojav miopatije. Uporaba40-miligramskega odmerka je pri sočasni uporabi fibratov kontraindicirana. Zaviralciproteaze: Sočasna uporaba rosuvastatina pri bolnikih, okuženih s HIV, ki prejemajo zaviralceproteaze, ni priporočljiva. Antacidi: Med sočasno uporabo rosuvastatina in suspenzijeantacida, ki vsebuje aluminijev in magnezijev hidroksid, se plazemska koncentracijarosuvastatina zmanjša za približno 50 %. Učinek je bil blažji, kadar so bolniki antacid vzeli dveuri po zaužitju rosuvastatina. Eritromicin: Zaradi sočasne uporabe rosuvastatina ineritromicina se AUC (0–t) rosuvastatina zmanjša za 20 %, Cmax pa za 30 %. Peroralnikontraceptivi/nadomestno hormonsko zdravljenje (NHZ): Med hkratno uporaborosuvastatina in peroralnih kontraceptivov se je AUC etinilestradiola zvečala za 26 %,norgestrela pa za 34 %. Povečanje teh plazemskih vrednosti je treba upoštevati pri določanjuodmerkov peroralnih kontraceptivov. Encimi citokroma P450: Rosuvastatin ni niti zaviralecniti induktor izoencimov citokroma P450, zato interakcij, ki so posledica presnove s pomočjocitokroma P450, ni pričakovati. NOSEČNOST IN DOJENJE: Uporaba zdravila Coupet je mednosečnostjo in dojenjem kontraindicirana. Če bolnica med zdravljenjem s tem zdravilomzanosi, ga mora takoj prenehati uporabljati. VPLIV NA SPOSOBNOST VOŽNJE INUPRAVLJANJA S STROJI: Vpliv je malo verjeten, vendar je treba upoštevati, da se medzdravljenjem lahko pojavi omotica. NEŽELENI UČINKI: Neželeni učinki so navadno blagi inprehodni. Pogosti so (≥ 1/100 do < 1/10): glavobol, omotičnost, zaprtje, navzeja, trebušnebolečine, sladkorna bolezen, mialgija, astenija; občasni so (≥ 1/1,000 do < 1/100): srbenje,izpuščaj in urtikarija. Drugi so redki, zelo redki ali pogostnost ni znana. Tako kot pri drugihzaviralcih reduktaze HMG-CoA je incidenca neželenih učinkov tudi pri uporabi rosuvastatinaodvisna od odmerka. VRSTA OVOJNINE IN VSEBINA Škatlice z 28 filmsko obloženimitabletami po 5 mg, 10 mg, 20 mg in 40 mg rosuvastatina. IZDAJANJE ZDRAVILA: Samona zdravniški recept. IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET: Lek farmacevtska družba d.d.,Verovškova 57, Ljubljana, Slovenija.Glasilo Zdravniške Zbornice SlovenijeStrokovna revija ISIS | leto XX. | številka 10 | 1. oktober 201100_Ovitek.indd 1 NaslovniceIsis2011-10.indd 2 26.9.2011 10:14:18 9:49:24številka 10 | 1. oktober 2011Največja slika: obarvana področja prikazujejo predele možganov, kiso najbolj aktivni med tvorjenjem glagolov; v levi hemisferi je opazitipatološki proces – tumor.Slika levo zgoraj: obarvana področja prikazujejo predele možganov, kiso najbolj aktivni med premikanjem (stikanjem) prstov desne roke; vlevi hemisferi patološki proces – tumor.Avtorji slik:Ko sta moč in hitrostna pr(a)vem mestu.Nuška Pečarič Meglič, dr. med.Andrej Sirnik, dipl. inž. rad.Dr. Blaž Koritnik, dr. med.Avtor logotipa: Primož KalanOblikovanje naslovnice: Andrej SchulzCoupet ® 5 mg | Coupet ® 10 mg | Coupet ® 20 mg | Coupet ® 40 mg filmsko obložene tablete• dodatna indikacija:preprečevanje srčno-žilnihdogodkov• zdravljenje hiperlipidemijtudi pri mladostnikih inotrocih, starih 10 let ali večLaparoskopska hernioplastika dimeljske kile –metoda izbora? 77Jurij GorjancSlovenija vodi doslej največji evropskiprojekt s področja rakaMarjetka Jelenc, Sandra Radoš Krnel,Marija Seljak, Tit Albreht, Matic MegličStrokovne pulikacijeMilan Ličina in sodelavci: Poporodne duševne motnje 79Borut Kobal, Miloš F. KobalV spominBodi nam luč!V spomin prim. Emanu Pertlu, dr. med. 81Karolina GodinaAmdija Isakoski, dr. med.,spec. dermatovenerolog (1950–2008) 82Marija Vlčkova LaškoskaS knjižne policeNagrada Ingeborg Bachmann 2011 83Marjan KordašStrokovna srečanja 86Mali Oglasi 102Zdravniki v prostem časuObnovili smo stike sslovenskimi zdravniki na Koroškem 105Elko Borko, Aleksandar KruščićEnodnevno potepanje po koroškihzgodovinskih krajih 106Andrej RantO pomenu topline, sočustvovanja inempatije z bolnikom 108Zlata RemškarDevinska gospa 109Andrej RantGlej spet jesen prihaja 110Andrej RantObraz 110Andrej RantPrišle so megle jesenske 110Andrej RantNovembrski dnevi 110Jože JensterleSenium 110Jože JensterleTek let 110Jože JensterleTudi na dopustu ... Odvisnosti 111Jasna Čuk RupnikAlojz Ihan: Hvalnica rešnjemu telesu – dva odlomka 112Maj, mesec narcis – Planina pod Golico 114Željko B. Jakelič32. Medigames – Svetovno prvenstvo v poletnih igrah zazdravnike in zdravstvene delavce 115Nataša Jelerčič, Armin AlibegovićSISIEkskluzivno poročilo za SISI 118Andrej Robida64Revija ISIS - Oktober 20119

Seminarji in delavniceza člane zborniceZdravniška zbornica Slovenije obvešča svoje člane, da načrtujeizvedbo naslednjih seminarjev in delavnic v prostorih DomusMedica:Naslov Datum Ura PrijavnicaKomunikacija in razumevanje17. 11. 2011 9.00 – na spletudrugačnosti (semi-nar)16.00Verbalna in neverbalna komunikacija18. 11., 9.00 – na spletu(delavnica 1)* 23. 11. 16.30Učinkovito reševanje konfliktov(delavnica 2)*19. 11.,24. 11.9.00 –16.30na spletu4. mednarodni kongresnovih tehnologij v stomatologiKomuniciranje zdravnikain zobozdravnika z medijiter obvladovanje izrednihdogodkov ob pojavihnapak in zapletov pri izvajanjuzdravstvenih storitev(seminar)Seminar za kandidateza zasebne zdravnike inzobozdravnikeDelavnica za zasebnezdravnike in zobozdravnike22. 10. 2011 9.00 –17.00datum še niznan15.00 –19.001. 10. 2011 9.00 –18.30jeseni 20113–4 urena spletuna spletu* Pogoj za udeležbo na delavnicah je predhodna udeležba na seminarjuKomunikacija in razumevanje drugačnosti. Pogoj za udeležbo nadelavnici 2 je udeležba na delavnici 1.Vsebina seminarjev:Komunikacija in razumevanje drugačnosti(seminar)Seminar je namenjen zdravnikom in zobozdravnikom, ki želijoosvojiti veščine komuniciranja, ter v nadaljevanju v obliki dvehdelavnic nudi tudi trening tehnik in samih načinov komuniciranja.Udeleženci se bodo na seminarju seznanili z neverbalno inverbalno komunikacijo, razumevanjem pomena odzivov v komunikacijiin obvladovanja čustev, vplivom samouresničujoče prerokbe(placebo efekt) na zdravje, razumevanjem dinamike konfliktov instrategije njihovega učinkovitega reševanja ter razumevanjem ovirpri doseganju soglasja v komunikaciji.Seminar in delavnico vodi gospa Metka Komar, univ. dipl. ekon.,ki je strokovnjakinja na področju osebne in poslovne učinkovitosti.ZbornicaJe trenerka NLP (nevrolingvističnega programiranja) – smerikomunikacije, ki išče odličnost v načinu komuniciranja, in ocenjevalkaEFQM (poslovne odličnosti). Pred petnajstimi leti je začelavoditi delavnice s področja komunikacije, motivacije in timskegadela. Ko se je njeno delo usmerilo v iskanje osebne učinkovitostina delovnem mestu, je začela voditi tudi delavnice projektnega vodenjain opolnomočenja (empowermenta). Pri svojem delu dosegadobre rezultate, ker motivira ljudi za spremembe, ki so potrebne, daposamezniki, timi in podjetje izboljšajo rezultate svojega delovanja,in jih usmerja pri iskanju novih načinov delovanja in komuniciranja,da ohranijo nove navade. Program in prijavnico dobite nanaši spletni strani http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovna-srecanja.Verbalna in neverbalna komunikacija(delavnica)Udeleženci delavnice bodo vadili osnove komunikacije: jasno izražanjein tehnike aktivnega poslušanja ter razumevanja sporočil.Seznanili se bodo tudi z miselnimi programi – prepričanji, terse naučili, kako jih prepoznavamo in kako jih spremenimo. Ciljidelavnice so: trening razumevanja sporočil, trening korakov aktivnegaposlušanja, trening načinov jasnega izražanja, prepoznavanjein obvladovanje čustvenih odzivov, razumeti, da si z mislimi samikreiramo prihodnost, in razumeti, da imamo vpliv na misli, terzavestna izbira naravnanosti (občutkov) – trening tehnike.Učinkovito reševanje konfliktov (delavnica)Konflikte večina ljudi zaznava kot negativne, ker imajo slabe izkušnjez njihovim razreševanjem. Vendar so konflikti tudi pozitivni,ker nas prebudijo, pripravijo do tega, da se postavimo za svojamnenja in stališča ter se aktiviramo za spremembe. Udeleženci delavnicese bodo naučili in vadili, kako uspešno razreševati konfliktnesituacije. Ozavestili si bodo tudi, katere strategije zavzemamo vkonfliktnih situacijah. Cilji delavnice so: trening strategij reševanjakonfliktov, konfrontacija s sogovornikom, trening odstranjevanjaovir pri doseganju soglasja, prikaz in trening tehnike odpravljanjanotranjih (osebnih) konfliktov.4. mednarodni kongres novih tehnologij vstomatologijiKongres je namenjen zobozdravnikom z namenom seznanjanja znovostmi v stomatologiji, razvojem stroke v regiji in povezovanjurazličnih specialističnih področij v stomatologiji z delom splošnegazobozdravnika. Na kongresu bodo izbrani predavatelji iz regijepredstavili teme iz pedontologije, ortodontije, endodontije,protetike in maksilofacialne kirurgije. Mednarodni kongresorganizira Odbor za zobozdravstvo pri ZZS v skupnem sodelovanjuz regionalnimi zobozdravniškimi zbornicami že četrto letoRevija ISIS - Oktober 201111

Zbornicazapored, tokrat v Sloveniji. Z željo in upanjem na dobro sodelovanjein reševanje zobozdravstvene problematike smo na ta kongrespovabili tudi ministra za zdravje Dorjana Marušiča, ki je prevzelčastno pokroviteljstvo. Več podrobnosti najdete na naslednjih stranehrevije Isis in na spletnih straneh zbornice. Vljudno vas vabimo,da si rezervirate čas in pripravite vprašanja, tudi stanovska, ter jihnaslovite na elektronski naslov maja.horvat@zzs-mcs.siKomuniciranje zdravnika in zobozdravnikaz mediji ter obvladovanje izrednih dogodkovob pojavih napak in zapletov pri izvajanjuzdravstvenih storitevKomuniciranje z mediji je v današnjem času zelo pomembno. Tovelja tudi za zdravnike in zobozdravnike, ne glede na to, ali sozaposleni v bolnišnici, zdravstvenem domu ali pa delajo kot zasebniki.Seminar je zato namenjen prav njim, saj se ob svojem delulahko srečajo tudi z mediji, na kar morajo biti pripravljeni. Osvetlilipa bomo tudi praktične napotke za razkritje zdravniške napake(škodljivega dogodka) in zapleta pacientom ter ustrezno komunikacijoz mediji. Od tega je namreč odvisno, kako uspešni bomopri obvladovanju izrednih dogodkov in soočanju z njimi. Zdravniškihzapletov in napak vnaprej ni mogoče predvideti in se nanjepripraviti, zaradi česar je toliko bolj pomembno vodenje ustreznekomunikacije s prizadetimi pacienti oziroma njihovimi svojci inmediji. Razkritje tudi ni preprosto in zahteva veliko priprav terpoznavanja osnov komuniciranja ob izrednih dogodkih.Seminar za kandidate za zasebne zdravnike inzobozdravnikeSeminar je namenjen kandidatom za zasebne zdravnike in zobozdravnike.Udeleženci seminarja se boste seznanili s pravnimipredpisi za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti, načinomfinanciranja zdravstvenih storitev, sklepanjem pogodb in osnovamifinanc in računovodstva. Podroben program je objavljen naspletnih straneh zbornice.Delavnica za zasebne zdravnike inzobozdravnikeDelavnica je namenjena zasebnim zdravnikom in zobozdravnikom.Udeleženci se boste ob praktičnih primerih seznanili spredpisi in načini izvedbe le-teh s področja računovodstva: obvezenpobot, multikompenzacija, financiranje v zasebni dejavnosti,nadzori in inšpekcije in drugo. Podroben program bo objavljen vnaslednji številki revije Isis in na spletnih straneh zbornice.Svoja vprašanja in predloge lahko pošljete na: mic@zzs-mcs.si. Zadodatne informacije pokličite na 01 30 72 191 ali obiščite našospletno stran http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovna-srecanja.12 Revija ISIS - Oktober 2011

Pa ga imamo, naš Domus MedicaMarko DemšarNovo »bivališče« zdravniških organizacij se vedno bolj vključujev razvejane dejavnosti zdravništva in vedno bolj postaja jasno,kaj pomeni imeti na uglednem mestu ugledno poslopje. Obiskupokojenih zdravnikov v Domus Medica je bil eden prijetnejšihdogodkov in prof. dr. Jana Furlan Hrabar ga je doživela takole:Upokojeni zdravniki, ki smo se vpisali na medicinsko fakultetodavnega 1951. leta, smo v okviru našega tradicionalnega obletnegasrečanja, v začetku junija, obiskali Domus Medica, prvoslovensko zdravniško hišo.Naša generacija je pretežni del strokovnega delovanja opravljalav obdobju socialističnega samoupravljanja; večkrat smo delalina »etični pogon«, rek, ki ga je rad uporabljal internist prim. dr.Fedor Krejči. Naših stanovskih problemov ni reševala zdravniškazbornica, ki je bila iz ideoloških vzrokov ukinjena leta 1946.Danes, po 60 letih našega vpisa, v dobi tehnološke revolucije insamostojne Slovenije, pa nas je zanimalo, kako poteka del vodenjazdravstva v Domus Medica, predvsem v ponovno vpeljaniZdravniški zbornici Slovenije.Ob obisku Domus Medica nas je najprej prevzela čudovita,sodobna arhitektura stavbe, tako zunanjost kot notranjost, opazilismo secesijske vitraže v pritličju. Prijazno sta nas sprejelag. Valentin Hajdinjak, vodja oddelka za odnose z javnostmi,in generalni sekretar mag. Marijan Štriker, ki sta nam najprejrazložila delovanje in razdelitev hiše na štiri področja: Zdravniškazbornica Slovenije, Slovensko zdravniško društvo, Fidessindikat zdravnikov in zobozdravnikov ter Združenje zasebnihzdravnikov in zobozdravnikov Slovenije. Nato so nas pogostiliKlub, ki mu elegance nimogoče oporekatiMarko DemšarStarejše generacije zdravnikov in zdravnic se še spominjajoprostorov Slovenskega zdravniškega društva na Komenskega 4v Ljubljani (stavba je proti pričakovanju prešla v last zavarovalniceGrawe) in skromne sobe v 1. nadstropju, ki smo ji ponosnorekli »klub«. Dokaj asketsko opremljena je kar precej dodala kstanovskemu, predvsem družabnemu življenju, čeprav še zdaleč nimogla nuditi kaj dosti udobja.Da sodijo primerni klubski prostori v tako pomembno hišo, kotje Domus Medica, je bilo upoštevano že v nastajajočem projektu.Od vhoda, mimo recepcije in po kratkem hodniku pridemo vnadvse prijazno okolje, ki kar vabi …Gospod Igor Femec, gostinec s 35-letno tradicijo, je prevzelprostore, ko so bili le-ti v 5. gradbeni fazi. Z Zdravniško zbornicoZbornicain nam razkazali hišo, ogledali smo si izredno lepo urejeneprostore – preddverje, kongresno dvorano, dve sejni sobi, klubin pasažo ter funkcionalne prostore v drugem nadstropju.Ljubeznivo nas je nagovorila in vsakega posamič pozdravilapredsednica Zdravniške zbornice Slovenije prim. GordanaKalan Živčec. Razložila nam je zgodovino gradnje hiše DomusMedica. Ob tem lahko zapišemo, da občudujemo njeno razsodnostin pokončno držo ob številnih nevšečnostih in medijskihpritiskih.Lahko smo ponosni, da smo končno dobili čudovito zdravniškohišo in da je njeno delovanje v skladu z našim zdravniškimposlanstvom.Prostorna avla je prijetno mesto za klepet v odmoru seminarjev.Revija ISIS - Oktober 201113

Zbornicaje sklenil pogodbo za 5 let in našel arhitekte in izvajalce, ki soprostore opremili z najkvalitetnejšimi izdelki in materiali.Pove: »V klubski sobi je na razpolago 40 mest, v salonu je k mizamrazvrščenih 20 sedežev, atrij pa dopušča druženje preko 100 oseb.Sposobni smo vrhunsko postreči 180 do 200 udeležencev seminarjevali kakršnih koli drugih srečanj in se prilagoditi vsem potrebam,ki bi jih obiskovalci Doma imeli. Ni nam težko pripravljati malice,kosila ali druge oblike pogostitev, tudi za zaključene družbe.«Ker sem nekajkrat prisostvoval dogodkom, ki so se nadaljevali inzaključili v klubu, lahko povem, da nihče ni odšel razočaran in daso prisotni namenjali pohvalo tako samim prostorom in njihoviopremi kot zelo profesionalni postrežbi, ki je izpolnila najvišjakulinarična pričakovanja.»Želim si, da bi postalo srečevanje zdravnikov v teh prostorih pogostejše,«pravi gospod Igor Femec. »Storil sem vse, da nikomurne bo nerodno pripeljati v te prostore svoje goste, mi pa bomo ssvoje strani dodali še piko na i«.Ker so nadstropje nižje še številna parkirna mesta, je mogoče zeloudobno priti do kluba, po dogovoru z gospodom Femcem pase da pripraviti tudi srečanje v zaključenem krogu prijateljev aliIz dela zbornicePredsednica zborniceministra za zdravjepozvala k pojasnilomglede napovedaneprepovedi zaposlovanjav javnem sektorjuPredsednica Zdravniške zborniceSlovenije prim. Gordana Kalan Živčec,dr. med., je ministra za zdravje DorijanaMarušiča pozvala, da posreduje uradnostališče oziroma pojasnilo, kako bosprejetje novele zakona o interventnihukrepih, ki določa prepoved zaposlovanjav javnem sektorju do konca prihodnjegaleta, vplivalo na zaposlovanje zdravnikov.Po navedbah Ministrstva za javno upravoje namreč implementacija omenjenenovele v posameznih delih oziromapodročjih javnega sektorja v pristojnostiresornih ministrstev.»Prepričani smo, da kot minister za zdravjegotovo ne podpirate ureditve, ki bi še dodatnoposlabšala pereče kadrovsko stanje vzdravstvu, ter da v predvidenih izjemah odprepovedi zaposlovanja vidite tudi rešitevza nadaljnje zaposlovanje zdravnikov,«14 Revija ISIS - Oktober 2011je v pismu zapisala predsednica. Vlada jenamreč v Državni zbor RS posredovalapredlog novele Zakona o interventnihukrepih, s katerim predlaga začasno prepovedzaposlovanja za celotni javni sektor,torej tudi na področju zdravstva.Ob tem je predsednica Zdravniške zborniceSlovenije zlasti opozorila na že izraženozaskrbljenost nekaterih zdravnikov specializantov,da jim po zaključeni specializacijiizvajalci zdravstvenih storitev v mreži javnezdravstvene službe v okviru regije, za kateroopravljajo specializacijo, ne bodo mogli oziromasmeli ponuditi zaposlitve, kot to sicerpredvideva 25. člen Zakona o zdravniškislužbi. Prav tako pa je ministra za zdravjezaprosila za pojasnilo o tem, kako bi sprejetjenovele zakona vplivalo na izvrševanjeZakona o priznavanju poklicnih kvalifikacijzdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalnemedicine in doktor dentalne medicinespecialist.Zaključen odprt javnirazpis specializacijVse članice in člane Zdravniške zborniceSlovenije obveščamo, da je v skladu z18. členom Zakona o zdravniški službistrokovnih sodelavcev. Velja izkoristiti možnost, ki je doslej še nibilo …in imejte to v mislih!Informacije in rezervacije po telefonu: 041 635 101 ali po elektronskipošti: dmklub.lj@gmail.com.javni razpis specializacij zdravnikovza posamezna specialistična področja,ki je bil objavljen 20. 4. 2011 in je zanezasedene specializacije v posameznihregijah ostal odprt do popolnitve prostihmest, z 10. 9. 2011 zaključen.V skladu z navedenimi določili zakonanamreč razpis ostane odprt do popolnitveprostih mest, vendar največ do 30 dnipred objavo novega razpisa. Na Zdravniškizbornici Slovenije pa smo že predčasom pristopili k pripravi jesenskegarazpisa specializacij. Njegovo objavonačrtujemo predvidoma konec oktobraoziroma v začetku novembra 2011.Sicer pa se je v petek, 9. septembra 2011,iztekel rok za prijavo na zadnji odprtijavni razpis specializacij zdravnikov. Nanezasedene specializacije se je prijavilo21 kandidatk in kandidatov, od tega 19za potrebe javne zdravstvene mreže in 2za potrebe znanega plačnika. Glede natrenutne prijave bo potrebno izvesti dvaizbirna postopka (družinska medicina vLjubljani in pediatrija v Novem mestu),saj je prijavljenih več kandidatk in kandidatov,kot pa je prostih mest.Ažurirano stanje prijav je objavljeno nazbornični spletni strani.

Konflikt interesovOb izvajanju javnih pooblastil, ki jih imaZdravniška zbornica Slovenije, predvsempa pri strokovnih nadzorih, se je že večkratizpostavilo vprašanje konflikta interesovpredstavnikov zbornice in njenegavodstva. Poudariti želimo, da Zdravniškazbornica Slovenije področje konfliktainteresov vseskozi jemlje zelo resno, zato jeizvršilni odbor zbornice že v začetku tegamandata sprejel jasna navodila, da bi seizognili konfliktom interesov.Tako je izločitev posameznika (zdravnikaoziroma zobozdravnika) iz postopka potrebnavselej, ko gre za neposredno sorodstvenorazmerje, neposredno razmerje podrejenosti/nadrejenosti ali neposredno vključenostčlana odbora v proces posamične zdravstveneobravnave v razmerju do nadzorovanegaoziroma obravnavanega zdravnika.Prav tako je pomembno dejstvo, da predsednikiodborov pri Zdravniški zbornici Slovenijeprimerov ne obravnavajo samostojno,pač pa enakovredno z ostalimi člani. Takose vsi člani dejavno vključujejo v obravnavozaupanih jim primerov in skupaj sprejemajotudi končne odločitve.Na ta način in tudi ob upoštevanju Kodeksamedicinske deontologije Slovenije smov Zdravniški zbornici Slovenije postavilivisoke standarde na tem področju, s čimersmo preprečili, da bi se predsedniki ali članiodborov znašli v konfliktu interesov.Prof. dr. Alojz Ihan,dr. med., novi urednikrevije IsisS 1. septembrom je urednikovanje stanovskerevije Isis prevzel prof. dr. Alojz Ihan,dr. med. Na mestu glavnega in odgovornegaurednika bo tako zamenjal prof. dr.Eldarja M. Gadžijeva, dr. med., ki je Isisuspešno vodil od leta 2001 in ga je izvršilniodbor Zdravniške zbornice Slovenijerazrešil na njegovo željo zaradi osebnihrazlogov. Ob tej priložnosti se želimotudi na ta način dosedanjemu glavnemuin odgovornemu uredniku zahvaliti zanjegov prispevek h kakovosti in zanimivimvsebinam stanovske revije, ki vsakmesec zdravnikom in zobozdravnikomna dom prinaša najpomembnejše novices področja zbornice in stroke. Njegovegaudejstvovanja v stanovski organizacijibomo veseli tudi v prihodnje, pa čeprav vkakšni drugi funkciji ali na kakšen drugnačin.Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., ki je bil dosedaj član uredniškega odbora, je redni profesormedicinske mikrobiologije in imunologijena Medicinski fakulteti v Ljubljani tervodja oddelka za imunologijo na Inštitutu zamikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.Poleg strokovnega in raziskovalnegadela je objavil tudi 15 literarnih, esejističnihin poljudnomedicinskih knjig, nekatere odnjih s številnimi ponatisi in prevodi. Je prejemnikJenkove nagrade za pesniško zbirkoJužno dekle in nagrade Prešernovega skladaza pesniško zbirko Srebrnik. Bil je urednikliterarnih revij Sodobnost, Problemi inLiteratura in urednik knjižnih zbirk Aleph(Književna mladina Slovenije) in Triglav(Društvo slovenskih pisateljev).Aneks št. 2 kSplošnemu dogovoruza pogodbeno leto 2011Vlada Republike Slovenije je na 147. redniseji na predlog Ministrstva za zdravje odločalao spornih vprašanjih glede Aneksašt. 2 k Splošnemu dogovoru za pogodbenoleto 2011. Zdravniška zbornica Slovenijeje tako uspela s svojim predlogom, da sedelovanje zobozdravstvene dežurne službefinancira tudi v soboto. Ostala spornavprašanja, ki jih je predlagala Zdravniškazbornica Slovenije, pa tudi drugi partnerji,pa so bila žal zavrnjena.Sprejeti so bili tudi naslednji pomembnejšisklepi, ki se nanašajo na:• načrtovanje prvih pregledov ter določanjerazmerja med prvimi in kontrolnimipregledi;• uvedbo obnovljivega recepta in obnovljivenaročilnice za medicinsko-tehničnepripomočke;• zdravljenje odvisnosti od prepovedanihdrog;• financiranje tehnologij, ki jih potrdizdravstveni svet za uvedbo v financiranjeiz proračuna Zavoda za zdravstvenozavarovanje Slovenije (ZZZS);• financiranje novih zdravstvenih programovpo prioritetah zdravstvenega sveta;• razpis za izbor najugodnejših ponudnikovza izvedbo določenih programov;Zbornica• Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnihdobah;• pripravo in pošiljanje dokumentacijeosebnega izbranega zdravnika na invalidskokomisijo;• plačilo razširjenega pregleda;• dodatno plačilo radioterapije in operacijrakavih bolnikov;• program preventive;• brezplačno promocijo državnih preventivnihprogramov pri izvajalcih;• varčevalne ukrepe v primeru rebalansaZZZS;• črtanje člena, ki omogoča, da se ZZZSs parcialnimi pogajanji s posameznimizvajalcem dogovori za nižjo ceno odveljavne;• pošiljanje podatkov pri projektu Izdatki;• uvedbo novega šifranta vrst zdravstvenedejavnosti;• pošiljanje podatkov izvajalcev;• nov standard za proktoskopijo, rektoskopijoin sklerozacijo, ligaturo;• preventivne državne programe;• izstavljanje računov zavarovanim osebamv zobozdravstvu in specialistični ambulantnidejavnosti;• podatkovno bazo o porabi zdravil inspremljanje podatkov o realiziranemštevilu zdravljenih bolnikov;• zmanjšanje načrtovanega obsega programas 1. 1. 2012 v bolnišnični dejavnostiv primeru nerealiziranega programa vpogodbenem letu 2011.Čistopis Aneksa št. 2 k Splošnemu dogovoruza pogodbeno leto 2011 smo objavili naspletni strani zbornice.Obnovljivi receptiV okviru sprejemanja Aneksa št. 2 kSplošnemu dogovoru za pogodbenoleto 2011 je bil sprejet tudi sklep, da seširitve storitev obnovljivega receptana druge terapevtske skupine uvajajopostopno, in sicer se pričnejo z dnem1. 9. 2011 in se z 31. 12. 2011 dokončnouveljavijo za vse terapevtske skupine.Iz Lekarniške zbornice Slovenije so nasobvestili, da se od 1. 9. 2011 v lekarnahširi storitev izdajanja zdravil na obnovljivirecept zgolj na terapevtsko (ATC)skupino C (zdravila za bolezni srcain ožilja). Vključitev ostalih skupin bosledila s 1. 1. 2012.Revija ISIS - Oktober 201115

ZbornicaČetrti sestanek neformalnemreže pristojnihorganov za zdravnikeEvropska komisija je po ocenitvi Direktive2005/36/ES o priznavanju poklicnihkvalifikacij pripravila t.i. Green paper, kipredstavlja predlog sprememb omenjenedirektive. Sestanka v estonskem Talinu seje udeležila delegacija Zdravniške zborniceSlovenije pod vodstvom predsednice, ki jezastopala stališča Slovenije do predlaganihsprememb.Navedeni dokument obravnava več sklopov,za zdravnike pa so bili najpomembnejšinaslednji:1. Uvedba profesionalne kartice, ki najbi v celoti nadomestila administrativnepostopke priznavanja poklicnih kvalifikacijza zdravnike državljane EU. Vse članiceso zastopale stališče, da takšna karticalahko olajša delo posameznim pristojnimorganom ter predvsem zdravnikom,vendar pa z njeno uvedbo ne bi smelo bitionemogočeno pridobivanje posameznihdokumentov neposredno od države izvora.Postavilo se je predvsem vprašanje ažuriranjapodatkov na kartici, v kolikor bi le-tapostala zares edini identifikator zdravnika.2. Pojavilo se je vprašanje možnosti uvedbedelnega dostopa do opravljanja poklica.Tudi tu so se države v veliki meri strinjale,da mora biti zdravnik v državi gostiteljicipolno kvalificiran za opravljanje poklicazdravnika (specialista), saj večina državdelnih kvalifikacij oziroma delnegadostopa v primeru zdravniškega poklicane pozna. Predlagano je tudi vštevanjeusposabljanja v tujini ter delno vštevanježe opravljenih specializacij v programspecializacije, ki jih naša zakonodaja žepozna ter meni, da ni potrebe po urejanjutega področja v direktivi.3. V sistemu IMI so predlagani strožji pogojiobveščanja o sprejetih ukrepih zoperposamezne zdravnike, in sicer naj bi takojšnjeobveščanje postalo obvezno za vsečlanice, s čimer so se prisotni strinjali.4. Prav tako so udeleženci podprli predlog,da naj bo pri pogoju zahtevanegaminimalnega trajanja podiplomskegaizobraževanja (specializacij) pogojminimalnega števila ur in let zahtevankumulativno.5. Evropska komisija je končno pripoznala,da zahteva po preverjanju znanja jezikazdravnikov ne pomeni ovire v prostempretoku delovne sile, saj je varnost pacientovnedvomno vrednota, ki ima vsekakorvečjo težo. Prisotni so se tako tudi strinjalis predlogom, da je možnost neposrednegapreverjanja zdravnikovega znanja jezikadobra rešitev.Na temo podiplomskega izobraževanja inusposabljanja zdravnikov ter tovrstnegapoenotenja v državah članicah Evropske unijepa so govorili tudi na mednarodni delavnici»For an European accredited specialist doctor« vitalijanskem Vidmu. Predstavniki Zdravniškezbornice Slovenije so ob tej priložnostipredstavili tudi slovenski sistem specializacij,govorili pa so tudi o zdravniških licencah innjihovem podaljševanju.16 Revija ISIS - Oktober 2011

Opravljeni specialistični izpitiPersonaliaAleš Berce, dr. med., specialist ortopedske kirurgije, izpit opravils pohvalo 27. 5. 2011Vida Bojnec, dr. med., specialistka fizikalne in rehabilitacijskemedicine, izpit opravila s pohvalo 30. 8. 2011Sabina Horvat, dr. med., specialistka nevrologije, izpit opravila29. 8. 2011Tanja Javh Dobernik, dr. med., specialistka pediatrije, izpitopravila 13. 7. 2011Tadeja Jelenko, dr. med., specialistka interne medicine, izpitopravila s pohvalo 4. 7. 2011Liza Lea Lah, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila spohvalo 6. 7. 2011Nika Lalek, dr. med., specialistka pnevmologije, izpit opravila spohvalo 29. 7. 2011Radmila Lazić, dr. med., specialistka interne medicine, izpitopravila s pohvalo 26. 7. 2011Lea Majc Hodošček, dr. med., specialistka interne medicine,izpit opravila 5. 8. 2011Maja Merkun, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva,izpit opravila 13. 7. 2011Mladen Mrkajić, dr. med., specialist ginekologije in porodništva,izpit opravil 25. 8. 2011Andreja Pirtovšek Šavs, dr. med., specialistka psihiatrije, izpitopravila s pohvalo 20. 7. 2011Mateja Vukmanič, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva,izpit opravila s pohvalo 30. 8. 2011Vesna Zupanc, dr. med., specialistka interne medicine, izpitopravila 22. 7. 2011Čestitamo!Izvolitve v učiteljske naslovena Medicinski fakultetiUniverze v LjubljaniNa sejah senata MF UL so bili izvoljeni vnaziv rednega profesorja:• dr. Damjan Glavač, univ. dipl. kem. – izvolitev v naziv rednegaprofesorja za področje humana genetika (19. 10. 2010)• dr. Radko Komadina, dr. med. – izvolitev v naziv rednegaprofesorja za področje kirurgija (22. 3. 2011)• dr. Roman Bošnjak, dr. med. – izvolitev v naziv rednegaprofesorja za področje kirurgija (19. 4. 2011)• dr. Marko Živin, dr. med. – izvolitev v naziv rednega profesorjaza področje patološka fiziologija (24. 5. 2011)• dr. Danijel Petrovič, dr. med. – izvolitev v naziv rednegaprofesorja za področje histologija z embriologijo (24. 5.2011)• dr. Tea Lanišnik Rižner, univ. dipl. kem. – izvolitev v nazivredne profesorice za področje biokemija in molekularnabiologija (21. 6. 2011)Na seji senata MF UL dne 7. 2. 2011 so biliizvoljeni v naziv:• izr. prof. dr. Igor Kranjec, dr. med. – ponovna izvolitev vnaziv izrednega profesorja za področje interna medicina• izr. prof. dr. Matjaž Zwitter, dr. med. – ponovna izvolitev vnaziv izrednega profesorja za področje onkologija in radioterapija• doc. dr. Maja Ovsenik, dr. dent. med. – izvolitev v nazivizredne profesorice za področje čeljustna in zobna ortopedija• asist. dr. Neli Vintar, dr. med. – izvolitev v naziv docentke zapodročje anesteziologija z reanimatologijo• asist. dr. Klementina Fon Tacer, dr. vet. med. – izvolitevv naziv docentke za področje biokemija in molekularnabiologija• asist. dr. Katarina Černe, univ. dipl. biol. – izvolitev v nazivdocentke za področje farmakologija in eksperimentalnatoksikologija• dr. Nataša Bratina, dr. med. – izvolitev v naziv docentke zapodročje pediatrija• asist. dr. Blaž Mavčič, dr. med. – izvolitev v naziv docenta zapodročje ortopedija• asist. dr. Jože Pižem, dr. med. – izvolitev v naziv docenta zapodročje patologijaRevija ISIS - Oktober 201117

Personalia• asist. dr. Andreja Erman, univ. dipl. biol. – ponovna izvolitevv naziv asistentke za področje biologija celice• asist. Matej Gajšek, dr. med. – ponovna izvolitev v nazivasistenta za področje kirurgija• asist. mag. Matjaž Groznik, dr. med. – ponovna izvolitev vnaziv asistenta za področje kirurgija• asist. dr. Aleš Koren, dr. med. – ponovna izvolitev v nazivasistenta za področje radiologija• asist. Špela Petrič, univ. dipl. biol. – ponovna izvolitev v nazivasistentke za področje biokemija in molekularna biologija• asist. Aleš Pišek, dr. med. – ponovna izvolitev v naziv asistentaza področje ginekologija in porodništvo• asist. mag. Iztok Potočnik, dr. med. – ponovna izvolitev vnaziv asistenta za področje anesteziologija z reanimatologijo• asist. dr. Draženka Pongrac Barlovič, dr. med. – ponovnaizvolitev v naziv asistentke za področje interna medicina• asist. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med. – ponovna izvolitevv naziv asistentke za področje dermatovenerologija• asist. Gabrijela Simetinger, dr. med. – ponovna izvolitev vnaziv asistentke za področje ginekologija in porodništvo• asist. mag. Adela Stecher, dr. med. – ponovna izvolitev v nazivasistentke za področje anesteziologija z reanimatologijo• asist. Jure Volk, dr. dent. med. – ponovna izvolitev v nazivasistenta za področje čeljustna in zobna ortopedija• mag. Jurij Bon, dr. med. – izvolitev v naziv asistenta zapodročje psihiatrija• Andrej Erhartič, dr. med. – izvolitev v naziv asistenta zapodročje interna medicina• mag. Boštjan Kocjančič, dr. med. – izvolitev v naziv asistentaza področje ortopedija• Anja Korenčič, univ. dipl. biokem. – izvolitev v naziv asistentkeza področje biokemija in molekularna biologija• mag. Nina Kosmač, dr. med. – izvolitev v naziv asistentke zapodročje anesteziologija z reanimatologijo• Milica Lukić, dr. med. – izvolitev v naziv asistentke zapodročje infekcijske bolezni in epidemiologija• dr. Tereza Rojko, dr. med. – izvolitev v naziv asistentke zapodročje infekcijske bolezni in epidemiologija• Helena Šavc, dr. med. – izvolitev v naziv asistentke za področjeginekologija in porodništvo• Tanja Višnjar, univ. dipl. biol. – izvolitev v naziv asistentkeza področje biologija celice• dr. Tjaša Vižintin Cuderman, dr. med. – izvolitev v nazivasistentke za področje interna medicinaNa seji senata MF UL dne 21. 3. 2011 so biliizvoljeni v naziv:• doc. dr. Damjan Kovač, dr. med. – izvolitev v naziv izrednegaprofesorja za področje interna medicina• asist. dr. Aleš Vesnaver, dr. med. – izvolitev v naziv docentaza področje maksilofacialna in oralna kirurgija• asist. dr. Peter Jevnikar, dr. dent. med. – izvolitev v nazivdocenta za področje stomatološka protetika• dr. Tatjana Stopar Pintarič, dr. med. – izvolitev v nazivdocentke za področje anesteziologija z reanimatologijo• doc. dr. Anton Gros, dr. med. – ponovna izvolitev v nazivdocenta za področje otorinolaringologija• doc. dr. Tomaž Kocjan, dr. med. – ponovna izvolitev v nazivdocenta za področje interna medicina• doc. dr. Matejka Legan, dr. med. – ponovna izvolitev v nazivdocentke za področje histologija in embriologija• asist. Peter Golob, dr. med. – ponovna izvolitev v nazivasistenta za področje kirurgija• asist. mag. Anton Jošt, dr. med. – ponovna izvolitev v nazivasistenta za področje anesteziologija z reanimatologijo• asist. Primož Karner, dr. med. – ponovna izvolitev v nazivasistenta za področje infekcijske bolezni in epidemiologija• asist. dr. Branimir Leskošek, univ. dipl. inž. – ponovna izvolitevv naziv asistenta za področje biomedicinska informatika• asist. mag. Boštjan Lovšin, dr. med. – ponovna izvolitev vnaziv asistenta za področje ginekologija in porodništvo• asist. dr. Andreja Plaper, univ. dipl. biol. – ponovna izvolitevv naziv asistentke za področje biokemija in molekularnabiologija• asist. Dime Sapundžiev, dr. dent. med. – ponovna izvolitevv naziv asistenta za področje maksilofacialna in oralnakirurgija• asist. dr. Larisa Stojanovič, dr. med. – ponovna izvolitev vnaziv asistentke za področje anatomija• asist. mag. Mojca Urbančič, dr. med. – ponovna izvolitev vnaziv asistentke za področje oftalmologija• asist. dr. Sabina Škrgat Kristan, dr. med. – ponovna izvolitevv naziv asistentke za področje interna medicina• asist. Vladimir Valentinuzzi, dr. med. – ponovna izvolitev vnaziv asistenta za področje kirurgija• asist. mag. Mihaela Zidarn, dr. med. – ponovna izvolitev vnaziv asistentke za področje interna medicina• mag. Kristina Cerk Porenta, dr. med. – izvolitev v nazivasistentke za področje interna medicina• dr. Maruša Debeljak, univ. dipl. biol. – izvolitev v nazivasistentke za področje biologija celice18 Revija ISIS - Oktober 2011

Personalia• Vojko Didanovič, dr. med. – izvolitev v naziv asistenta zapodročje maksilofacialna in oralna kirurgija• dr. Sara Mankoč, dr. vet. med. – izvolitev v naziv asistentkeza področje histologija in embriologija• Anamarija Rebolj, prof. mat. – izvolitev v naziv asistentkeza področje biomedicinska informatika• Aleš Skvarča, dr. med. – izvolitev v naziv asistenta za področjeinterna medicina• mag. Mateja Starbek Zorko, dr. med. – izvolitev v nazivasistentke za področje dermatovenerologijaNa seji senata MF UL dne 18. 4. 2011 so biliizvoljeni v naziv:• doc. dr. Marko Goličnik, univ. dipl. kem.– izvolitev v nazivizrednega profesorja za področje biokemija in molekularnabiologija• izr. prof. dr. Janez Tomažič, dr. med. – ponovna izvolitev vnaziv izrednega profesorja za področje infekcijske bolezni inepidemiologija• doc. dr. Janez Jazbec, dr. med. – ponovna izvolitev v nazivdocenta za področje pediatrija• dr. Irena Klavs, dr. med. – ponovna izvolitev v naziv docentkeza področje javno zdravje• doc. dr. Bojan Knap, dr. med. – ponovna izvolitev v nazivdocenta za področje interna medicina• asist. dr. Krešimir Božikov, dr. med. – izvolitev v nazivdocenta za področje kirurgija• asist. dr. Mirna Štabuc Šilih, dr. med. – izvolitev v nazivdocentke za področje oftalmologija• dr. Andrej Steyer, univ. dipl. mikr. – izvolitev v naziv znanstvenegasodelavca za področje mikrobiologija in imunologija• asist. dr. Zdenka Čebašek Travnik, dr. med. – ponovnaizvolitev v naziv asistentke za področje psihiatrija• asist. Tadej Dovšak, dr. med. – ponovna izvolitev v nazivasistenta za področje maksilofacialna in oralna kirurgija• asist. dr. Simona Rajtar, univ. dipl. biol. – ponovna izvolitevv naziv asistentke za področje farmakologija in eksperimentalnatoksikologija• asist. Aleksander Stepanović, dr. med. – ponovna izvolitev vnaziv asistenta za področje družinska medicina• znan. svet. in asist. dr. Alenka Vizjak, univ. dipl. biol. – ponovnaizvolitev v naziv asistentke za področje patologija• Marko Gričar, dr. med. – izvolitev v naziv asistenta za področjeinterna medicina• mag. Matej Makovec, dr. med. – izvolitev v naziv asistentaza področje kirurgijaNa seji senata MF UL dne 23. 5. 2011 so biliizvoljeni v naziv:• doc. dr. Martina Drevenšek, dr. dent. med. – izvolitev vnaziv izredne profesorice za področje čeljustna in zobnaortopedija• doc. dr. Albert Peter Fras, dr. med. – ponovna izvolitev vnaziv docenta za področje onkologija• dr. Franc Jelenc, dr. med. – ponovna izvolitev v naziv docentaza področje kirurgija• doc. dr. Virginija Novak Grubič, dr. med. – ponovna izvolitevv naziv docentke za področje psihiatrija• asist. dr. Alenka Franko, dr. med. – izvolitev v naziv docentkeza področje medicina dela• asist. dr. Andreja Erman, univ. dipl. biol. – izvolitev v nazivdocentke za področje biologija celice• asist. dr. Barbara Artnik, dr. dent. med. – izvolitev v nazivdocentke za področje javno zdravje• viš. pred. Janez Jančar, dr. med. – ponovna izvolitev v nazivvišjega predavatelja za področje patologija• asist. Franc Anderluh, dr. med. – ponovna izvolitev v nazivasistenta za področje onkologija• asist. dr. Martina Fink, univ. dipl. kem. – ponovna izvolitevv naziv asistentke za področje biokemija in molekularnabiologija• asist. mag. Mirjana Perkovič Benedik, dr. med. – ponovnaizvolitev v naziv asistentke za področje pediatrija• asist. dr. Nejka Potočnik, univ. dipl. fiz. – ponovna izvolitevv naziv asistentke za področje fiziologija• asist. dr. Majda Zorec Karlovšek, univ. dipl. kem. – ponovnaizvolitev v naziv asistentke za področje sodna medicina zmedicinsko deontologijo• asist. dr. Tomaž Zupanc, dr. med. – ponovna izvolitev vnaziv asistenta za področje sodna medicina z medicinskodeontologijo• asist. Tilen Žele, dr. med. – ponovna izvolitev v naziv asistentaza področje patološka fiziologija• dr. Nina Jančar, dr. med. – izvolitev v naziv asistentke zapodročje ginekologija in porodništvo• Katja Juvan Kramer, dr. med. – izvolitev v naziv asistentkeza področje ginekologija in porodništvo• Lovro Žiberna, mag. farm. – izvolitev v naziv asistenta zapodročje farmakologija in eksperimentalna toksikologija• dr. Jasna Prebil, univ. dipl. mikr. – izvolitev v naziv asistentke– raziskovalke• dr. Adela Fratnik Steyer, univ. dipl. mikr. – izvolitev v nazivasistentke – raziskovalkeRevija ISIS - Oktober 201119

PersonaliaNa seji senata MF UL dne 20. 6. 2011 so biliizvoljeni v naziv:• doc. dr. Ivan Eržen, dr. med. – izvolitev v naziv izrednegaprofesorja za področje javno zdravje• izr. prof. dr. Rok Tavčar, dr. med. – ponovna izvolitev v nazivizrednega profesorja za področje psihiatrija• asist. dr. Katarina Trebušak Podkrajšek, univ. dipl. kem. –izvolitev v naziv docentke za področje biokemija in molekularnabiologija• asist. dr. Ilonka Ferjan, mag. farm. – izvolitev v naziv višjepredavateljice za področje farmakologija in eksperimentalnatoksikologijaDoseženi doktorski naslovina Medicinski fakultetiUniverze v Ljubljani• asist. Jakob Koren, dr. med. – ponovna izvolitev v nazivasistenta za področje ginekologija in porodništvo• asist. mag. Dimitrij Kuhelj, dr. med. – ponovna izvolitev vnaziv asistenta za področje slikovna diagnostika• asist. dr. Primož Novak, dr. med. – ponovna izvolitev v nazivasistenta za področje fizikalna in rehabilitacijska medicina• asist. dr. Andreja Pikelj Pečnik, dr. med. – ponovna izvolitevv naziv asistentke za področje infekcijske bolezni in epidemiologija• Tomaž Goslar, dr. med. – izvolitev v naziv asistenta zapodročje interna medicina• Silva Ostojić Kapš, dr. med. – izvolitev v naziv asistentke zapodročje anesteziologija z reanimatologijoDr. Mateja Horvat, univ. dipl. mikr.Naslov: »Povezanost izražanja površinskihantigenov CD20 in CD52 pri limfoproliferativnihboleznih z razširjenostjobolezni in uspešnostjo zdravljenja«Mentor: doc. dr. Barbara Jezeršek NovakovićSomentor: doc. dr. Veronika KlobovesPrevodnikPodročje: medicinske vedeZagovor: 21. 1. 2011Dr. Maja Šubelj, dr. med.Naslov: »Predpisovanje anksiolitikovin antidepresivov v splošni medicini vSloveniji«Mentor: doc. dr. Vesna ŠvabSomentor: doc. dr. Gaj VidmarPodročje: medicinske vedeZagovor: 25. 1. 2011Dr. Špela Petrič, univ. dipl. biol.Naslov: »Citokromi P450, vključeni vhidroksilacijo steroidov pri dveh vrstahnitastih gliv rodu Rhizopus«Mentor: prof. dr. Bronislava ČrešnarPodročje: biokemija in molekularnabiologijaZagovor: 21. 2. 2011Dr. Katarina Fidler, univ. dipl. mikr.Naslov: »Priprava in opredelitev dimerovMet-G-CSF in pegiliranih konjugatov«Mentor: prof. dr. Radovan KomelSomentor: doc. dr. Aleš PremzlPodročje: biokemija in molekularnabiologijaZagovor: 28. 2. 2011Dr. Matej Vrabec, dr. med.Naslov: »Magnetnoresonančno slikanjez difuzijskimi tenzorji pri oligodendrogliomih«Mentor: prof. dr. Dušan ŠuputPodročje: medicinske vedeZagovor: 1. 3. 2011Dr. Andrej Vovk, univ. dipl. inž. elek.Naslov: »Segmentacija magnetnoresonančnihslik človeških možganov zmetodo statističnih podpisov«Mentor: prof. dr. Dušan ŠuputSomentor: prof. dr. Janez StarePodročje: statistikaZagovor: 2. 3. 2011Dr. Aleksandra Usenik, univ. dipl. inž. mikr.Naslov: »Izražanje nativnega in mutiranihgenov 6-fosfofrukto-1-kinaze gliveAspergillus niger v bakteriji Escherichia coliin kvasovki Saccharomyces cerevisiae«Mentor: prof. dr. Matic LegišaPodročje: biokemija in molekularna biologijaZagovor: 2. 3. 2011Asist. dr. Faris Mujezinović, dr. med.Naslov: »Vloga tumorskega označevalcaCA-125 in ultrazvočna analiza pretokakrvi pri ugotavljanju zasevanja raka jajčnikovin bezgavke«Mentor: prof. dr. Iztok TakačPodročje: medicinske vedeZagovor: 4. 3. 201120 Revija ISIS - Oktober 2011

Dr. Vesna Todorović, univ. dipl. biokem.Naslov: »Vpliv elektrokemoterapijein elektrogenske terapije na zmožnostmetastaziranja celic humanega malignegamelanoma in vitro«Mentor: prof. dr. Maja Čemažar, znan.svet.Področje: medicinske vedeZagovor: 8. 3. 2011Dr. Erik Škof, dr. med.Naslov: »Primerjava dveh shem predoperativnegazdravljenja bolnikov z neoperabilnimijetrnimi zasevki karcinomadebelega črevesa in danke«Mentor: doc. dr. Barbara Jezeršek NovakovićSomentor: doc. dr. Janja OcvirkPodročje: medicinske vedeZagovor: 9. 3. 2011Dr. Denis Perko, dr. med.Naslov: »Možganskožilna odzivnost naL-arginin pri bolnikih z migreno«Mentor: prof. dr. Marjan ZaletelSomentor: doc. dr. Bojana ŽvanPodročje: medicinske vedeZagovor: 10. 3. 2011Dr. Franjo Naji, dr. med.Naslov: »Analiza vplivov na vzdrževanjesinusnega ritma po uspešni elektrokonverzijiperzistentne atrijske fibrilacije«Mentor: prof. dr. Mišo ŠabovičPodročje: medicinske vedeZagovor: 11. 3. 2011Asist. dr. Tomaž Zupanc, dr. med.Naslov: »Zloraba alkohola kot dejavniktveganja za samomorilno vedenje«Mentor: doc. dr. Peter PregeljPodročje: medicinske vedeZagovor: 15. 3. 2011Dr. Nataša Resnik, univ. dipl. biol.Naslov: »Pomen holesterola za sestavljanjein stabilnost dezmosomov vepitelnem tkivu«Mentor: prof. dr. Peter VeraničPodročje: medicinske vedeZagovor: 28. 3. 2011Dr. Jana Petković, univ. dipl. mikr.Naslov: »Mehanizmi toksičnega ingenotoksičnega delovanja nanodelcevTiO 2«Mentor: prof. dr. Metka FilipičPodročje: biokemija in molekularnabiologijaZagovor: 6. 4. 2011Dr. Julija Hmeljak, univ. dipl. mikr.Naslov: »Napovedna in terapevtskavloga survivina (BIRC5) pri malignemplevralnem mezoteliomu«Mentor: prof. dr. Andrej CörPodročje: medicinske vedeZagovor: 11. 4. 2011Dr. Katica Bajuk Studen, dr. med.Naslov: »Vpliv zdravljenja s spironolaktonomna endotelijsko funkcijo pri bolnicahs sindromom policističnih ovarijev«Mentor: prof. dr. Janez PreželjPodročje: medicinske vedeZagovor: 13. 4. 2011Dr. Maja Jerše, dr. dent. med.Naslov: »Apoptoza, proliferacija in mikroRNAv razvoju srca pri človeku«Mentor: prof. dr. Nina ZidarSomentor: prof. dr. Damjan GlavačPodročje: biokemija in molekularnabiologijaZagovor: 13. 4. 2011PersonaliaDr. Nives Škrlj, univ. dipl. biokem.Naslov: »Priprava humaniziranih oblikmonoklonskega protitelesa, specifičnegaza patološko izoobliko prionskegaproteina«Mentor: doc. dr. Marko DolinarPodročje: biokemija in molekularnabiologijaZagovor: 14. 4. 2011Dr. Miha Kosmač, univ. dipl. biokem.Naslov: »Analiza protiteles proti infliksimabupri otrocih in mladostnikih zjuvenilnim idiopatskim artritisom«Mentor: prof. dr. Vladka Čurin ŠerbecSomentor: prof. dr. Tadej AvčinPodročje: biokemija in molekularnabiologijaZagovor: 14. 4. 2011Dr. Mateja Prebil, dr. vet. med.Naslov: »Dinamika koncentracije glukozev izoliranem podganjem astrocitu«.Mentor: prof. dr. Marko KreftPodročje: medicinske vedeZagovor: 15. 4. 2011Dr. Katarina Pegan, univ. dipl. mikr.Naslov: »Vloga apoptoze med regeneracijočloveške skeletne mišice v razmerahin vitro«Mentor: prof. dr. Zoran GrubičPodročje: biokemija in molekularnabiologijaZagovor: 22. 4. 2011Dr. Sergej Pirkmajer, dr. med.Naslov: »Molekularni mehanizmi odzivana hipoksijo v začetnih stopnjah regeneraciječloveške skeletne mišice«Mentor: doc. dr. Tomaž MaršPodročje: medicinske vedeZagovor: 11. 5. 2011Revija ISIS - Oktober 201121

PersonaliaDr. Janez Ravnik, dr. med., univ. dipl. psih.Naslov: »Nevropsihološka, nevrofiziološkater slikovnodiagnostična ocenakognitivne prizadetosti po spontani subarahnoidnikrvavitvi«Mentor: doc. dr. Gorazd BuncSomentor: prof. dr. Zvezdan PirtošekPodročje: medicinske vedeZagovor: 12. 5. 2011Dr. Andrej Bartolić, dr. med.Naslov: »Kvantitativno ocenjevanjeravnotežja in tremorja pri bolnikih sParkinsonovo boleznijo«Mentor: prof. dr. Samo RibaričSomentor: doc. dr. Maja TroštPodročje: medicinske vedeZagovor: 17. 5. 2011Dr. Petra Cerkovnik, univ. dipl. biol.Naslov: »Značilnosti delovanja protitumorskevakcine pripravljene iz sintetičniholigodeoksinukleotidov in obsevanihtumorskih celic na modelu melanomaposkusnih živali«Mentor: dr. Srdjan Novaković, znan.svet.Področje: biokemija in molekularnabiologijaZagovor: 3. 6. 2011dr. Klemen Španinger, mag. farm.Naslov: »Rekombinantni človeški eritropoetin:analiza celokupnega eritropoetinaz izoelektričnim fokusiranjem pri bolnikihz rakom in molekularni mehanizminevroprotekcije v celičnih linijah«Mentor: doc. dr. Nataša DebeljekSomentor: prof. dr. Arthur J. SytkowskiPodročje: biokemija in molekularnabiologijaZagovor: 7. 6. 2011Asist. dr. Nataša Kos, dr. med.Naslov: »Vpliv operacijske metode nafunkcioniranje in kakovost življenja starostnikapo zlomu vratu stegnenice«Mentor: prof. dr. Helena BurgerPodročje: medicinske vedeZagovor: 7. 6. 2011Asist. dr. Mihael Rogač, dr. med.Naslov: »Diagnostični algoritem inprognoza mitohondrijskih bolezni priotrocih in mladostnikih«Mentor: prof. dr. David NeubauerPodročje: medicinske vedeZagovor: 8. 6. 2011Dr. Mojca Brunskole Švegelj, mag.farm.Naslov: »Povezava med strukturo in delovanjemkratkoverižnih dehidrogenaz/reduktaz in njihovih inhibitorjev«.Mentor: prof. dr. Jure StojanSomentor: prof. dr. Tea Lanišnik RižnerPodročje: biokemija in molekularnabiologijaZagovor: 10. 6. 2011Dr. Petra Brina Kovačič, univ. dipl. biol.Naslov: »Meritve citosolne glukoze zglukoznim nanosenzorjem v nediferenciraniin diferencirani celici 3T3-L1«Mentor: doc. dr. Helena H. ChowdhuryPodročje: biokemija in molekularnabiologijaZagovor: 13. 6. 2011Dr. Nika Zajec, univ. dipl. mikr.Naslov: »Sestava sedimentne mikrobnezdružbe v podmorskem izviru Izola 32«.Mentor: prof. dr. Gorazd AvguštinSomentor: doc. dr. Blaž StresPodročje: biokemija in molekularnabiologijaZagovor: 13. 6. 2011Dr. Vid Šuštar, univ. dipl. biol.Naslov: »Vpliv učinkovin na mikrovezikulacijomembran zdravih in bolnihpreiskovancev«Področje: biokemija in molekularnabiologijaMentor: prof. dr. Veronika Kralj IgličSomentor: prof. dr. Mojca KržanZagovor: 14. 6. 2011Dr. Gašper Pilko, dr. med.Naslov: »Pomen zgodnje limfadenektomijepri bolnikih s kožnim melanomom«Mentor: prof. dr. Marko HočevarPodročje: medicinske vedeZagovor: 22. 6. 2011Dr. Liljana Mervic, dr. med.Naslov: »Vpliv spola in starosti na preživetjebolnikov s kožnim melanomom«Področje: medicinske vedeMentor: prof. dr. Igor BartenjevSomentor: prof. dr. Claus GarbeZagovor: 30. 6. 2011Dr. Jasmina Živa Černe, mag. farm.Naslov: »Vpliv nekaterih dejavnikov inhormonskega nadomestnega zdravljenjana tveganje za rak dojk«Mentor: prof. dr. Ksenija GeršakSomentor: dr. Srdjan Novaković, znan. svet.Področje: medicinske vedeZagovor: 30. 6. 2011Dr. Martin Fettich, univ. dipl. mikr.Naslov: »Osmosenzorji poti odzivaHOG pri halofilni kvasovki Hortaeawerneckii«Mentor: prof. dr. Ana PlemenitašPodročje: biokemija in molekularnabiologijaZagovor: 1. 7. 201122 Revija ISIS - Oktober 2011

Dr. Lovro Žiberna, mag. farm.Naslov: »Vloga bilitranslokaze prizaščitnem delovanju flavonoidov obhipoksično-reoksigenacijskih poškodbah vsrčno-žilnem sistemu«Področje: medicinske vedeZagovor: 1. 7. 2011Dr. Rok Košir, univ. dipl. biol.Naslov: »Vpliv svetlobe, genetskega ozadjamiši in transkripcijskega faktorja CREMna cirkadiano izražanje centralnih genovbiološke ure in metabolizma«Mentor: prof. dr. Damjana RozmanPodročje: biokemija in molekularnabiologijaZagovor: 4. 7. 2011Dr. Tina Uršič, univ. dipl. mikr.Naslov: »Pogostnost in klinični pomenokužbe s človeškim bokavirusom pri otrocihv Sloveniji«Mentor: doc. dr. Miroslav PetrovecPodročje: mikrobiologijaZagovor: 5. 7. 2011Dr. Biserka Bakrač, univ. dipl. biol.Naslov: »Specifična vezava ekvinatoksinaII, citolitičnega proteina iz morske vetrniceActinia equina, na sfingomielin«Mentor: prof. dr. Gregor AnderluhPodročje: biokemija in molekularnabiologijaZagovor: 7. 7. 2011Dr. Nataša Knap, univ. dipl. mikr.Naslov: »Poglavitni biotski, abiotski inantropogeni dejavniki za spremembe vincidenci klopnega meningoencefalitisa vSlovenji«Mentor: prof. dr. Tatjana Avšič ŽupancPodročje: mikrobiologijaZagovor: 7. 7. 2011Dr. Iztok Tomazin, dr. med.Naslov: »Proučitev in zasnova modela organizacijein delovanja helikopterske nujnemedicinske pomoči«Mentor: prof. dr. Janko KersnikPodročje: medicinske vedeZagovor: 7. 7. 2011PersonaliaDr. Vlasta Vodopivec Jamšek, dr. med.Naslov: »Razvoj kazalcev in primerjalnaanaliza kakovosti v splošnih ambulantah vSloveniji«Mentor: prof. dr. Igor ŠvabPodročje: medicinske vedeZagovor: 11. 7. 2011Dr. Lenart Girandon, univ. dipl. mikr.Naslov: »Primerjava fenotipa in diferenciacijskihsposobnosti matičnih celiciz kostnega mozga, maščobnega tkiva infolikularne tekočine«Mentor: doc. dr. Irma Virant KlunPodročje: medicinske vedeZagovor: 18. 7. 2011Dr. Peter Podbevšek, univ. dipl. biokem.Naslov: »Vpliv kemijskih modifikacij inkationov na prostorske strukture oligonukleotidov«Mentor: prof. dr. Janez PlavecPodročje: biokemija in molekularnabiologijaZagovor: 20. 7. 2011Doseženi magistrski naslovi naMedicinski fakulteti Univerze v LjubljaniMag. Miroslav Vujasinović, dr. med.Naslov: »Enteralno hranjenje bolnikovz motnjami požiranja preko perkutaneendoskopske gastrostome«Mentor: prof. dr. Bojan TepešPodročje: medicinske vedeZagovor: 9. 12. 2010Mag. Zmago Krajnc, dr. med.Naslov: »Osteoartroza kolen nogometaševpo zaključeni nogometni karieri«Mentor: prof. dr. Vane AntoličPodročje: medicinske vedeZagovor: 15. 3. 2011Mag. Mojca Unk, dr. med.Naslov: »Prognostični dejavniki pri bolnikihz leiomiosarkomi«Mentor: prof. dr. Branko ZakotnikPodročje: medicinske vedeZagovor: 25. 3. 2011Mag. Franc Anderluh, dr. med.Naslov: »Rezultati kurativnega zdravljenjabolnikov s karcinomom grla stadija III vSloveniji v letih 1992–2001«Mentor: doc. dr. Hotimir LešničarPodročje: medicinske vedeZagovor: 28. 3. 2011Mag. Lea Majc Hodošček, dr. med.Naslov: »Obravnava in prognoza bolnikovs srčnim popuščanjem v regionalni bolnišniciv letih 2001–2003«Mentor: doc. dr. Mitja LainščakPodročje: medicinske vedeZagovor: 20. 4. 2011Revija ISIS - Oktober 201123

PersonaliaAsist. mag. Jurij Gorjanc, dr. med.Naslov: »Učinkovitost mehanizma z mrazomizzvane vazodilatacije kot napovednegadejavnika za nastanek zmrzlinske okvaretkiv«Mentor: prof. dr. Metka MilčinskiSomentor: prof. dr. Igor B. MekjavićPodročje: medicinske vedeZagovor: 26. 5. 2011Asist. mag. Anja Boc, dr. med.Naslov: »Pogostost asimptomatskepljučne embolije pri bolnikih z venskotrombozo«Mentor: doc. dr. Alenka MavriPodročje: medicinske vedeZagovor: 20. 4. 2011Mag. Vinko Boc, dr. med.Naslov: »Uporabnost amidolitične metodeza merjenje učinkovitosti inhibitorjevna trombin, vezan v strdku«Mentor: prof. dr. Mojca StegnarPodročje: medicinske vedeZagovor: 4. 7. 2011Asist. mag. Matjaž Golobič, dr. dent. med.Naslov: »Vpliv nano-strukturnegaaluminatnega nanosa na oprijem dentalnihoksidnih keramik s samoadhezivnimkompozitnim cementom«Mentor: doc. dr. Peter JevnikarPodročje: stomatološke vedeZagovor: 8. 7. 2011Mag. Neli Bizjak, dr. med.Naslov: »Vpliv edukacije funkcionalneinsulinske terapije na glikemično urejenostin pojavnost hude hipoglikemije pri bolnikihs sladkorno boleznijo tip 1«Mentor: doc. dr. Andrej JanežPodročje: medicinske vedeZagovor: 13. 7. 2011Čestitamo!»Beseda čar je,v njej misel je ujeta,urok, prerokba sveta!«A. RantZdravniška zbornica Slovenijevabi na pesniški večer»ČAR POEZIJE«Svoje pesmi bo predstavilAndrej Rant, dr. dent. med.Prireditev bo v avli »Domus Medica«,Dunajska cesta 162 v Ljubljani,11. oktobra 2011 ob 19. uri.Vabljeni vsi ljubitelji žlahtne pesniške besede!24 Revija ISIS - Oktober 2011

Korupcijaponovno»Več kot polovica državljanov, ki so sodelovali pripodkupovanju (56 odstotkov), je dala podkupninozdravnikom, tretjina medicinskim sestram (36 odstotkov)in 30 odstotkov policistom«, trdijo na Ekonomskeminštitutu Zagreb.Povprečen bralec bo imel sicer težave s seštevanjemzgornjih odstotkov, zanimivo pa je, da je to že četrtičlanek v kratkem obdobju (dva v treh mesecih), kiobravnava isto temo.Pomembnost problema, ali odločenost, da se gaizkorenini?Gre za mednarodno raziskavo Urada združenih narodovza droge in kriminal (UNODC) s pomenljivimnaslovom »Anketa o uporabi javnih uslug in poštenjav javnih službah držav zahodnega Balkana«.Ekonomski inštitut Zagreb obravnava le hrvaški delankete, ki je bila narejena leta 2010 in zajema 3.000hrvaških državljanov. Anketiranci ocenjujejo korupcijokot pomembno zlo in jo uvrščajo na drugo mesto,takoj za brezposelnostjo (na naslednjem mestu je delovlade).Ker je več kot polovica državljanov sama ponudilapodkupnino (le v 8 odstotkih je podkupljeni samzahteval podkupnino), je mogoče zaključiti, da ljudjene verjamejo, da javna uprava deluje, ne da bi bilapodmazana, ob tem pa ima vsako leto devet od desetihhrvaških državljanov opravka z javno upravo.Iz evropeRevija ISIS - Oktober 201125

Iz evropeČemu podkupnine? Na prvem mestu je pospešitev zadeve in skrajšanjebirokratskih zapletov kakršne koli vrste, sledita pa zagotavljanjeboljšega postopka in izogib plačanju globe. Pri podkupninahv zdravstvu se omenjajo na vidnem mestu ovinki in bližnjice pričakalnih vrstah.Podkupnina je skoraj pri polovici (44 odstotkih) denar, sledijo muhrana in – zanimivo – s petimi odstotki protiusluge. Denarni zneskise sučejo (preračunano) okrog 280 evrov, toda z občutnimi razlikamiv regijah. Nekateri so plačali podkupnino večkrat, kot neke vrsteobročnega odplačevanja.Kako ocenjujejo anketiranci koruptivnost po posameznih poklicih?Na prvem mestu so zdravniki, ki jim sledijo policisti, medicinskesestre in sodniki, visoko so uslužbenci, ki delajo pri registraciji avtomobilov(morda podkupnina pri tehnično pomankljivih vozilih?).Zanimivo, da so na dnu lestvice učitelji oziroma profesorji.Na koncu analize avtorji zaključujejo, da je odpor proti podkupovanjuvsestranski in uživa splošno podporo, vendar pa je prijavljanjetega neznatno in znaša le dva odstotka.Študija se končuje z optimistično ugotovitvijo, da »bi državljanitoplo pozdravili nadaljnje izvajanje protikorupcijskih ukrepov«.Vir: Liječničke novine, junij 2011Prevod in priredba: Boris KlunŽelja iz sanj:»Novorojenček brez napake«Naj bo genski preskus v reagenčni posodi (Gen-Check) pri embrijih,tako imenovana preimplantacijska diagnostika (PID), v prihodnjezakonsko dovoljena? O tem vprašanju so v Nemčiji razpravljali nadolgo in široko na najširših družbenopolitičnih temeljih. Zdaj pa jenemški Zvezni parlament (Bundestag) sklenil v omejenem obseguPID dopustiti. Osnutek zakona je podprlo 326 (od vsega skupaj594) poslancev. Predloženi so bili sicer trije zakonski osnutki o PID.Eden od njih, ki je dosledno prepovedoval genske teste na umetnoustvarjenih embrijih, ni dosegel predpisane večine poslanskih glasov.Kako pa je v Avstriji? Gledamo k sosedom – tako kot mnogokratob vprašanjih o bioetiki – ne da bi se doslej potrudili za širokojavno razpravo. Ker pa so se zdaj v Nemčiji odločili PID dopustitiv primerih, »v katerih eden ali oba starša v sebi nosita dispozicijo(Veranlagung) za hudo dedno bolezen, zaradi katere je računati zmrtvorojenostjo ali s splavom«: naj bi bil to etično čist kompromisza sporno metodo selekcije embrijev v perijevi posodici, po katerinaj bi se orientirala tudi Avstrija?Čim bolj analiziramo argumente za »pro«, tem šibkejša postajanjihova substanca. Prvič praktična neizvedljivost, kakšen naj boseznam teh bolezni in kdo bo sestavljalec? Kdo bo embrije izbiral inuničeval? Primer iz Velike Britanije kaže, da po nekaj letih javnostne bo več zadovoljna in se bo prebudila želja po »novorojenčkihbrez napak«. PID je bila v Veliki Britaniji legalizirana leta 2006;indikacij je več kot 160, med njimi določene oblike raka, Alzheimerjevabolezen in mišične bolezni.Da bo uvedba PID zmanjšala pogostnost poznih splavov, je večkot špekulativno. Medtem ko je prenatalna diagnostika (PND) –četudi je v medicinski praksi možna zloraba – prispevala spoznanjao zdravju še nerojenega ter omogočila njegovo zdravljenje, je PID»navadno orodje za selekcijo«. Odstranjevalo ne bo bolezni, temvečbolnike.Vir: Österreichische Ärztezeitung, št. 13/14, 15. julij 2011Prevod in priredba: Marjan Kordaš26 Revija ISIS - Oktober 2011

Informatizacija zdravljenja bolnikovs protitumornimi zdraviliMonika SoncZa kakovostno zdravljenje bolnikov je nujna dobra informacijskapodpora, ki omogoča kontrolo nad zdravljenjem bolnikovin olajša delo zdravstvenim delavcem. Na Onkološkeminštitutu v Ljubljani smo segment utilizacije zdravil podkrepiliz računalniškim programom Cypro, ki omogoča celovit pristopk zdravljenju s protitumornimi zdravili in pripravi teh zdravil.Program povezuje več vidikov zdravljenja in priprave zdravilter interdisciplinarni ekipi zdravstvenih delavcev omogočaoptimizacijo kakovosti, varnosti in ekonomičnosti zdravljenja sprotitumornimi zdravili.UvodPreskrba bolnikov s kakovostnimi, varnimi in učinkovitimizdravili je poglavitna naloga vseh farmacevtov. Onkološkibolniki prejemajo številna zdravila: protitumorna zdravila,podporno terapijo in zdravila za spremljajoče bolezni, zato sointerakcije med zdravili in podvojeno predpisovanje pogosti (1).Rezultati različnih raziskav so pokazali, da so pogoste tudinapake pri predpisovanju protitumornih zdravil. Tako je Slamas svojo skupino pol leta preučeval frekvenco napak pri predpisovanjucitostatikov v bolnišnici Laennec v Parizu. Pri sistematičnianalizi receptov (odmerek, protokol, fizikalno-kemijskelastnosti) so ugotovili in dokumentirali 349 napak (2). Prizadevanjavseh vpletenih so usmerjena v doseganje čim manjšegaštevila napak. Okayasu je zato s svojo skupino raziskovalcevprimerjal dva principa priprave protitumornih zdravil, z in brezračunalniške podpore. Ugotovili so, da je računalniško podprtapriprava bolj natančna, učinkovita in se pri njej pojavlja manjnapak (3). Računalniški sistem priprave in distribucije protitumornihzdravil prispeva k večji varnosti zdravljenja, omogočaosebju, da več časa preživi z bolniki in hkrati prihrani finančnasredstva (4). Informatizacija procesa priprave in zdravljenja sprotitumornimi zdravili je zato nujen proces za vzpostavitevučinkovitega in sodobnega pristopa k delu.Predpisovanje, priprava in aplikacija protitumornih zdravilterjajo od vseh vpletenih zdravstvenih delavcev zaradi njihovetoksičnosti in ozkega terapevtskega okna posebno pozornost.Za uspešno zdravljenje je zato zelo pomembna vzpostavitevučinkovitega sistema nadzora in sledljivosti.Do nedavnega pri naročanju in pripravi protitumornih zdravilzdravniki in farmacevti na Onkološkem inštitutu v Ljubljaninismo imeli računalniške podpore. Zdravniki so ročno napisanenaročilnice za pripravo protitumornih zdravil posredovali vlekarno, kjer je farmacevt preveril naročilo, ročno napisal signatureza zdravila, pripravil zdravila in jih posredoval na oddelek.Ta postopek zaradi obilice pisanja ni bil zgolj zamuden, temvečZdr avstvoje terjal tudi posebno pazljivost zaradi možnosti pojava napakzaradi prepisovanja.Glavno vodilo pri izbiri računalniškega sistema je bilo poenostavitinaročanje in pripravo protitumornih zdravil in hkratipovečati učinkovitost, zmanjšati možnost napak in omogočitisledljivost apliciranih zdravil. Oziraje na vse zahteve smo seodločili za implementacijo programa Cypro (5).Program za pripravoprotitumornih zdravilNaročanjeProgram za pripravo protitumornih zdravil Cypro omogočacentralno pripravo oz. rekonstitucijo vseh zdravil in temelji nagravimetričnem nadzoru priprave.Program uporablja centralnoSQL-podatkovno bazo, ki omogoča zdravnikom in farmacevtomdostop do podatkov o bolniku in vseh podatkov, ki se nanašajona njegovo terapijo. Program sestavlja več tematskih modulov, dokaterih imajo dostop različni profili uporabnikov. Tako lahko zavsak modul administrator dodeli posamezniku bodisi pravico dourejanja ali vpogleda.Pri zdravljenju raka se skoraj nikoli ne uporablja zgolj eno zdravilo,ampak je farmakoterapija kompleksna in vključuje več protitumornihzdravil in podporno terapijo. Vsa zdravila so zbrana v oblikistandardnih shem, med katerimi se zdravniki odločajo pri zdravljenjuposameznega bolnika. Zdravnik tako pri predpisovanju terapijebolniku v programu Cypro izbira med shemami, ki se uporabljajoza določeno diagnozo bolezni. V programu Cypro so na voljo lesheme, ki so bile pregledane in sprejete na podlagi strokovnegamnenja. Za vnos shem v program smo pripravili protokol, ki jepredstavljen na sliki 1.Naročilo je mogoče realizirati šele, ko naročilnico potrdita takozdravnik kot tudi farmacevt. Pravica do potrjevanja naročilnicje povezana z individualnim dostopom preko osebnega gesla, kinadomešča podpis na naročilnici.Odmerki zdravilPri uporabi standardnih shem zdravljenja program samodejnoizračuna odmerek zdravilnih učinkovin na podlagi telesnih karakteristikbolnika in privzetega načina izračuna – bodisi na podlagitelesne površine bolnika, telesne teže ali glomerulne filtracije. Spremembebolnikovih podatkov, npr. telesne teže, telesne površine,diagnoze in hitrosti glomerulne filtracije, se samodejno zabeležijov zgodovini zdravljenja posameznega bolnika. V primeru prekoračitvemaksimalnega odmerka zdravilne učinkovine program izdaopozorilno obvestilo, kar zmanjšuje možnost napake pri izračunuindividualnega odmerka zdravila za bolnika.Revija ISIS - Oktober 201127

Zdr avstvoSlika 1: Protokol vnosa terapevtskih shem v program Cypro.PripravaProgram Cypro prvenstveno omogoča na gravimetriji osnovanopripravo protitumornih zdravil, vendar je možna tudi volumetričnaoz. delno volumetrična priprava. Slednji ne omogočataenake stopnje nadzora, varnosti in sledljivosti kot gravimetričnipristop, pri katerem je vsak korak pri rekonstituciji protitumornegazdravila nadzorovan s tehtanjem. Tehnik, ki pripravljazdravilo, komunicira s programom preko tehtnice, na kateri potrjujeizvedbo vsakega koraka. Na ta način je mogoče pripravo vceloti kontrolirati s pomočjo tehtnice in ni potrebe po dodatnitipkovnici, kar je pomembno predvsem s stališča standardovpriprave. Ti narekujejo, da naj ima oseba, ki zdravilo pripravlja,roke med pripravo ves čas v zaščitni komori in da je potrebnogibanje v prostorih, kjer pripravljamo zdravila, zmanjšati naminimum (6).S tehtanjem program preverja, ali je tehnik pravilno izvedeldoločen korak priprave, kar pomeni, da ni potreben nadzor sstrani druge osebe, zato je ta način priprave racionalnejši.Program Cypro zagotavlja kakovost in varnost pri pripravi protitumornihzdravil. Na gravimetriji osnovana priprava omogočalekarnam pripravo zdravil s točnimi odmerki učinkovin, ki jihje predpisal zdravnik. Na ta način lahko izključimo poslediceneželenih učinkov ali slabšega kliničnega odgovora zaradi premajhnegaali prevelikega odmerka zdravila. Tudi drugi raziskovalciso ugotovili, da je gravimetrično kontrolirana pripravaprotitumornih zdravil zelo uporabna pri pripravi zdravil inpripomore k zagotavljanju kakovosti v bolnišnici (6).Centralizirana priprava z računalniško podporo je tudi ekonomskoučinkovitejša, ker omogoča uporabo večjih pakiranjzdravil in racionalnejšo uporabo ostankov zdravil v vialah. ProgramCypro pri postopku priprave upošteva stabilnost ostankovzdravil in pripravljenih zdravil. Odprte viale označi in jih jemožno uporabiti za pripravo do izteka roka uporabe. Preostankazdravila po izteku roka uporabe ni možno uporabiti.Označevanje pripravljenih zdravilPo zaključku priprave tiskalnik samodejno izpiše eno ali večsignatur (nalepk). Na signaturi so navedeni naslednji podatki:podatki o bolniku, podatki o zdravilu, rok uporabe, navodila zashranjevanje in opozorila. Na nalepki je zapisan tako predpisanodmerek kot tudi dejanska količina zdravilne učinkovine vpripravljenem zdravilu.Slika 2: Signatura, s katero je označeno pripravljeno protitumornozdravilo.Dokumentacija in statistikaProgram Cypro med pripravo zajema vse vpisane podatke o bolnikuin formulaciji ter shranjuje podatke o zdravilu, kot so serijskaštevilka, vrsta in količina zdravilne učinkovine, tako da je celotenproces priprave možno ponovno rekonstruirati. Dokumentacija opripravi vsebuje podatke o serijah in količini uporabljenih zdravil,28 Revija ISIS - Oktober 2011

Zdr avstvomedtem ko dokumentacija o izgubah omogoča določitev izpostavljenostiprotitumornim zdravilom in tako predstavlja tudi podlagoza nadaljnje analize s področja medicine dela.Z zajemanjem vseh podatkov pri pripravi in obsežnih podatkovo bolnikih in zdravilnih učinkovinah program omogočaizdelavo izčrpne statistične analize. Pripraviti je možno poročiloo uporabi protitumornih zdravil po predpisovalcu ali oddelku,poročilo o stroških določenega pristopa zdravljenja, preverimolahko, ali se uporabljajo preostanki zdravil. V statistični analizije mogoče upoštevati različne vključitvene kriterije. Tako jenpr. mogoče podatke filtrirati na podlagi specifične zdravilneučinkovine, oddelka, predpisovalca, bolnika ali serije. Rezultatestatistične analize je mogoče izvoziti v Microsoft Excel in so navoljo tako farmacevtom kot tudi zdravnikom.Neodvisno od osnovnih podatkov o bolniku (ime in priimek,naslov prebivališča, starost, velikost, spol, podatki o zavarovanju,prisotnost poklicnih bolezni) lahko s programom po potrebizbiramo tudi številne klinično pomembne podatke: glavnediagnoze, spremljajoče bolezni, diagnostika, operativne posegein histologijo, klasifikacijo po SZO in Karnofsky-indeksu,laboratorijske vrednosti.Večina teh podatkov se med zdravljenjem spreminja, zato jihprogram dokumentira v odvisnosti od časa. Na ta način je možnodobiti nadzor nad celotnim procesom zdravljenja. Zdravniktako lahko dobi vse klinično pomembne podatke o bolniku,lahko dokumentira zdravljenje ter napredovanje bolezni pribolniku in lahko analizira in optimizira strategije zdravljenja.Integracija programa v računalniški sistemProgram je mogoče preko HL7-vmesnika povezati v računalniškisistem celotne bolnišnice. Tako bolnikov v program ni potrebnovpisovati ročno, temveč program Cypro podatke o bolnikihprejme preko omenjenega vmesnika. Preko tega vmesnika setako lahko po potrebi posodabljajo naslednji podatki o bolnikih:priimek, ime, datum rojstva, naslov, državljanstvo, številka popisa,lečeči zdravnik in zdravstvena zavarovalnica bolnika.RazpravaRačunalniška podpora pri pripravi oz. rekonstituciji zdravilpoleg večje učinkovitosti in ekonomičnosti omogoča sledenjeod uporabljenih zdravil preko pripravljene raztopine dokončne porabe zdravila in uničenja le-tega. Z uporaboračunalniškega progama je mogoče optimizirati izvajanjeprocesov od dobavitelja do bolnikov in plačnikov (zavarovalnic),preko posameznih izvajalcev – zdravnikov in farmacevtov.V zdravstvu je na prvem mestu varnost bolnikov. Z uporaboprograma lahko nedvomno izboljšamo varnost bolnikovin zaposlenih ter izboljšamo ekonomičnost in učinkovitostpostopkov. Z vpeljavo računalniške podpore pričakujemo boljšosledljivost in večjo transparentnost utilizacije protitumornihzdravil, hkrati pa tudi manjšo verjetnost pojava medicinskihnapak.Protitumorna zdravila predstavljajo veliko finančno breme,zato morajo biti procesi vodeni tako, da zagotavljajo učinkovitovodenje in upravljanje zalog. Z računalniško podporo pridobimoboljši pregled nad zalogo in roki uporabe zdravil. Na tanačin lahko znižujemo vrednost zalog in povečujemo obratzalog zdravil, manj zdravil se zavrže zaradi pretečenih rokovuporabe. Zmanjša se tudi frekvenca naročil zdravil, kar pomenitudi prihranek časa. Optimizacija vodenja zalog prihrani tudiprostor v lekarni.Veliko časa prihrani prehod iz ročnega zajemanja podatkov naavtomatsko odčitavanje in možnost računalniške izmenjavepodatkov, posledica česar je večja ekonomičnost poslovanja.Odpravljeni so ročni in dvojni vnosi podatkov, predvsem tistih,ki so potrebni za sledenje (serijska številka, datum uporabe,identifikacija bolnika, medicinskega osebja). Osebje manjdelovnega časa porabi za izvajane administrativnih nalog in imana voljo več časa za delo z bolniki.Dvojno potrjevanje naročila s strani farmacevta in zdravnikaomogoča, da bolnik prejme pravo količino zdravila, ob pravemčasu, hkrati pa spodbuja tudi interdisciplinarno sodelovanjemed zdravstvenimi delavci. Program bo vpleten v delo večpoklicnih profilov zaposlenih. Uporabljali ga bodo farmacevtiin farmacevtski tehniki v bolnišnični lekarni, zdravniki naoddelkih in v ambulantah, sliko bodo v organizacijskem smisluzaokrožili zaposleni v službi za informatiko.Implementacija računalniškega programa na področju pripravezdravil prinaša številne prednosti. Za bolnike pomeni računalniškapodpora večjo kakovost in varnost uporabe zdravil, ter optimalnejšezdravljenje zaradi elektronskih zapisov zdravstvenezgodovine in zgodovine pripravljenih ter apliciranih zdravil.Zdravnikom predstavlja računalniški program pomoč pripredpisovanju zdravil in strokovnih odločitvah v zvezi z zdravljenjem,jim nudi dodatne informacije o pacientovi zgodoviniprejetih zdravil ter nazornejši prikaz vseh informacij, pomembnihza predpisovanje zdravil. Največja pridobitev je nedvomnozmanjšan obseg administrativnega dela in izognitev napakampri predpisovanju.Informatizacija priprave protitumornih zdravil prinaša velikoprednosti tudi farmacevtom. Pomeni nedvoumen podatek ozdravilu in doziranju, opustitev na roko napisanih in nečitljivihnaročilnic ter odpravlja nepopolno izpolnjene naročilnice.Farmacevti imajo na voljo informacije o bolnikovi zdravstvenizgodovini in zgodovini izdanih zdravil, na podlagi katerihlahko prispevajo tudi k izboljšanju zdravljenja. Program omogočaboljšo komunikacijo med zdravnikom predpisovalcem infarmacevtom. Glede na ročno vodenje izdaje zdravil uporabaračunalniške podpore pomeni znatno zmanjšan obseg vnosapodatkov, izognitev napakam pri pripravi (napačne informacijeo bolniku, napačna identifikacija bolnika, napačni odmerek,napačna priprava zdravila) in večjo učinkovitost poslovanja.Pri odločitvi o uporabi programa na področju priprave zdravilje potrebno razmisliti tudi o njegovih slabostih. Program Cypro,Revija ISIS - Oktober 201129

Zdr avstvoki ga uporabljamo na Onkološkem inštitutu, so razvijali vNemčiji in ga danes uporabljajo lekarne širom Evrope. Programje bilo pred uporabo potrebno prevesti in opremiti z lastnimipodatki, kar terja precej časa. Cena programa in trud, vložen vimplementacijo tega programa, sta zanemarljiva v primerjavi sprednostmi, ki jih prinaša.ZaključkiElektronsko podprto predpisovanje in priprava protitumornihzdravil je orodje za zagotavljanje varnosti bolnikov. Preprečitije mogoče medicinske napake, bolje nadzirati stroške, pridobitipodatke o porabi, vzorcih predpisovanja in pripraviti statističneanalize. Z informatizacijo poenostavljamo delovne procese, povečujemoučinkovitost in ekonomičnost in kar je najpomembneje,povečujemo varnost bolnikov in zdravstvenega osebjaLiteratura:1. Riechelmann RP, Tannock IF, Wang L, Saad ED, Taback NA, KrzyzanowskaMK. Potential drug interactions and duplicate prescriptions amongcancer patients. J Natl Cancer Inst 2007; 99(8): 592–600.2. Slama C, Jerome J, Jacquot C, Bonan B. Prescription errors with cytotoxicdrugs and the inadequacy of existing classifications. Pharm World Sci2005; 27(4): 339–43.3. Okayasu S, Nakamura M, Sugiyama T, Chigusa K, Sakurai K, MatsuuraK, et al. Development of computer-assisted biohazard safety cabinet forpreparation and verification of injectable anticancer agents. Chemotherapy2009; 55 (4): 234–40.4. Chast F, Brandely ML, Bardin C. The benefits of computerized anticancerdrug distribution. Bull Acad Natl Med 2005; 189: 1721–32.5. Cypro – das program der Zytostatika Herstellung, CIS healthhcareDeutschland GmBH6. Sonc M. Standardi kakovosti za področje onkološke farmacevtske dejavnosti.Ljubljana: Lekarniška zbornica Slovenije; 2009.Izjava o konfliktu interesovAvtorica članka »Informatizacija zdravljenja bolnikov s protitumornimizdravili« izjavljam, da sem članek napisala nalastno pobudo in s podjetjem, ki je bilo izbrano z razpisom(za računalniški program Cypro), nimam nobenih poslovnihodnosov.Razmišljanja ob pričetku 29. Tekmovanjaza čiste zobe ob zdravi prehraniTatjana Leskošek Denišlič, Matej LeskošekZ osrednjo zaključno prireditvijo 2. junija2011 v Dvorani Tivoli in večjim številomlokalnih prireditev 28. preventivnonaravnanega Tekmovanja za čiste zobe obzdravi prehrani med slovenskimi osnovnošolci,se vodji in sodelavcu vtiskajo vspomin različna opažanja in rojevajo takain drugačna razmišljanja. Vse skupaj pa jedobilo piko na i že naslednji dan na tradicionalnem36. srečanju stomatologov Izprakse za prakso v Portorožu. Genegalnidirektor ZZZS Samo Fakin je v svojemrazmišljanju poudaril predvsem potrebopo boljši preventivi v zobozdravstvu.Prizadevanja zobozdravnic in zobozdravnikovter sester, ki delamo z otroki,so v dolgih letih le prinesla otipljiverezultate – ustna higiena osnovnošolcevje veliko boljša, kot je bila pred desetletji,in zobne gnilobe je pri njih občutnomanj. Seveda je tekmovanje le eden odkamnov v mozaiku preventivnih dejavnostimed osnovnošolci, je pa res, da našemutekmovanju ni para ne v evropskem in nev svetovnem merilu.Stomatološka sekcija SZD, ki organizacijskoin strokovno bedi nad tekmovanjemže 28 let, je ta preventivno naravnaniprojekt vzela za svoj in vsa ta leta(trije predsedniki sekcije so se medtem žezamenjali – od prof. dr. Matjaža Rodetapreko prim. Janeza Vrboška do sedanjegaGorazda Sajka, dr. stom.) »diha« s tekmovanjem.To vsekakor daje čvrsto oporonam izvajalcem, ki se lahko pohvalimo:• s skoraj 98-odstotno udeležbo slovenskihosnovnih šol v tekmovanju;• s 100-odstotno udeležbo otrok sposebnimi potrebami;• z veliko naklonjenostjo šolskih vodstevin učiteljskega kadra;• z razumevanjem s strani Zavoda zazdravstveno zavarovanje Slovenije(ZZZS), ki je že pred dolgimi leti30 Revija ISIS - Oktober 2011

Zdr avstvouvidel daljnosežnost preventive in plačuje delo izvajalcev prikontrolah plaka med tekmovalci;• z vztrajnim sodelovanjem sponzorjev – nekateri so z nami žeod vsega začetka;• z vsestransko podporo naših matičnih zdravstvenih zavodov;• z zobozdravstvenimi delavci, ki vestno, vztrajno, srčno inučinkovito vodijo tekmovanje na svojih področjih in organizirajotudi lokalne prireditve;• letos nas je na osrednji zaključni prireditvi z obiskom počastilsam minister za zdravje Dorijan Marušič;• v raziskavi Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju(HBSC 2010), ki jo je že tretjič zapored izvedel Inštitutza varovanje zdravja, se je med drugim izkazalo, da si mladiveč umivajo zobe, kot so si.Seveda pa smo soočeni tudi z dejstvi, ki ne vzbujajo optimizma:• zadnjih nekaj let opažamo tako v prestolnici kot na področjucelotne Slovenije, da se stanje ustne higiene naših varovancevpo malem slabša;• indeks KEP pri 12-letnikih stoji na 1,7 že 10 let;• pogrešamo nadaljevanje dela z otroki po prehodu iz osnovnev srednjo šolo;• vse manj je kolegic in kolegov zobozdravnikov, ki se odločijoza delo z otroki;• zaradi primanjkljajev je v zraku le simbolično plačilo ZZZSza protetične nadomestke, mi pa delamo vse, da bi zobkeotrok in s tem tudi starejšim ohranili čim dlje;• najbolj pa pogrešamo tvorno sodelovanje z Ministrstvom zašolstvo.Opažanja bi strnila v naslednje ugotovitve:• razumemo starše, da opuščajo pomoč otrokom, ko umivajozobke, saj jih ima veliko skrbi za golo preživetje;• otroci imajo vse slabše ročne spretnosti;• vse bolj jim manjka koncentracije in vse manj so potrpežljivi;• razumemo, sicer redkejšo, reakcijo in zaščitniški odnos staršev,ko otrok z neumitimi ali slabo umitimi zobki ne prispevak uspehu svojega razreda v tekmovanju;• sprejemamo drugačnost pri vzgoji otrok in• sprejeti bomo morali tudi odpovedi sponzorjev, če se bonadaljevala klima slabe gospodarske situacije.Nikakor pa se ne moremo sprijazniti:• z vzdušjem o nezainteresiranosti zobozdravnic in zobozdravnikovza delo z mladimi;• z nezainteresiranostjo krovnega organa osnovnih šol, tj.Ministrstva za šolstvo, pa čeprav njihovi otroci in učitelji dosegajonadpovprečne rezultate v ohranjanju lastnega zdravja;• z odsotnostjo centralnega registra rezultatov zobozdravstvenihsistematskih pregledov slovenskih osnovnošolcev innjihovo obdelavo in• vsesplošno apatičnostjo med ljudmi.Nanizala sva dejstva. Morda nama je zato pri duši lažje. In zakonec prispevka oziroma 29. tekmovanju na pot ob novemRevija ISIS - Oktober 201131

Zdr avstvošolskem letu pa pozivava vse, ki imajo platno in škarje v rokah,naj se vendar zganejo in z malo dobre volje ne porušijo vsega,kar je bilo dobrega ustvarjeno.Predlagava, da Ministrstvo za šolstvo:• krije stroške prevoza na osrednjo zaključno prireditev v Ljubljanootrokom regijskega zmagovalnega razreda (v Sloveniji jih je 9);• krije stroške prevoza tudi NAJ razredu (vsako leto imamo leenega);• prizna učiteljem 3,6- ali 9-kratno zmago med zahteve zanapredovanje;• finančno podpre izid zbornika o tekmovanju vsakih 5 let in• omogoči obisk ministra na osrednji zaključni prireditvi.Ministrstvo za zdravje in ZZZS pa naj bi:• pomagala, da bi bilo delo z otroki že v startu bolje stimulirano;• pomagali, da bi zobozdravnice oz. zobozdravnike lahko pouspešno opravljenem 2-semesterskem podiplomskem študijuotroškega in preventivnega zobozdravstva uvrstili v višjiplačni razred;• pomagali pri natisu zbornika in• nadaljevali z ljubeznivo prakso obiska ministra na osrednjizaključni prireditvi v Ljubljani.Iskreno si želimo, da bi tudi letošnje tekmovanje uspešno zaključiliv dobro mladih, za katere pravijo, da so naš zaklad.Medikont.si - zdravniškatrgovalna skupnostKrištof Zevnik, Gregor JeršeUvodIme mi je Krištof Zevnik. Vsakodnevno opravljam delo zobozdravnika.Vsak teden, redko vsak mesec, opravljam delo dobaviteljapotrošnega materiala, kontrolorja dobave materialov, zbiramponudbe trgovcev, komuniciram s servisno službo, izpolnjujemobrazce za mnogotere inšpekcijske službe, plačujem račune in šebi lahko našteval. Pač nujno zlo samostojnega poklica.Vse te stvari in še mnoge druge vplivajo na moje delo. Poslovanje,organiziranost, racionalnost pri odločitvah je ključnegapomena za uspešno delo zasebnika, tako kot za javno ustanovo.Čeprav nepodkovan v vseh ekonomskih in organizacijskih prijemihsem se bil prisiljen naučiti tudi teh veščin. Brez šolanja,vržen v globoko trgovsko-organizacijsko morje.Zanimalo me je, kako skrajšati čas za birokratska in logističnadela in si s tem pridobiti čas za opravljanje osnovnega poklica,pri tem pa stroškovno učinkovito voditi ordinacijo? Odgovor navprašanje sem začel iskat na medmrežju.Čeprav nekateri sploh ne opazijo revolucije, bolj zaznamujočeod vseh prejšnjih, se le-ta odvija pred našimi očmi. Internet.Ravno medmrežje odpira nove možnosti komuniciranja,povezovanja in vendarle ohranja samostojnost vsakega posameznegasubjekta v zamišljeni organizacijski obliki. Združevanjeenakomislečih postaja z globalnimi socialnimi omrežji daneszelo preprosto. To vodilo je bilo ključno za ustanovitev projektaMedikont.si (www.medikont.si). Digitalna komunikacija, globalnalogistika, globalizacija trgov, rast novih gospodarskih inrazvojnih velesil so še dodatno pripomogle k odločitvi o ustanovitvizdravniške trgovalne skupnosti Medikont.si.S tem zavedanjem sem se skupaj s prijatelji lotil projekta izdelavevirtualne zdravniške skupnosti, ki preko povezovanja inskupnega naročanja komunicira s prodajalcem, proizvajalcem inpri njih dosega ugodnejše pogoje nakupa medicinskih proizvodov.Ob začetku dela pa vse do danes se mi porajajo vprašanja, ki soše dodatno pospešila večmesečno delo pri ustvarjanju spletnegaportala Medikont.si: Le zakaj bi naročal tedensko ali mesečno,če lahko naročim enkrat letno? Zakaj bi naročal sam, če pa mojkolega od blizu in daleč uporablja podoben material in bi lahkonaročila skupaj? In če združim naročila, bi lahko potem naročiltudi neposredno pri proizvajalcu?V zadnjem letu so socialna omrežja pokazala, da je povezanostenakomislečih ljudi preko internetnih aplikacij ključni komunikacijskivzvod za dosego nekega cilja. Samostojni zdravniki alipa skupina zdravnikov, zaposlenih v zdravstveni ustanovi, se prisvojem poslovanju srečujemo z različnimi ponudbami prodajalcev.Poleg ponudb smo zdravniki podvrženi marketinškimpristopom proizvajalcev in njihovih »uradnih« zastopnikov.Pogosto to pelje do uporabe »edinega« proizvoda, ki se mu tudizaradi uspešnega trženja (lobiranja) praviloma venomer dvigujecena. Nemalokrat proizvajalci in posredniki prevzemajo tudi izobraževalnepobude in s tem posegajo v področje zdravniškega32 Revija ISIS - Oktober 2011

Zdr avstvosamostojnega odločanja o primernosti in uporabi proizvodovpri njihovem zdravljenju.S premišljenim delovanjem na vseh naštetih področjih izrivajoprihajajoče majhne proizvajalce in posredno širijo trg svojegadelovanja.Namen MedikontaProjekt Medikont je zasnovan kot spletno trgovalno središčezdravnikov. Njegov namen je poiskati proizvajalce oz. prodajalcez vsemi potrebnimi specifikacijami in certifikati. Medikontspodbuja premišljeno naročilo na veliko in združuje več posameznihzdravnikov in ustanov, v dogovoru pri nakupu pa delujekot eden. Medikont oz. zdravniki se lahko pri velikih naročilihpovežejo neposredno s proizvajalcem, če politika poslovanjaproizvajalca to omogoča. V nasprotnem Medikont išče najugodnejšegaprodajalca in zastopnika. Končni cilj je uravnotežitistroške zdravniškega dela in stroške, ki so z njim povezani. Medikontje lahko tudi prikaz vsem, ki že poslujejo v zdravstvenemsistemu, kako s pomočjo socialnega mreženja in medmrežjapripomorejo k racionalizaciji in preglednosti poslovanja.Na Medikontu so dobrodošli vsiNa Medikontu zdravnik lahko sodeluje kot naročnik (zdravnikali ustanova) ali/in kot zdravnik ocenjevalec. V Medikontusodelujejo zdravniki ocenjevalci, ki predhodno iščejo proizvode,nadomestke obstoječih uveljavljenih proizvodov, zbirajo specifikacije,opravijo potrebna testiranja in skrbijo za kakovostnestandarde proizvodov. Zdravniki ocenjevalci lahko tudi komunicirajoz uveljavljenimi proizvajalci oz. njihovimi posrednikiin iščejo nove možnosti posredovanja in prodaje proizvodov.Medikont preko svojega spletnega mesta nudi možnost tudiprodajalcem in proizvajalcem, da preko zdravnikov ocenjevalcevvključijo svoj izdelek v trgovalno skupnost.Medikont za specifične proizvajalce razvija tudi zdravniškoizmenjalno skupnost, v kateri si zdravniki proizvode lahko medseboj izposodijo, zamenjajo ali prodajo. Medikont je zaenkratodprto-zaprtega tipa, kar pomeni, da so določene vsebine, zaradirazvoja aplikacije, dostopne samo zdravnikom ocenjevalcem.Medikont vabi vse zdravnike, ki so zainteresirani za sodelovanje.Prosim, pišite na info@medikont.si ali pa poiščite kolega,ki že sodeluje pri projektu Medikont.si. Zaradi boljšegakomuniciranja s proizvajalci jespletni portal Medikont.si vangleškem jeziku. V prihodnjebodo prizadevanja usmerjenatudi v slovensko verzijo spletnegaportala.Pravila MedikontaV vsaki skupnosti so postavljenapravila delovanja. Za nemotenodelovanje Medikonta sopostavljena pravila, ki zdravnikausmerjajo pri osnovnemkomuniciranju, naročanju in povezovanju z drugimi.1. Uporabniki Medikonta zbirajo naročila (Group Order),Medikont pa postavi za vsakega proizvajalca minimalnokoličino proizvodov (minimum quantity order - MQO).2. Ko naročila uporabnikov dosežejo minimalno količino proizvodov(MQO) in poteče časovna omejitev zbiranja naročil,Medikont sproži postopek naročila.3. Uporabniki imajo čas, da najkasneje v 48 urah po zaključkuskupnega naročila (MQO) s predplačilom potrdijo svojenaročilo.4. Medikont omogoča povezljivost s socialnimi omrežji. S temuporabniki sami obveščajo svoje kolege o skupnem naročilu.Na tak način sebi in drugim omogočijo nakup večjih količinproduktov in neposredno komuniciranje s proizvajalcem.Primer uporabe proizvoda naMedikontu od izbire do objaveOd izbire do objave na svetovnem spletu mora proizvod izpolnitivrsto zahtev, ki jih postavijo ocenjevalci. Prikazan je primerproizvoda, ki se je prvi uvrstil na spletni portal Medikont.V začetni fazi je potekalo iskanje primernih ocenjevalnih parametrov.Ocenjevalni parametri so bili postavljeni na podlagi, prinas najbolj uporabljenega, sistema Ankylos, podjetja Densply- Friadent.Zdravniki ocenjevalci so pred iskanjem proizvoda postavilinekaj iskalnih »filtrov« za ustrezen implantatni sistem:1. Premersko-nivojna razlika (platform switching)2. Ustrezni premer implantata3. Progresivni navoj4. Notranja konusna povezavaPo začetnem ocenjevanju je Medikont našel južnokorejskegaproizvajalca zobozdravniških implantatov DIO CORPORA-TION. Proizvajalec je z večjim deležem prisoten na azijskemtrgu in Bližnjem Vzhodu. Prisoten je tudi v Severni, JužniAmeriki in v Evropi. Proizvajalec je zagotovil vse potrebnespecifikacije in certifikate za izbran proizvod (DIO NarrowFix). Medikont je dobil dovoljene za zbiranje naročil, ki seRevija ISIS - Oktober 201133

Zdr avstvouporabljajo v zobozdravstvu – oralni kirurgiji. Proizvod souporabili zdravniki ocenjevalci in podali priporočila in mnenja,ki so dostopna tudi na spletnem portalu.Poleg kakovostnih standardov, ustreznih specifikacij je ključnatudi cena izdelka. Čeprav so primerjave nehvaležna stvar, zaradikompatibilnosti sistema DIO Narrow z Ankylosom objavljamprimerjalno tabelo:Implantatni sistemDIO - sistemNARROW fixAnkylosPlatform switching + +Premer implantata Φ3,3 mm,Φ3,6 mmΦ3,5 mm, Φ4,5 mm,Φ5,5 mm, Φ7,0 mmProgresivni navoj + +Notranja konusnapovezava+ +Sistem Ankylos in DIO Narrow fix sta med seboj kompatibilna,kar pomeni, da nadgradnja sistema Ankylos ustrezaimplantatu DIO - Narrow Fix in obratno.Cenovna primerjava proizvodov(v EUR z davkom)Ankylos* DIO RazlikaNarrow FixImplantat 230,5 92,35 138,15Oblikovalec dlesni 34 19,5 14,5Odtisni prenosnik 67 20,89 46,11Laboratorijski implantatnianalog41 14,71 26,29Protetična nadgradnja -abutment 15º naklon169 70,10 98,9SUM 541,5 217,55 323,95sistema medsebojno kompatibilna. Primerjalnih kliničnih študijkompatibilnosti obeh sistemov trenutno še ni.Sistem Ankylos je uveljavljen implantološki sistem, predvsemzelo prisoten na slovenskem trgu, medtem ko je sistem DIONarrow Fix svetovno dostopen šele od začetka leta 2011. Pravovprašanje za zdravnika pa je, ali višja cena predstavlja tudi večjikakovostni standard, pri tem pa vemo, da sta sistema certificiranapo istih merilih in postopkih. To pomeni, da morata izpolnjevatiiste standarde izdelave, uporabe materialov in ostalihzahtev za ustrezno certificiranje.Trenutno na svetovnem tržišču obstaja vsaj sto certificiranihimplantoloških sistemov, primerjalne klinične študije sistemovpa, zaradi različnih specifičnih lastnosti implantatnih sistemov,niso mogoče. Z dostopnostjo patentnih rešitev se lahkopričakuje v prihodnje še več kompatibilnosti med posameznimisistemi. Za zdravnika pa to pomeni večjo možnost izbire, v slovenskemprostoru pa morda tudi s pomočjo Medikonta dostopdo cenovno ugodnejših proizvodov.Medikont v prihodnjeMedikont je idejna spletna rešitev, ki bo z vsakim novi članomdobivala večjo veljavo. V tem trenutku, kot to berete, Medikontže sestavlja skupina zdravnikov in zdravstvenih delavcev, ki siželijo s pomočjo medmrežja zagotoviti kakovosten proizvodpo razumnih cenah. Prijavljajo pa se tudi proizvajalci, ki želijoizkoristiti neposredni dostop do zdravnikov. Morda je idejaskupnega zdravniškega naročanja lahko tudi ogledalo obstoječemunačinu dobave materialov in proizvodov.Spletna platforma omogoča razširitve v različna področja.Razvoj dodatnih funkcij je odvisen predvsem od števila in vrsteuporabnikov. Prihodnost tovrstnega komuniciranja in delovanjabo pokazal čas ...Izjava o konfliktu interesovAvtorja za ustanovitev in izvedbo spletne platforme Medikont.sinisva prejela nobenega plačila od kateregakoliprodajalca, proizvajalca, prav tako ne zastopava nobenegaprodajalca ali proizvajalca in nimava sklenjenega nobenegapisnega ali ustnega dogovora o ekskluzivnem zastopanju,promoviranju ali reklamiranju kateregakoli izdelka na spletnemportalu Medikont.si.Kirurški in protetični set 4000 329,9 3670,1*cene sistema Ankylos lahko odstopajo od uradnega cenika (op. a.)Primerjava sistema DIO Narrow Fix z dostopnim cenikomAnkylos v Sloveniji prikaže cenovna odstopanja. Pri tehodstopanjih je potrebno omeniti, da sta si sistema podobna pokriterijih (platform switching, pogresivni navoj, notranji konusninavoj). Zaradi identične notranje konusne povezave pa sta34 Revija ISIS - Oktober 2011

Vrednote v zdravstvuMarjan FortunaRazmere v zdravstvu so odsev razmer v družbi skozidaljši čas in kdor misli, da zdravstvo lahko delujeneodvisno od družbenih okoliščin, je naiven. Da bozdravstvena politika z novo vlado prešla v sposobnejšeroke, si vsi želimo, a to preveč spominja na predvolilneobljube, ki pa pogosto ostanejo zgolj obljube. Ne gledena sestavo vlade so in morajo nekatere vrednote ostatistalnica, ker so občečloveške in zadevajo slehernegamed nami. Poenostavljena je trditev, da sta za sedanjerazmere krivi le ta vlada in zavarovalnica, kajti zdravstvoje bilo od osamosvojitve dalje in še pred njo podrazličnimi vladami.Univerzalnost je sicer cilj vsake zdravstvene politike,vendar je tudi v tako majhni državi, kot je naša, topraktično neizvedljivo. Temeljni pogoj zanjo je namrečmreža zdravstvenih zavodov, kjer je mogoče kadarkolinuditi nujne ukrepe za ohranitev življenja in zdravljenjenajnujnejših stanj. Resda smo pri neenakomernimreži, ko mora denimo UKC Ljubljana skrbeti skorajza eno tretjino prebivalstva na sekundarni ravni inhkrati biti vrhunska terciarna bolnišnica, nekakoujetniki dejanskega stanja, pa vendar bi se tudi v danihrazmerah lahko bolje izkoristili človeški in materialniviri, s katerimi razpolagamo. Bolnik npr. iz Trente jev primerjavi z bolnikom v večjih mestih na nek načinprikrajšan, vendar pa je ob možnosti helikopterskegaprevoza lahko deležen enakih storitev kot nekdo izprestolnice. Pomembno je, da krepimo razvoj urgentnihcentrov, vendar to ne gre ne hitro in ni niti enostavno,saj je poleg ustrezno opremljenih ambulant inbolnišnic treba imeti predvsem izkušeno medicinskoosebje, ki zna ukrepati pri nujnih stanjih. Enakost je ksreči vsaj pri težjih bolezenskih stanjih torej zagotovljenavsem. Res pa je in tako je vedno bilo, da imajovplivni in bogati posamezniki morda večjo možnosthitre dostopnosti do nekaterih storitev, vendar, ko grepa za urgentna stanja, s polno odgovornostjo trdim, daimamo vsi enake možnosti.Kar zadeva solidarnost, pa je treba reči, da ima tudi tasvoje meje. Ne more temeljiti na popolni solidarnosti,če ljudje (pre)malo storimo za svoje zdravje ali ga celoz nezdravim ali nevarnim načinom življenja ogrožamosebi in drugim. Ko so tuje zavarovalnice ugotovile, dajih nekateri zavarovanci (pre)več stanejo, so se hitroprilagodile ter ustrezno povečale prispevne stopnje.Tudi solidarnost v precej bolj bogatih državah imatorej svoje meje. Pri avtomobilskem zavarovanju sonaše zavarovalnice ugotovile, da mladi vozniki povzročajovečjo škodo, in so povišale premije obveznegaForumavtomobilskega zavarovanja. Ali ni logično, da moraenako načelo veljati tudi za druga zavarovanja? Pravje, da država predpisuje obvezno zdravstveno zavarovanje,seveda pa je vedno del prebivalstva, ki tuditega ne zmore plačati, in v takih primerih je državadolžna poskrbeti, da je vsak vsaj minimalno zdravstvenozavarovan. Ostali bolj premožni zavarovanci pa bimorali imeti sklenjena razna dodatna zavarovanja. Toje rešitev za financiranje zdravstva, saj sedanje obveznoin dopolnilno zavarovanje očitno nista dovolj. Ko ječedalje več starostnikov, ki so pogosto kronično bolniin pogosto polimorbidni, njihovo zdravljenje stane čedaljeveč. Še kako je nujen poseben sklad ali zavarovalnicaza njihovo zdravljenje in predvsem nego. Nismotako bogati, da so bolnišnice socialne ustanove, kjer soljudje mesece in celo leta samo zato, ker nihče ne moreali pa noče skrbeti zanje.Ob tako pogostem navajanju, koliko Slovencev živipod pragom revščine, gre pogosto za veliko demagogijein zavajanja. Res je, da ima mnogo ljudi izjemnonizke denarne prejemke, a mnogim ni potrebno razensebe preživljati nikogar. Res pa je tudi, vsaj take somoje izkušnje, da imajo mnogi od njih druge finančnevire, ki bi jim bili lahko znaten vir dohodkov, kozbolijo. Nemalokrat sem imel priložnost videti, kakostarejši in onemogli kljub raznim nepremičninam, kijih imajo, niso od potencialnih dedičev deležni ustreznepomoči in oskrbe. Če drugega ne, je to nepravičnodo tistih, ki res nimajo drugih dohodkov kot plačo alipokojnino.Ne sme pa tudi biti kar preprosto prepuščeno bolnikovipresoji ali celo zahtevi, kam bo odšel po pomoč.Vsaj delno so za tak način odgovorni bolniki sami,ki nemalokrat kar zahtevajo razne preiskave, in tokjerkoli, še bolj pa je odgovorna zavarovalnica, ki takeneracionalnosti ne sankcionira. Dokler imamo tolikoregijskih zavodov, mora pač biti stopenjska delitevdela. Zato je svobodna izbira zdravnika ob že takodolgih čakalnih dobah anahronizem. Seveda moramposebej poudariti, da to ne velja za urgentne primere.Če pa nekdo zahteva pregled ali neko drugo storitevizven regije, kjer ima stalno bivališče, bi to moral(do)plačati in potem od zavarovalnice zahtevati povračilostroškov. Ni pa nezanemarljivo tudi to, da bolnikine pridejo na določene posege, čeprav so naročeni,in kar je še huje, da izvajalcev pogosto nihče niti neobvesti o tem. Zelo zgovoren je podatek, da kar 11odstotkov bolnikov ne pride na neurgentne posege naabdominalno kirurgijo UKCL. In taki bolniki za to neRevija ISIS - Oktober 201135

Forumnosijo nikakršnih posledic. Podobne izkušnje imamotudi pri ambulantnih pregledih. Tako neodgovornoravnanje tudi podaljšuje čakalne dobe in onemogočadrugim hitrejši dostop do zdravnika.Škoda je, da smo marsikje tako osiromašili zdravstvenedomove kot temeljne ustanove primarnega zdravstva.Namesto da bi za koncesionarje uvedli simboličnenajemnine in pod isto streho združili najpomembnejšedejavnosti, so ti prisiljeni organizirati delo v improviziranihprostorih, kar za celostno obravnavo bolnikov nidobro. Nobeno zdravstvo se ne more samo financirati,ampak mora vedno širša družbena skupnost skrbeti zanakup materialnih virov, od aparatur do prostorov.Malo je konstruktivnih predlogov, kaj storiti, da bivrednote našega zdravstva ostale vsaj na sedanji ravni.Večina ob kakršnih koli napovedanih spremembahsamo kritizira. Da bo ukinitev oz. prenos nekaterihpravic na dodatna ali dopolnilna zavarovanja vplivalana zdravstveno varstvo ljudi, je milo rečeno neutemeljenozavajanje, saj bodo pravice, od katerih je neposrednoodvisno zdravje in življenje, ostale na sedanjiravni in kakor jaz razumem »nadgradnjo« zdravstvenegasistema, gre ravno za to. Nekatere pravice pa sores tako zastarele, da ob vsesplošnem pomanjkanjudenarja za zdravstvo nimajo več kaj iskati v košari(ci)pravic, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje.Namenoma ne bom izpostavil nobene, ker bi se takojnekateri čutili ogrožene, češ da se jim ukinjajo nekatereže pridobljene pravice.Naj se sliši še tako heretično, mislim, da imamo ševedno (pre)več pravic, kot smo jih sposobni plačati.Obljubljati enake ali celo večje pravice ob nespremenjeniprispevni stopnji, pa je nerealno ali celo utopično.Zato bomo slej ko prej morali uvesti (do)plačevanjeza nekatera zdravila, nenujne zdravniške preglede, nenujneprevoze z reševalnimi vozili, hotelski del storitevv stacionarnih zavodih itd. Nobena vlada doslej niimela toliko poguma, da bi to storila. Jasno pa je, daje to predvsem politično in manj zdravstveno vprašanje,in v dobi referendumske mrzlice bi se hitro našlinasprotniki sprememb in zahtevali celo referendum.Dokler bomo vsako spremembo, ki morda res posega vže pridobljene pravice, pričakali na »nož«, bomo samoblažili simptome in ne zdravili bolehnega zdravstva.Samo ugotavljati, kaj ni dobro, pa nič storiti, da bise stvari izboljšale za naše skupno dobro, je premalo.Nemalokrat imam občutek, da smo zdravniki kotnosilci zdravstvene dejavnosti pri strateških odločitvahnekako odrinjeni na rob. Nekdanjega ministra semskoraj rotil, naj z zdravniki išče konsenz, čeprav to niniti lahko niti enostavno, ker ima vsak od nas nekolikodrugačno vizijo prihodnosti zdravstva.OdzivMeje dopustnega v IzidiMiloš ŽidanikSpoštovani kolegi, spoštovano uredništvo Izide, spoštovaniM. Tavroh,na začetku bi Vam rad sporočil, da sem vedno z veselimpričakovanjem in velikim zanimanjem vzel v rokenašo revijo, sploh nekaj zadnjih številk. Vesel uredniškepolitike, ki daje prostor argumentom drugače mislečihkolegov. Z zanimanjem sem tudi spremljal zadnjopolemiko o homeopatiji, ki je sledila disciplinskemuukrepu kolegici, ki, kolikor razumem, ni škodovalaljudem v stiski, upam si celo domnevati, da jim jepomagala. Drugače bi verjetno imela prazno čakalnicov svojem zasebnem času (pri samoplačniških storitvahso ljudje izbirčnejši, kot če storitve plača zavarovalnica,in motiv za obisk so priporočila, ki se širijo od ust doust). Se pravi: ljudje so zakupili njen prosti čas za storitev,s katero so se strinjali. In tudi, če bi homeopatijadelovala kot placebo, tudi če bi, ljudem veliko pomagaže to, da si nekdo vzame čas za njih, jih posluša, slišiin spoštuje. Že samo tak odnos deluje zdravilno in jevreden svojega denarja. Tako da nikoli ne gre samo zatableto ali homeopatsko granulo, ki zdravi, tableta jesamo podaljšek odnosa. Na tem mestu sem se v mislihspomnil tudi dileme kolegic, ki sta pisali odprto pismovaruhinji.V zadnji številki sem z užitkom bral članek dr. JoachimaGrossa. Predvsem sem čutil jasnost njegovihargumentov, spoštljivost do ljudi in življenja, sposobnostsamorefleksije in spreminjanja skozi čas. Odgovordr. Matije Horvata je bil poln sodb, nestrpnosti in jeze.Potem sem s spoštovanjem prebral članek dr. Kordaša,ki je zaokrožil njuna prispevka na res konstruktiven inspoštljiv način za obe strani. In sem Izido bral naprej(skozi ponovno dragocen, otožno božajoč in poetičenesej kolegice Sobočanove). Dokler nisem osupelprebral prispevka M. Tavroha v Sisi. Osupel, ker nibilo težko odkriti identitete avtorja, kar je dalo temuprispevku poseben pomen, težo in razumevanje.Do tega trenutka sem Sisi dojemal kot dobrodošlorubriko, namenjeno humornim prispevkom. Šaljivim,in ne žaljivim. Ne vem, če obstaja kdo, ki bi v M.36 Revija ISIS - Oktober 2011

ForumTavrohovem prispevku prepoznal kanček humorja.Sam sem v njem čutil predvsem jezo in potrebopo ponižanju drugače mislečega od sebe – povsemkonkretno, po ponižanju svojega kolega in kolegice ziz konteksta jasno prepoznanimi imeni in priimki nižeod »preprodajalca mamil in člana mafijskih združb«.Humor na račun drugih je seveda stvar etike in moraleavtorja, predvsem pa avtorjevih lastnih nezavednihprojekcij. Druge namreč ocenjujemo v skladu s svojimreferenčnim okvirom, svojo osebnostjo. O sebi jeavtor torej povedal, da je inteligenten in amoralen intako smešil pravzaprav sebe. Ker pa je to storil le nanezaveden način, sem imel potrebo o tem pisati v temprispevku. Ko sprašuje v okvirju, kdo od amoralnihbratov je najbolj inteligenten, je odgovor jasen – pisecsam. Vendar daleč od tega, da bi bila inteligenca vtem primeru dobra lastnost, ker je inteligenco močzlorabiti za slabe namene, kot je uničevanje medosebnihodnosov. Tak diskurz ni konstruktiven in nevodi nikamor. Vsak dar – inteligenca, ustvarjalnost,finančna ali politična moč, zahteva tudi večjo odgovornost.Z več moči, ki nam je ti darovi dajejo v odnosihdo drugih ljudi, pride tudi več odgovornosti, kako stemi darovi ravnati, da ne delamo škode, ampak da jihuporabljamo v dobro. Že poklic zdravnika nam dajemoč nad drugimi ljudmi, znanstven naziv večjo veljavoin težo, vsak nadaljnji naziv pred ali za imenom pomenispet dodatno moč. Če to moč, ko nam zmanjkaargumentov, uporabimo za boj za prevlado in za to,da sogovornika utišamo kot avtoriteta, se je dobrovprašati, koliko je naša potreba po moči zadovoljenasicer v našem življenju (npr. v zasebnem življenju, čemoč zlorabljamo v vlogi zdravnika ali učitelja) ali paje naša lakota po moči enostavno nenasitna. In ali bise obnašali enako, če vseh teh nazivov ne bi imeli. Jepa toge in globoko zakoreninjene vzorce vedenja inčustvovanja zelo težko spreminjati, sploh če manjkapravega motiva za spremembo. Absolutno prepričanjev svoj prav je pogosto prevelika ovira. Tako je težkopričakovati samocenzuro avtorjev in zato je tudi topismo naslovljeno na uredništvo Izide, ki nam lahkopomaga s podržanjem ogledala, in če še to ne pomaga,s premišljenim filtriranjem žaljivih prispevkov.Na koncu postanem žalosten. Ko vidim, da obstajazdravnik, ki enostavno ne zmore poslušati in slišatisvojega kolega in da ne premore spoštljivega odnosado nekoga, ki se z njim ne strinja. Da mu drugačnegamnenja ne dopusti. In če kolega pri svojem mnenjuvztraja s trdnimi in jasnimi argumenti, da postanedo njega nestrpen in žaljiv, ko mu protiargumentovzmanjka. Še bolj žalostno je, če je tak zdravnik učitelj,ki uči študente in zdravnike odnosa do bolnikov in kolegov,saj učenja zdravljenja ni mogoče ločiti od učenjaodnosa. In končni rezultat – nerazumevanje bolnikov,ki podpišejo pristanek za terapijo, potem pa to terapijoodklanjajo. Problem je, seveda, v bolnikih. In vsehdrugače mislečih. In rešitev? Kot jo slišimo iskati – vzakonodaji. Kako bi z zakonodajo ljudi prisilili, da birazmišljali in se odločali tako, kot avtoritete vedo, da jeprav. V zakonodaji pa odgovora, kako vzpostavljati invzdrževati dobre medosebne odnose, tako na kolegialniravni kot med zdravniki in bolniki, seveda ni.Problem je torej veliko širši, kot se zdi na prvi pogled.Sprva sem mislil, da je dovolj pustiti bralcem bratimed vrsticami. Pa sem si tokrat premislil, ker se mi zdito pomembna tema. Nesodelovanje opravilno sposobnihbolnikov, ki so že dali soglasje za zdravljenje.Če je izkušnja teh bolnikov takšna kot moja, ko se jedajanje privolitve za posege zreduciralo na vnaprejšnjipodpis obrazca brez kakršnekoli informacije, me tosploh ne čudi. Če je izkušnja teh bolnikov takšna kotmojega tasta, ki je pet dni ležal v bolnišnici zaradioperacije, pa v tem času ni dobil nobene informacijev zvezi s posegom in nobenega navodila v zvezi s pooperativnimpotekom, le po nekaj tednih odpustnicona dom z obvestilom, da so operirali visoko maligenkarcinom, z datumom kontrole tri mesece po odpustu,potem me to ne čudi. Če nihče od zdravnikov ni slekelhalje, se usedel k svojemu bolniku in ga vprašal, kakose počuti ob invazivnih posegih in kako razmišlja oterapiji, me to ne čudi. In varuhinja človekovih pravictu ne more pomagati. Le samorefleksija dr. Grossa.Pa s tem ne mislim, da bi tem ljudem pomagali shomeopatijo, temveč, da bi se potrudili poiskati potido bolnika, kako bi mu lahko pomagali. S poslušanjemin slišanjem. In iskanjem skupne terapevtske poti. Čepa je to samo obvestilo avtoritete, kaj se bo naredilo vbolnikovo dobro, ker seveda avtoriteta bolje ve od bolnika,kaj je zanj dobro, potem je nesodelovanje edininačin ohranjanja lastnega dostojanstva in integritete.Potem imamo Bogove v belem, ki vse vedo, so vsemukos, ki vsakemu bolniku znajo pomagati, še posebejtakim, ki so jih »zapacali« njihovi kolegi, in obstajajozdravniki na robu izgorelosti, ki potrpežljivo poslušajosvoje bolnike, kako nespoštljivega odnosa so bili deležniod takih Veličin, in jim razlagajo izvide Bogov v belem,ker ti za to pač nimajo časa. In to razložijo kljubimpulzu, da bi dali nasvet, naj se nad takim odnosompritožijo ustreznim organom. Veličine tako nikoli neizvedo, da številni zdravniki za njimi pometajo smeti,ki so jih ustvarili sami, in tako še naprej vzdržujejovsemogočno samopodobo.In potem delam na diferenciaciji, ker bi me sicer bilosram, da sem zdravnik.Revija ISIS - Oktober 201137

IntervjuDoktor Ivartnik – sedemdesetletnikEvgen Janet• 1966 – končal študij stomatologije na Medicinski fakulteti vLjubljani• 1966 – opravil predpisani staž v zobni ambulanti Ravne naKoroškem• 1974–78 – vodja TOZD ZD Ravne• 1978–85 – direktor Koroškega zdravstvenega doma (KZD)• 1983 – končal specializacijo iz socialne medicine• 1985–89 – pomočnik direktorja za strokovne medicinskezadeve v okviru SOZD Koroško zdravstvo• 1989–93 – ponovno direktor KZD• 1993 – ustanovitev ZZV Ravne in v.d. direktorja zavoda• 1994–2000 – direktor ZZV Ravne na Koroškem• 2000 – invalid II. kat., vodja socialne medicine do 2005, natose je upokojilV okviru svojega dela je prejel več priznanj: priznanje KZD 1977,1979, posebno priznanje KZD 1983. Za 20 let dela v glasbenidejavnosti je prejel Gallusovo značko. Za svoje delo je prejel tudisrebrno značko Sindikata Slovenije in medaljo dela SFRJ.Za začetek bi povedal nekaj o sebi in o svoji družini.Rodil sem se 9. julija 1941 na Ravnah. Sem tipičen Korošec, našelsem stare dokumente o življenjskem drevesu rodbine Ivartniknekako od leta 1770 dalje. Vsi so živeli okoli Kotelj, večina Ivartnikovje bila delavcev ali malih kmetov, dedek je umrl v rudnikuna Lešah, oče pa je bil mlinar. Zanimivo v tej zgodbi je to, da se38 Revija ISIS - Oktober 2011je naša veja pred leti spojila z vejo družine Sušnik na Prevaljah inda se je mamina mama tudi že pisala Ivartnik ter so mladi moralidobiti posebno dovoljenje oblasti za poroko. Skratka, dve družini,ki imata svoje korenine na področju Uršlje, ena na kotuljski,druga na leški strani gore.V šolo sem hodil na Ravnah, zaradi prostorske stiske smo se sšolo večkrat selili. Po 4. letu osnovne šole, leta 1952, sem šel nanižjo gimnazijo in hkrati smo šli tudi v novo stavbo gimnazije,ki je še danes ob Študijski knjižnici, na Gradu. Vmes sem končaltudi (1955) nižjo glasbeno šolo in nadaljeval kariero pri muzikioz. pihalni godbi. Igral sem flavto, tako kot moj brat. Za dvajsetlet udejstvovanja v glasbi sem prejel med drugim tudi Gallusovoznačko Slovenije. No, ni me toliko zanimala sodobna glasba,temveč sem imel raje klasično in veselje do te zvrsti se je preneslona mojo najmanjšo vnukinjo, kar me zelo veseli.Leta 1960 sem se vpisal na Medicinsko fakulteto, na Oddelekza stomatologijo, končal študij leta 1966 in kasneje šel v vojsko.Strokovno kariero sem začel na Ravnah, v zdravstvenem domu.Takrat je bila v Črni še bolnišnica, v Mežici je bil en zdravnik,zdravstveni dom je imel ambulante po večjih krajih, preventivnegadela tam ni bilo toliko – razen na Ravnah, kjer je bil postavljendispanzer za medicino dela ter za boj proti tuberkulozi. Prav takoje že obstajala otroška ambulanta, patronažna služba in laboratorij.Tudi zobne ambulante so že bile, za zgornji del Mežiškedoline je skrbel samo eden zobozdravnik oz. višji dentist. Ko seje sprostilo stanovanje v Črni, smo se tja preselili z družino, delalpa sem še naprej na Ravnah. Ker sem bil prvi zobozdravnik, sembil hitro vključen v t.i. upravljavske oz. vodstvene strukture, kotdomačina so me kar hitro uporabili tudi za to delo, sploh pristikih z uporabniki.Na kakšne strokovne izzive si naletel med svojim delom?Na željo Rudnika Mežica sem v okviru neke raziskave napravilpregled zobozdravstvenega statusa zaposlenih v topilnici. Pregledovalsem stanje zob in dlesni. Zanimivo je bilo to, da so imelivsi gingivitis oz. vnetje zobnih dlesni, veliko je bilo tudi zobnegakamna. Ob tem gingivitisu so se zobje hitro razmajali in posledičnotudi izpadli. Zobni status je bil zelo slab, malo ljudi je imelovse zobe. Preventive s področja zobne nege je bilo zelo malo, kar jebilo logično, kajti primanjkovalo je zobozdravnikov oz. dentistov.Reševalo se je nujna stanja in za preventivo ni bilo mnogo pripravljenosti.Zanimivo je bilo razumevanje tega stanja. Vsi so govorili,da so zastrupljeni s svincem, da pa je bila zobna higiena zelo slabain da so skoraj vsi kadili, ni nihče omenjal.Kakšna je bila organiziranost zdravstva v tistih časih?Ukvarjal sem se tudi z vodenjem in po organizacijski plati so bilev tistih letih ambulante po krajih, ki večinoma niso bile povezanemed sabo. Kasneje, leta 1968, se je oblikoval Koroški zdravstvenidom. Združili smo vse ambulante in zdravstvene domove odČrne do Podvelke. Sledila so leta izjemnega optimizma. Politika jehotela pokazati, kako lepo je imeti občinske zdravstvene skupnosti,

Intervjukjer se doma v domačem okolju dogovoriš, kakšno zdravstvo hočeš.Takrat je šel razvoj strmo navzgor, kar je trajalo do srede 70. letprejšnjega stoletja. Leta 1974 so se začeli ustanavljati TOZD-i (t.i.temeljne organizacije združenega dela), kar nam je kar ustrezalo.No, zanimivo je bilo, da je delo lepo potekalo, čeprav smo imeliveliko raznih delovnih skupin, zborov, kjer so bili odprti sestanki inse je ogromno razpravljalo, tudi kritiziralo. Od 1974 do 1978 sembil vodja TOZD, naredilo se je ogromno na področju pridobivanjanovih prostorov.Problem pa je bil s kadri, vendar smo včasih vlekli samosvojepoteze, ki so zagotavljale kader. Zdravnike smo obiskovali podomovih in jih navduševali za delo na Koroškem. Iskali smo jihna Hrvaškem in po vsej Jugoslaviji. Za partnerje smo pomagalipoiskati službe, skupaj s podjetji smo poiskali stanovanja ...Predvsem pa smo zavzeto podpirali politiko pospešenega razvojana podeželju in obveznega dveletnega dela zdravnikov v osnovnidejavnosti po opravljeni diplomi. Še danes mislim, da je trebaravnati tako, da se zagotovi kader: če država plačuje študij, imapravico tudi usmerjati kader – tja, kjer je najbolj potreben. Velikanapaka je bila, ko se je to izpustilo iz rok. Prepustiti stihiji razvojzdravstvene dejavnosti vodi v katastrofo. To že dokazujejo dogodkizadnjih let, v privatizaciji.Država oz. ministrstvo mora vedeti, kaj hoče. Če politika noče,da bi imela zdravstvene domove, naj se odloči, toda vseeno moravsebina dela ostati, verjetno v drugi organizacijski obliki. Zanimivo,da ministri potrebujejo nekaj časa, da uvidijo, kako in kaj se vzdravstvenem sistemu dogaja, in šele nato, proti koncu mandata,znajo presoditi, kam razvijati sam sistem zdravstvenega varstva.Kako se je »kuhala« ideja o oblikovanju ZZV?Leta 1978 sem postal direktor Koroškega zdravstvenega doma.Prišel sem v stik z drugimi direktorji, tudi iz zavodov za zdravstvenovarstvo, spoznaval sem zanimivosti socialne medicine inzačel sem se ukvarjati s področjem statistike oz. socialne medicine,ki sem jo tudi specializiral. V KZD smo imeli higienskoslužbo, zdravstveno statistiko, oddelek za zdravstveno vzgojo into je bilo za začetek dovolj. Treba je povedati, da je po zakonu iz1967 v KZD že bila neka oblika ZZV, predvsem s pogodbenimisodelavci iz protituberkuloznega dispanzerja. Perspektivnostnadaljnjega razvoja je bila močan dejavnik. Vsi smo računali namočan razvoj zavodske dejavnosti in prav je bilo vlagati vanjo.Bilo je zelo spontano, čas je bil zrel za drugačno organiziranostin tako je prišlo do ustanovitve ZZV Ravne. Vmes je prišlo dosprememb in je zavodska dejavnost, ki je bila najbolj vabljiva,začela počasi usihati.Mislim, da je prišlo do zastoja preventivne dejavnosti, ker kartako prepustiti, da se zavodi sami znajdejo, ni dobro. Pričakovalsem, da bo sčasoma zavod prevzemal še več preventive, vse kar sebo iz ZD izločalo, kar pa se do danes še ni zgodilo.Ali te je preventivno delo veselilo, predvsem me zanima tvojodnos do socialne medicine?Izredno rad sem bral rezultate, takoj, ko sem prišel v stik zzdravstveno statistiko, me je to področje dela močno pritegnilo.Simpatično mi je bilo, ko so se dali rezultati smiselno tolmačiti,in dokler tega nisem »skapiral«, sem mislil, da gre le za zbiranjepodatkov. Ko pa sem videl, kaj za tem dejansko stoji, in ko tovidiš, primerjaš podatke med sabo, potem postane zelo zanimivo.Če se s tem ne ukvarjaš, veliko stvari sploh ne »čuješ«. Spomnimse primera v eni od občin, ko so primerjali umrljivost med kraji inseveda trdili, da je razlika zato, ker ni dovolj zdravnikov. To me jemočno pritegnilo, ker me je zanimalo, kako to, da se dajo podatkiuporabiti tako nekritično.V praksi pa je potekalo delo tako, da sem spremljal podatke in stem ocenjeval situacijo ter nato uporabil logiko, ki je bila kolikortoliko verjetna, predvsem pa koristna za domače okolje. Vsiverjamemo, da preventivni ukrepi delujejo, toda čas je prekratek,da bi se vsi prepričali, da je res tako. Posameznik ne verjametoliko, kot naj bi verjel, ker včasih tudi stroka ne ve točno, kajse dogaja. Seveda so danes analitiki že tako pametni, da nekajdokažejo, nekaj stvari pa je takih, da sicer obstajajo povezave, kipa niso vedno vzročno-posledične in še ni vse čisto jasno. Kotprimer lahko povem, da smo na začetku našega delovanja verjeli,da je paradižnik kot rdeč sadež kancerogen in tako je bilo celotnoprebivalstvo prestrašeno. Danes vemo, da ni tako.Kaj misliš o sporočilih, ki vzbujajo strah pri ljudeh?Tisti, ki ljudi strašijo, delajo škodo. Zavedati bi se morali, da jepotrebno daljše obdobje več let, ko lahko rečeš, kako in kaj. Kozačneš neko aktivnost, ki ne deluje dobro, in potem, ko začnejoljudje misliti s svojo glavo ter vidijo, da je šlo dejansko zastrašenje, in ko začutijo, da si jih strašil po nepotrebnem, potem tinaslednjič ne verjamejo več.Kaj meniš, ali sta statistika in matematika povezani z umetnostjo?Človek bi mislil, da se te stvari izključujejo, pa še zdaleč ni tako.Ne eno ne drugo ne more uspevati v stihiji. Največje umetninena platnu ali v glasbi so namreč natančno sestavljene iz navidez suhoparnih matematičnih elementov, ki se sistematičnoponavljajo oziroma kombinirajo.Kako lahko vplivamo na stališča ljudi, kaj bi se zgodilo, čepreventive ne bi bilo?V prihodnje pričakujem, da bo zaradi različnih lobijev in občutljivihpolitikov, ki so tudi ljudje, zopet prišlo do zmanjšanja učinkovitihaktivnosti na področju kajenja. Na ta stališča se da vplivati,ker je bilo ravno na primeru kajenja narejeno toliko stvari, in čebomo tu popustili, bo šel delež kadilcev zopet navzgor. Najhujeje misliti, da smo vse povedali, napisali in sedaj lahko gremo kamdrugam s svojo pozornostjo. To ne gre, aktivnosti je treba stalnoprilagajati in takoj, ko popustiš, gre vse nazaj na prejšnjo ravenali pa še na slabše. Pri starejših prebivalcih smo bili uspešni in jihvedno manj kadi, za mlajše pa me skrbi, kako bo. Vse skupaj jepovezano z ostalim dogajanjem v družbi in če se bodo nadaljevalitrendi, da mlad človek ne bo imel veliko pričakovati, potem tudine bo več veliko uspeha v podukih, ki jih nudi zdravstvena vzgoja.Če ne čutiš veselja ali upanja, potem ti je za marsikaj vseeno.Spomnim se profesorja iz Zagreba, ki nam je predaval in namje omenil Krležo. Slednji je napisal, da je bolezen vse, kar boli.Potem nam je rekel, da naj razmišljamo, kaj vse nas boli. In čepogledaš trenutno stanje v družbi, potem vidiš, da marsikaj boli.Revija ISIS - Oktober 201139

IntervjuOdrasel človek, ki je že marsikaj doživel v življenju in je sedajostal brez službe, preživlja eno od najhujših bolečin. Zaveda se, daje star, ne bo našel nove službe, upi, ki jih je imel, propadejo. Navsak način je torej hudo bolan. Zdravstvo se s tem ne more spoprijetiin del družbe je res bolan. In zastonj je izvajati preventivo,če tega problema nisi rešil.Kako si predstavljaš, kako bi to vedenje prešlo na mlajše?Vedno je veljalo, da če si govoril o izkušnjah in če si jih pokazal,je veljalo bistveno več kot čista teorija. To je veljalo in boveljalo tudi naprej. Tudi če rečeš »potrpi, saj bo bolje«, temelji naizkušnjah. Kako to vedenje posredovati, tega pa ne vem natančno.No, v šolah seveda. So stvari, ki jih lahko zelo zgodaj posreduješ,za druge pa morajo biti otroci dovolj zreli. Ni pa še trdnihdokazov, kje so bili uspešni – je pač še premalo časa, da bi človeklahko vedel. Seveda pa so potrebni »pravi« podatki, za katere nidvoma v njihovo veljavo. No, vedno lahko rečemo, da je zdravjetako dinamična stvar, da se spreminja, ni pa dobro, če se to dogajav zdravstveni vzgoji. Dobro je otrokom dati informacije o vsehškodljivih dejavnikih, prave uspehe pa se doseže pri odločitvahv starejših letih. Tudi pri kajenju lahko otroka vzgojiš in mupriskutiš kajenje, ampak v hudi preizkušnji se mu lahko zgodi,da bo pokleknil, ker nima v sebi izkušenj, kaj se dogaja. Hitro galahko zvabijo, da bo šel po drugi poti. Pri alkoholiku je stvar tudipri odraslem težka in se to zanj ne da reči. Vsekakor daš otrokuosnovo, vedenje, odloči se pa sam, mora imeti možnost. Prav je,da se »preventivci« zavedo, da je največ uspeha pri tistih, ki serazumsko odločijo in temu programu sledijo na tak način.Tudi sebični ti lahko naredijo veliko škode – npr. pri cepljenju, kootroka ne pustijo cepiti, pa kljub temu uživajo dobrobit kolektivneimunosti.Starost oz. izkušnje so velika stvar za preventivno medicino. Tozdružiti z dobro predpripravo – izobrazbo, veščinami – in če toznaš vključiti v preventivne programe, ima lahko velike učinke.Kaj misliš o stanju duha v družbi?V našem času smo imeli veliko srečo: to je bilo upanje, pričakovanje,vedno smo govorili »samo boljše še bo«. In dejansko jetudi bilo. Najprej smo bili brez vsega, potem smo začeli kupovatiavtomobile. Nič ni bilo hudega, če je imel sosed dvakrat dražjega,glavno je bilo, da si ga imel. Sedaj smo res v krizi: ko je državnipraznik in ko ga je treba proslavljati, smo raje sami na terasi. Tudizato ljudje niso šli na referendum: ni več občutka, da soustvarjašstvari. Ko si malodušen, potem je konec – tako pri delu in sevedapri vplivih zdravstvene vzgoje. Tistega »saj bo boljše« ni več. S topolitiko si lahko včasih dosegel veliko. Vprašanje je, kdaj bomo tostanje presegli, v nekem trenutku se bo moralo obrniti. Sedanjadružba bi to morala dojeti in najti ukrepe, da se to obrne. Najhujeje, da ves narod pade v »depresijo« in da ni upanja.Si zadovoljen sam s sabo in svojimi uspehi?Sem zadovoljen, morda mi sedaj malo zdravje nagaja in nisemtako zadovoljen, kot bi lahko bil. Sem pa razočaran, ker semzrasel v drugih časih, ko sem sanjaril, kako bo vsako leto boljše.Pa sem se tega samo veselil in ker sedaj tega ni, sem razočaran.Pri toliko pametnih ljudeh, mislecih, gre življenje drugače, kot bilahko. Zaradi tega se tudi ne vključujem v politiko, kot bi se sicer.Razočaran sem nad razmišljanjem, kako bi vsi zdravniki šli vbolnišnico. Sicer pa smo tako stanje že imeli. Dejansko bo slednjapolna, kaj pa potem? Pričakoval sem kakovostne premike navzgor,na bolje, pa tega ni in ni. Kako je mogoče dopustiti, da semreža zdravnikov v osnovnem zdravstvu v nekaj letih zdesetka?Kako je mogoče tržišču ponuditi mreže ambulant? Dogaja se, dazobozdravstvene ambulante odpirajo peki in gradbeniki. Gnečakadrov v bolnišnicah pa že spodbuja odgovorne v razmišljanje,kako bi višek zdravnikov dajali v najem osnovnemu zdravstvu.No, nekje moraš biti tudi razočaran; če bi bilo vse lepo, tudi ne bibilo prav.Ne vem, če bo v prihodnje nastal kak kakovosten nadzor in bokdo skrbel, da bo ambulanta delovala v strokovnem smislu alibo samo blagajna za ustvarjanje dobička. Zanimivo je, kako seministri menjajo, pa se nič ne zgodi. Tudi zdravstveni domovi sozačeli iz nič in se začeli združevati. Če bi jih obdržali, potem bimi bilo vseeno in bi ta zgodba lahko bila osnova za oblikovanjetradicije. Sedaj pa bo to izredno težko narediti. Prišel bo nekdo,ki ima denar, kupil ambulanto in bo imel poleg tega še kakšenservis. Takšen se bo požvižgal na zdravje prebivalstva. Politika bomorala uveljaviti interes tistih, ki res potrebujejo pomoč, predvsemimam tu v mislih otroke. Sem sodijo tudi starejši. Prispevkiza zdravstvo morajo biti oblikovani tako, da bo tisti, ki ima več,vsaj deloma prispeval za tistega, ki tega ne more. Saj to načelovelja povsod po svetu in s tem se bomo morali soočiti tudi pri nas.Menim, da bi moral biti ZZV tisti, ki bi spremljal, kaj se dogajav okviru preventive, tudi pri zasebnikih. Če vse to, kar je nekočže bilo, uide iz rok, bo izredno težko združiti za nazaj. Dejanskolahko nekatere populacije izpadejo, še posebej ranljive.No, če ne bi čutil tako, bi bil študij socialne medicine zame zapravljen,ne glede na moderne definicije te veje medicine. Nekdo bomoral prej ali slej postaviti sistem tako, da bo temu zadoščeno.Pomembno je, kakšen človek kam pride v sistemu zdravstvenegavarstva. Mislim, da bo treba v okviru razmišljanja o kadrovskipolitiki (poleg nagrajevanja) razmišljati tudi o priznanjih. Vzdravstvu so bila dolga leta letna praznovanja ob dnevu zdravja,kjer so se podeljevala priznanja za deset in več let dela. Včasih jeto kar nekaj pomenilo, čeprav so ljudje tudi ta priznanja različnocenili.Za zaključek še nekaj misli našega intervjuvanca iz publikacije»Prispevek o zdravstvu v Koroški krajini«, ki je nastala leta 1986.Te misli so še kako aktualne tudi danes. V enem od poglavijse dr. Ivartnik dotakne integriranega zdravstva: »Spoznanjeo celovitosti medicine, kjer ni ostre ločnice med preventivoin kurativo in kjer se vse oblike zdravstvenega varstva ledopolnjujejo, je le počasi prodrlo in začelo rušiti pregrade medosnovnim in hospitalnim zdravstvenim varstvom. K temu jepripomoglo tudi razgibano dogajanje v organizaciji zdravstvenegazavarovanja ... Izredno ekstenzivnemu razvoju je v družbi sledilospoznanje o dejanskem gospodarskem položaju in ekonomskihmožnostih. Kot je v takih situacijah običajno, se je štednja najprejzačela pri tako imenovani »skupni porabi«, kamor vse preveč radištejemo tudi zdravstvo ... Posebej boleče je stabilizacija prizadelaosnovno zdravstveno varstvo v šibkejših občinah, ki niso mogle40 Revija ISIS - Oktober 2011

Intervjuvzdrževati niti doseženega zdravstvenega standarda in razlikemed možnostmi zdravstvenega varstva so se spet povečevale.Spoznanje o enotnosti zdravstva in potreba po zagotovitvi čimvečjega učinka zdravstvene službe ob omejenih možnostih, staspodbudila zdravstvene delavce, da so se 17. 4. 1981 združili vSOZD Koroško zdravstvo … Želja, da bi bili naši zdravniki karnajbolje usposobljeni, da bi imeli na razpolago moderne diagnostičnemetode in aparate, nas vodi v novo plansko obdobje.Pri tem pa bo spet v ospredju preventiva; preprečiti, da se rodibolan otrok, preprečevati bolezni in poškodbe v mladosti, pravilnousmeriti mlade, izbrati pravo delo, ki ga opravlja delavec zzadovoljstvom in uspešno in ki mu omogoča socialno blagostanje,ob tem pa čim hitreje pozdraviti bolnika in preprečiti invalidnostali prezgodnjo smrt. Če bo le možno odpraviti še nezaposlenostin ohraniti mir, smo se s tem še za nov korak približali idealuzdravja«.Doktor Ivartnik, hvala za pogovor in vse najboljše ob osebnemprazniku.Voditi medicinsko fakulteto:mačji kašelj?David Gordon, predsednik Združenja medicinskih fakultet v EvropiMarko ZdravkovićJunija letos je v Sloveniji potekala prva večja mednarodnakonferenca o izobraževanju v medicini z naslovom: »Osebjemedicinskih fakultet – izzivi in priložnosti«. Osrednji del konferenceje gostila Ljubljana, zaključna delavnica pa je potekala vMariboru. Tam sem imel izjemno priložnost spoznati eno izmedavtoritet s področja medicinskega izobraževanja v Evropi, DavidaGordona, predsednika AMSE (Združenja medicinskih fakultetv Evropi, angl. Association of Medical Schools in Europe). VManchestru, Anglija, je bil sedem let dekan medicinske fakultete,delal je kot akademik in klinik ter s svojim raziskovalnim delom spodročja fiziologije srca pomembno prispeval k zakladnici medicinskegaznanja. Name je naredil izjemen vtis. Je predan spodbujanjusprememb v zdravniški skupnosti z združevanjem raznolikhizkušenj in odprt za širok spekter mnenj. Z navdušenjem jeprivolil v intervju preko spleta, ki razkriva številne zanimivosti.Izvajanje abdominalnega ultrazvoka na simulatorju meddelavnico v Simulacijskem laboratoriju Medicinske fakulteteUniverze v Mariboru v sklopu AMSE-konference 2011. Zleve: izr. prof. Ivana Oborna, prof. David Gordon in MarkoZdravković (foto: Tamara Todorović, študentka medicine).AMSE ima v svojem ustanovnem dokumentu naštete številnecilje. Kako bi v enem stavku sporočili osrednji namen združenja?AMSE se ukvarja z vodenjem medicinskih fakultet, torej z vodstvenimikadri in njihovimi interakcijami s financerji, raziskovalci in sistemomzdravstvenega varstva.Obstaja mnogo podobnih združenj, na primer AMEE (angl.The Association for Medical Education in Europe). Kako spadaAMSE v ta mozaik?Poudarek AMEE je predvsem na kakovostni izvedbi izobraževanja.V primerjavi z AMEE pa se mi osredotočamo na sam menedžmentmedicinskih fakultet, ki je prav tako pomemben dejavnik v medicinskemizobraževanju. Nekako delujemo kot forum za izmenjavoizkušenj in idej za vse vpletene v proces vodenja. Na naših vsakoletnihsrečanjih nastajajo skupna stališča kot rezultat intenzivnih razprav.Tako smo leta 2007 v Lizboni obravnavali povezave med medicinskimifakultetami in sistemom zdravstvenega varstva in skupaj pripravilikončni dokument, ki je imel pomemben vpliv na politične odločitve vnekaterih evropskih državah.Zanimivo bi bilo vedeti, koliko medicinskih fakultet je pravzapravv Evropi?Težko je podati natančno število. Tistih, ki so uradno priznane s stranidržavnih organov in po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije(SZO) spadajo v evropsko regijo, je 455. To število je treba jematiz rezervo, saj SZO v definicijo evropske regije prišteva na primertudi vse bivše članice Sovjetske zveze. Prav tako so nekatere zasebnemedicinske fakultete do danes prenehale delovati. Menim, da je okoli450 realno število.Koliko teh fakultet pa je trenutno članic AMSE?Približno ena tretjina zahodnoevropskih medicinskih fakultet, vzhodpa je slabše zastopan. Prihod na vsakoletna srečanja jim namrečpredstavlja visoko finančno breme. Vseeno pa naše delovanje vzhodnimdržavam veliko bolj koristi, kljub temu, da ni veliko tamkajšnjihfakultet naših članic.Revija ISIS - Oktober 201141

IntervjuKako dolgo sta že medicinski fakulteti v Ljubljani in Mariboručlanici AMSE?Liste članic pred letom 2008 trenutno nimam pri sebi. Obe fakultetipa sta na listi od leta 2008, torej sta članici vsaj od takrat dalje.Vsakoletna srečanja, ki jih organizirate, vselej obravnavajozanimive in aktualne teme. Obravnavali ste že povezovanjemedicinskih fakultet z učnimi bolnišnicami (2007), izboljšanjekakovosti medicinskih fakultet (2008), vlogo medicinskih fakultetpri podiplomskem izobraževanju (2009) in leta 2010 internacionalizacijomedicinskih fakultet. Kateri je glavni zaključek letošnjekonference na temo osebja medicinskih fakultet?Kmalu bom na naši spletni strani (www.amse-med.eu) objavilkončno verzijo deklaracije, ki smo jo sestavili na koncu konference.Morda je vredno poudariti problematiko plač. Neskladja med plačamiprofesorjev na medicinskih fakultetah in zdravniki v sistemu zdravstvenegavarstva niso dopustna in moramo najti način za odpravo tehnesorazmerij. Individualen delovni načrt učiteljev, ki vključuje osebnirazvoj, je prav tako smiselno uvesti za vse člane fakultete. Menjavanjepodročja dela vsakih nekaj let je za posameznika zelo stimulativnoin vodi k hitrejšemu napredku v izobraževanju. To bi morali jematikot naraven proces, kot nekaj samoumevnega; ni dvoma, da je vsakdoizmed nas sposoben delati tudi na čem novem. Učinkovit sistemnagrajevanja naj bi izpostavljal posameznike, po katerih naj bi sezgledovali. Resnično upam, da bo ta deklaracija vplivna.Kje je Slovenija v smislu osebja medicinskih fakultet – ali se soočamos podobnimi težavami kot ostale evropske države, ali so kakšnerazlike?Nekateri problemi so podobni, spet nekaj je tudi drugačnih. Lahkoizpostavim tri glavne. Prvič, težava pri zagotovitvi primernega plačilakliničnemu, akademsko aktivnemu osebju. Trenutno bolj kot netrpijo, ko zraven kliničnega dela opravljajo tudi raziskovalno terpedagoško delo. Njihovi kolegi, t.i. »izolirani« kliniki, pa imajo praktičnoenako plačilo. Drugič, vzdrževanje kakovostne storitve. Starejšiakademiki imajo prepogosto negativen vpliv na univerzo s tem, kose oklepajo svojega stolčka. Pri reševanju tega problema bi lahko pomembnoprispevala vpeljava individualnega delovnega načrta za članefakultete, ki sem ga že omenil. In tretjič, opazil sem, da je mnogo lažjenajti dobro osebje, ko ustanavljaš novo medicinsko fakulteto. Pozitivnoin navdušeno okolje privablja profesorje, še posebej tiste dobre.Katere probleme glede osebja lahko pomaga rešiti vrstniškoučenje?V Manchestru smo imeli učni program, osnovan na PBL (angl.Problem Based Learning; slov. problemsko usmerjeno učenje). Takov majhnih skupinah ves čas poteka vrstniško učenje. Zanimivo, edenizmed naših razočaranih študentov je ustvaril grafit: »Pridite v Manchesterin se sami naučite medicine!« Mi smo seveda grafit sprejeliveliko bolj pozitivno, saj je ta samostojnost bila pravzaprav naš cilj.Delovati v majhnih skupinah, učiti se drug od drugega, izmenjevatiinformacije in mnenja je mnogo bolj učinkovito in vodi do pridobitvepomembnih veščin in odnosa do vseživljenjskega učenja, ki je ključnegapomena v naši stroki.Kaj pa glede ekonomske koristi in manjše potrebe po zaposlovanjuučiteljev?Vsekakor naj bi vrstniško učenje vpeljali predvsem zaradi drugihjasnih koristi, ne pa varčevanja.Če se dotakneva delavnice, ki je potekala v Mariboru, kakšni sovaši vtisi o njej?Zanimanje mi je vzbudila skupina navdušenih, kreativnih ljudi nanovi fakulteti in polno pozitivne energije. Menim, da je takšno okoljeključno za dobro izobraževanje. Enako sem opazil po vsej Evropina novih medicinskih fakultetah, z izjemo ene. Tam je prevladovaloizjemno negativno vzdušje zaradi ostrih prepirov, ki so jih moraliprestati pri zavzemanju za ustanovitev že četrte medicinske fakultetev tisti državi. Niso prejeli pomembnega splošnega odobravanja, saj somnogi še zmeraj prepričani, da naj ne bi potrebovali nove fakultete.Kakorkoli, v Mariboru vidim medicinsko fakulteto, ki ima učinkovitoin uspešno vodstvo in kjer delajo dobri in zaupanja vredni ljudje.Imate morda kakšno priporočilo, kako bi lahko izboljšali kakovostpodobnih delavnic v prihodnje?Pravzaprav je moje mnenje o vaši delavnici zelo pozitivno. Pogovarjalsem se tudi z ostalimi udeleženci iz Litve ter Češke in vsi smo sestrinjali, da ste pripravili zelo kakovostno delavnico.Kakšno je vaše mnenje o Simulacijskem laboratoriju in Simulacijskemcentru v Mariboru?Menim, da je bila izvrstna odločitev, nameniti sredstva za dobresimulatorje zgodaj v razvoju fakultete in omogočiti študentom medicineučenje kliničnih veščin na tovrstnih napravah.Kakšen vtis ste dobili o kakovosti medicinskega izobraževanja vSloveniji?Po tako kratkem obisku je zelo težko podati mnenje. Kolikor so meseznanili o ljubljanskih diplomantih, ki so delali v tujini, ni dvomao tukajšnjem standardu izobrazbe. Zanimivo je, da imajo različnedržave različne pristope, ki pa vodijo do podobnih rezultatov. Naprimer, če primerjamo Združene države Amerike, kjer študentjenajprej pridobijo diplomo z enega izmed naravoslovnih področij inse šele nato lahko vpišejo na štiriletni študij medicine, in Evropo, kjerse študij medicine prične takoj po srednji šoli in traja večinoma šestlet, potem pa postavimo vse te diplomente v enako delovno okolje, podveh ali treh letih med njimi praktično ni razlike.Ali ste morda opazili pomembne razlike med medicinskima fakultetamav Sloveniji?Ni opaziti pomembnih razlik, vsaj tekom tega kratkega obiska jihnisem uspel zaznati. Bi pa opozoril na nekaj drugega. Ponavadiimamo eno medicinsko fakulteto na vsaka dva milijona prebivalcev,zato mora vlada pazljivo načrtovati število dijakov, ki se jih sprejmena medicinski študij – glede na potrebe za vsaj 20 let vnaprej.V nasprotnem primeru utegne nastati zelo neprijetna situacija, šeposebej sedaj, ko slišim, da se zdravniki iz bivših jugoslovanskih državpotegujejo za ista delovna mesta kot slovenski diplomanti oziroma dazapolnjujejo primanjkljaj. Na dolgi rok bi morala biti država zmožnaustvariti zadostno število zdravnikov za svoje lastne potrebe. Jasnopa je, da je bila v Sloveniji potrebna še ena medicinska fakulteta, takozaradi pomanjkanja zdravnikov kot geografskim razmer. Tudi Litvain Latvija imata podobno razmerje medicinskih šol na prebivalce kotsedaj Slovenija. Treba pa se je zavedati tankega ledu in tako primernonačrtovati produkcijo zdravnikov.42 Revija ISIS - Oktober 2011

IntervjuČe pogledava malce v prihodnost, ali mi lahko poveste kaj več onaslednji konferenci AMSE?Seveda. Potekala bo v Padovi v Italiji. Razpravljali bomo o razvoju inspremembah v naslednjih 40 letih, o vlogi zdravnika v prihodnosti,kaj lahko postorijo ostali zdravstveni delavci in česa absolutno ne,o vlogi tehnologije itd. Na srečanje se pripravljamo v sodelovanju sSZO in Svetovnim združenjem za izobraževanje v medicini. Tema jevznemirljiva, tako da se že veselim razprav na konferenci.Kateri so po vašem mnenju trije osrednji izzivi v bližnji prihodnostina področju medicinskega izobraževanja v Evropi?Poleg teme naše naslednje konference vsekakor zagotavljanjezadostnih sredstev. Denar! Vsaka medicinska fakulteta toži, da jiprimanjkuje denarja. Vendar se situacija razlikuje širom Evrope, sajnekatere fakultete porabijo mnogo več kot druge. Torej bi moralijasno razmejiti, koliko pravzaprav zadostuje, in potem konstantnozagotavljati potreben znesek. Kot izziv vidim tudi sodelovanje s sistemomzdravstvenega varstva, politiki, zdravniki in ne nazadnje bolniki.Poteka tudi žgoča razprava o tem, ali naj bi medicinska fakultetaspadala pod univerzo ali učno bolnišnico.Kakšno je vaše stališče do tega?Jaz bi rekel, da tukaj ne bi smelo biti dvoma, da je jasno mesto medicinskefakultete na univerzi. In zakaj? Diplomanti potrebujejo širokoizobrazbo, ki jo nudi univerzitetno okolje in njegova filozofija.Ali nas ne bi moralo skrbeti, da je v tem primeru klinična praksamanj dostopna kot na fakultetah, ki spadajo pod učne bolnišnice?Pravzaprav ne. Ravno zaradi tega potrebujemo dobro sodelovanjemed vsemi, ki so vključeni v medicinsko izobraževanje. Nikakor nesmemo zmanjšati deleža klinične izpostavljenosti. Prav tako evropskadirektiva veleva, da se medicinsko izobraževanje izvaja tudi kotpraktično usposabljanje (Direktiva EU za strokovno usposobljenost,2005). Univerza mora proces izobraževanja nadzorovati tudi v bolnišnicah.Ta poudarek najdemo že v Flexnerjevem poročilu (zajetnaraziskava s področja izobraževanja v medicini, objavljena leta 1910v ZDA, op. a.): »Za zagotavljanje prvovrstne medicinske fakultetemora fakulteta imeti nadzor nad usposabljanjem v bolnišnicah.«Se količina kliničnega usposabljanja pomembno razlikuje medevropskimi državami?Ja, trenutno obstajajo velike razlike v količini ur, namenjenih kliničnipraksi v učnih bolnišnicah.Kakšna pa je vaša osebna izkušnja z vodenjem medicinske fakultete?V Manchestru so si želeli, da njihovo fakulteto vodi nekdo, ki prejtam ni bil zaposlen. Tako sem jaz prišel na delovno mesto dekana izagencije za financiranje raziskav, brez predsodka, kaj bi moral delati,brez prijateljskih ali sovražnih vezi z zaposlenimi na fakulteti in zveliko bolj jasnim pregledom nad medicinskimi fakultetami širomVelike Britanije. Imel sem tudi nekaj izkušenj z Univerze v Londonu.Kdo bi bil, po vašem mnenju, najbolj primeren za vodenje medicinskefakultete? Zdravnik, nekdo ki je usposobljen menedžer,bazični raziskovalec, morda kdo drug ali pa to sploh ni tolikopomembno?Rekel bi, da izobrazba ni edini, niti najbolj pomemben vidik. Kandidatmora vedeti in čutiti, kako ta kompleksen sistem deluje: univerza,bolnišnica, politika, državni organi in organi financiranja, bolniki indružba. Medicinska fakulteta je najbolj zapleten del univerze. Lahkorečem, da koristi, če si zdravnik. Še vedno pa izkušnje s poučevanjem,raziskovanjem ali znanje o vodenju pomenijo manj kot pa osebnostnelastnosti in sposobnosti kandidata za obravnavo te kompleksneorganizacije. Kadar so pod eno streho z medicinsko fakulteto šenaravoslovne vede in zdravstvene vede, je vse skupaj še bolj zahtevno.Ponavadi ljudje na univerzah sploh nimajo občutka, kako težko jevoditi medicinsko fakulteto. To je najtežja stvar od vseh na univerzi,kar ti le redkokdaj priznajo, če sploh. Če je medicinska fakulteta slabovodena, se vse zruši, sčasoma tudi sistem zdravstvenega varstva.Med konferenco so dekani obravnavali problem prevar pri raziskovanju– kakšen je bil odziv? Različen?To je bila pomembna razprava. Problem mora biti obravnavan, todani tako razširjen, kot se včasih bojimo.Kakšni so vaši cilji, ki bi jih radi uresničili v tem mandatu kotpredsednik AMSE?Predsednik združenja sem že od leta 2004, to je moj tretji mandat.Imam še dve leti časa, da prenesem nekaj idej in zamisli s papirja vprakso. AMSE bi rad zapustil s stabilnostjo in zmožnostjo ohraniti setudi v prihodnje. Prav tako menim, da je čas, da kdo drug prevzameta odgovoren položaj. Ni dobro imeti enega človeka na istem položajupreveč dolgo (smeh).Intervju sva zaključila v sproščenem spletnem vzdušju. Pri branju tegaprispevka si ne bi smeli zapomniti samo, kako težavno je vodenjemedicinske fakultete, ampak predvsem pomembne inovativne možnosti,ki so bile omenjene v pogovoru. Kot sta na primer odpravljanjeodpora k spremembi z individualnim delovnim načrtom osebjafakultete in vloga uspešnega vrstniškega učenja oz. tutorskega sistema,ki se na primer na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru žeuspešno izvaja. Res je, dekani medicinskih fakultet opravljajo napornodelo. Kljub temu pa ostaja vprašanje, ali imajo naši študentje medštudijem dovolj praktičnega usposabljanja. V povezavi s tem so tudipomembni minimalni standardi, ki naj jih študent doseže, predenpostane diplomant.Profesor Gordon je kot neodvisen opazovalec, čeprav v kratkem času,ocenil, da ni opaziti bistvenih razlik med medicinskima fakultetamav Sloveniji. Vprašanje ostaja, ali slovenska medicinska skupnost inposledično širša javnost delita mnenje? Zapomniti si velja, da obstajamnogo načinov, kako ustvariti kompetentnega diplomanta. Doseganjetega cilja pa je mnogo lažje v prijaznem, pozitivnem in navdihujočemokolju. Verjetno pomembno prispeva tudi sam interes fakultete,da sledi dognanjem s področja izobraževanja v medicini. Ne nazadnjese je na mestu tudi vprašati, ali smo v našem okolju dorekli, kakšne sokvalitete kompetentnega diplomanta.V zaključku bi se rad iskreno zahvalil profesorju Gordonu, da si jevzel čas za ta intervju. Hkrati mu želim vse najboljše pri njegovihnadaljnih prizadevanjih na področju vodenja medicinskih fakultet.Zahvale gredo tudi Tanji Prunk, absolventki medicine, ki je pomagalapri prevajanju intervjuja v domači jezik.Revija ISIS - Oktober 201143

IntervjuPogledi dekanov obeh slovenskih medicinskih fakultetProf. dr. Ivan Krajnc, dekan Medicinskefakultete Univerze v MariboruKako bi opisali vodenje medicinske fakultete?Medicinska fakulteta je kompleksna in zapletena organizacijskastruktura, pri njenem vodenju pa je izjemnega pomenatimsko sodelovanje. Na naše veselje se na našo fakultetovpisujejo najboljši in najbolj uspešni študenti, kar zahtevaskrbno spremljanje in nenehno izpopolnjevanje učnega načrta,da lahko sledimo pričakovanjem naših študentov. Vodenje medicinskefakultete je izjemno odgovorna funkcija tudi v smisluposlovnega upravljanja.Kateri so trenutno trije največji izzivi Medicinske fakulteteUniverze v Mariboru (MF UM)?Najpomembnejši izziv je nadaljevanje in dokončanje novogradnje,v kateri bomo zagotovili optimalne pogoje tako zaštudente kot za učitelje. Naša nadaljnja prednostna nalogaje mednarodno uveljavljanje medicinske fakultete in širitevmednarodnih povezav, kar bo še pospešilo izmenjavoštudentov in učiteljev. Veliko in posebno pozornost bomo vprihodnje posvečali pospeševanju bazičnih raziskav v obstoječihin načrtovanih laboratorijih in tudi s tem bomo krepilimednarodno prepoznavnost fakultete.Kako na MF UM skrbite za razvoj izobraževanja, za koraks časom z dognanji stroke s področja izobraževanja v medicini?Od katerega leta ste člani AMSE?Od leta 2008 smo člani AMEE (The Association for MedicalEducation in Europe) in AMSE (Association of MedicalSchools in Europe), prav tako se redno udeležujemo kongresov,na katerih udeleženci obravnavamo novosti v izobraževanju.Kolikor je le mogoče, le-te tudi uvajamo v prakso.Kakšen je vaš pogled na letošnjo konferenco AMSE, ki jepotekala junija v Ljubljani in Mariboru?Konferenca, ki se je odvijala letos v Ljubljani, delno pa tudiv našem Simulacijskem centru, je zajela aktualne teme ozaposlovanju učiteljev v pedagoškem procesu na medicinskifakulteti, kar je temeljni problem vsake medicinske fakultete.Zanimive so bile teme o podiplomskem doktorskem študijuter analize nekaterih zdravstvenih problemov in zdravstvenegaizobraževanja v nekaterih evropskih državah.Prof. dr. Dušan Šuput, dekan Medicinskefakultete Univerze v LjubljaniKako bi opisali vodenje medicinske fakultete?Kot običajno, so nekatere stvari dokaj preproste, številne pazahtevajo veliko dela in iznajdljivosti. Kot sem že mnogokratpoudaril, je osnova za zagotavljanje kakovosti predvsemkakovost njenih študentov in učiteljev ter ustrezno številčnorazmerje med njimi. Pri tem pa že naletimo na finance(raziskovalno delo, ustrezni prostori za delo itd.), kar zahtevaintenzivno delo dekana in celotnega vodstva, še pomembnejepa se mi zdi skrbeti za čim boljše odnose na fakulteti.Kateri so trenutno trije največji izzivi Medicinske fakulteteUniverze v Ljubljani (MF UL)?Najprej bi izpostavil uvajanje prenove študija, ki je bilo že»na papirju« izredno zahtevno, v praksi pa bo zahtevalo ševeliko sodelovanja med učitelji in učitelji ter študenti. To jepriložnost, da dober študij še izboljšamo in zagotovimo čimvišjo raven znanja in praktičnih izkušenj naših diplomantov.Naslednji izredno zahteven in dolgoročno pomemben izzivpa je izgradnja novih postorov. Prva faza tega projekta se žeizvaja. Tako naj bi v enem do dveh letih zrasla nova stavba zadva predklinična inštituta, ki morata zaradi izredno slabegastanja stavbe zapustiti.Kako na MF UL skrbite za razvoj izobraževanja, za koraks časom z dognanji stroke s področja izobraževanja v medicini?Od katerega leta ste člani AMSE?Kot sem že uvodoma omenil, smo prenovili pouk medicinein dentalne medicine, tako da gremo v korak s časom. Predtem smo natančno proučili pristope k razvoju študija nanajuglednejših evropskih medicinskih fakultetah, ocenilitrenutno stanje in izbrali najustreznejši pristop, ki zagotavljasodoben pouk, izmenljivost študentov v okviru Erasmusa,poglobljeno temeljno znanje in dobre klinične izkušnje.Pri tem bi se rad zahvalil vsem sodelavcem, ki so do sedajprizadevno skrbeli za kakovostno izvedbo prenove. Mislim,da je študiju v precejšnjo pomoč tudi simulacijski center, ki jezaživel pred skoraj štirimi leti. Aktivna članica v AMSE smood leta 2005.Kakšen je vaš pogled na letošnjo konferenco AMSE, ki jepotekala junija v Ljubljani in Mariboru?Najprej vas moram nekoliko popraviti. Konferenca AMSEje potekala le v Ljubljani v organizaciji MF UL. V Mariboruje bila satelitska konferenca oz. delavnica na temo OSKI(objektivni strukturirani klinični izpit, op. a.). Po mnenjuudeležecev in odzivu na »ljubljansko deklaracijo« lahko presodim,da je bila konferenca izredno uspešna in pomembna,saj se je dotaknila srži delovanja vsake medicinske fakultete:kako zagotoviti ustrezne kadre. Prisotnost oz. aktivnosodelovanje kliničnih učiteljev obeh slovenskih medicinskihfakultet pa bi lahko bilo večje.44 Revija ISIS - Oktober 2011

iz zgodovine medicinePrvi profesor dermatovenerologijena popolni Medicinski fakultetiJernej Demšar (1875–1961)Zvonka Zupanič Slavec, Marko PotočnikProf. Jernej Demšar je kot zdravnik pomemben v dvehvlogah. V prvi nastopa kot pionir slovenske šolske medicine,v drugi pa kot pionir slovenske dermatovenerologije. Bil jenestor slovenskih dermatovenerologov in med zdravniki testroke najpomembnejša osebnost med obema svetovnimavojnama. Prvenstveno se je ukvarjal z zatiranjem spolnihbolezni in popularizacijo znanja o njih. Leta 1945 je postalprvi profesor dermatovenerologije na popolni Medicinskifakulteti v Ljubljani.Leta 1912 je skupaj z zdravnikoma Josipom Stojcem inJosipom Tičarjem v okviru Slovenskega planinskega društvaustanovil prvo gorsko reševalno postajo v Kranjski Gori.Zaradi starosti se je prof. Demšar leta 1948 upokojil in jenjegovo mesto na fakulteti in kliniki prevzel dr. Jože Jakša(1895–1954).Jernej Demšar se je rodil v zelo premožni stari družini z mlinom,žago in številnimi hišami 19. avgusta leta 1875 v Železnikihin je po maturi študiral medicino na Dunaju. Promoviral jeleta 1901. Po enoletni vojaški službi je do jeseni leta 1902 kothospitant deloval v Splošni bolnišnici v Ljubljani. V letih od1902 do 1904 se je na dunajski dermatološki kliniki specializiraliz kožnih in spolnih bolezni. Novembra 1904 se je nastanil vLjubljani kot specialist dermatovenerolog.Leta 1909 je Občinski svet mesta Ljubljana zaradi velikegapomanjkanja zdravnikov na Kranjskem na mesto šolskegazdravnika imenoval tudi splošne zdravnike oziroma zdravnikedrugih specialnosti. Tako sta z delom začela dr. Mavricij Rus(1879–1977) in njegov štiri let starejši kolega dermatovenerologdr. Jernej Demšar. Pod nadzorstvom sta imela vse ljubljanskemestne ljudske šole in oba mestna otroška vrtca, salezijanskošolo na Rakovniku, zunanjo dekliško šolo pri uršulinkah indekliško osemrazrednico v Lichtenturnovem zavodu. Opravljalasta pionirsko delo in postopoma uvajala zamisli šolske medicine.Skozi desetletja je ta uvedla vse več pomembnih novosti vzdravstveni oskrbi šoloobveznih otrok. Delo šolskih zdravnikovje bilo sprva izključno preventivno; ob sistematskih pregledihotrok so bolne pošiljali v kurativne ambulante. Njihovo najpomembnejšedelo pa je bil nadzor nad nalezljivimi boleznimi inizvajanje cepljenj. Ob tem sta nadzirala tudi šolske higienskerazmere. Pregledi otrok po šolah so se postopoma prenesli vorganizirane ambulante, leta 1924 pa je bila ustanovljena prvašolska poliklinika v Ljubljani, kjer so sodelovali še specialistiza bolezni ušes, nosu in grla, okulist in zobozdravnik. Do letaPrvi profesor dermatovenerologije Jernej Demšar (1875–1961).Demšar vojak avstro-ogrske vojske med prvo svetovno vojno.Revija ISIS - Oktober 201145

iz zgodovine medicineSodelavci Dernatovenerološkega oddelkaljubljanske bolnišnice leta 1935. Sedijo:Zofija Prašek, Jernej Demšar, CarmenDeraeni, stojijo: Vladimir Milavec, FrancBrandtstetter in Drago Benedik.Predstojnik dr. Jernej Demšar z dvema asistentoma, glavno medicinsko sestro inbolniki.1941 je bilo med Slovenci 20 šolskih dispanzerjev, ustanovili somlečne kuhinje, uvedli šolsko telovadbo ter počitniške kolonijeza bolne in socialno ogrožene otroke. Dr. Demšar je kot šolskizdravnik deloval od leta 1909 do leta 1922.Kot zdravnik se je dr. Demšar leta 1913 udeležil 2. balkanskevojne in bil odlikovan z redom Sv. Save IV. stopnje. Polovicoprve svetovne vojne je preživel na ruski in italijanski fronti, ase srečno vrnil domov. Po vojni je leta 1921 prevzel vodstvoBrezplačnega zdravniškega ambulatorija v Ljubljani.Dr. Demšar se je družil tudi z zdravnikom dr. Josipom Tičarjem(1875–1946), doma iz Trboj pri Kranju, ki je bil v letih 1922 in1923 predsednik Slovenskega zdravniškega društva. Oba Gorenjcasta bila dobra organizatorja in privržena planinca. V času Tičarjevegazdravniškega dela v Kranjski Gori (1903–1918), kjer je bilmed leti 1907 in 1910 tudi župan, so leta 1912 ustanovili prvogorsko reševalno postajo na Slovenskem. Bila je del Tujskega prometnegadruštva v Kranjski Gori, ki ga je prav tako ustanovil JosipTičar. Po Tičarju so leta 1946 poimenovali dom na Vršiču, saj je bilzaslužen za njegovo gradnjo. Odprt je bil leta 1912, predstavljal paje protiutež nemški Vossovi planinski koči na Vršiču.Julija 1926 je bil dr. Demšar imenovan za primarija in vodjoDermatovenerološkega oddelka ljubljanske splošne bolnišnicein je na tem mestu ostal do upokojitve. Leta 1945 je bilimenovan za prvega profesorja dermatovenerologije na popolniMedicinski fakulteti in postal prvi predstojnik Katedre zadermatovenerologijo v Sloveniji. O zdravstveni problematikije pisal v strokovnih glasilih: Liječnićkem vjesniku, Zdravniškemvestniku, Medicinskem glasniku in Excerpta medica. V vsehdelovnih letih si je intenzivno prizadeval za zatiranje spolnihbolezni in prvi govoril o pomenu spolne vzgoje. O tem je velikopisal v strokovnih glasilih in v dnevnem časopisju, predvsem pav samostojni knjigi Spolne bolezni – ljudstvu v pouk in svarilo.Poglejmo, kako je bilo s spolnimi boleznimi pri Slovencih vDemšarjevem času: Podobno kot drugod po svetu so bile tudipri nas najpogostejše spolne bolezni gonoreja, mehki čankar insifilis. Spolnih bolezni, kot sta gonoreja in mehki čankar ljudjeobičajno niso jemali posebno resno. Pogosto so menili, da grele za nedolžen katar, ki se bo sam pozdravil in zato ni potrebnoobiskati zdravnika. Mladi fantje so se radi norčevali ali bahaliv zvezi z gonorejo, študenti so na bolezen celo gledali kot naDr. Josip Tičar, dr. Josip Stojc in dr. Jernej Demšar – ustanoviteljigorske reševalne službe v Kranjski Gori leta 1912.46 Revija ISIS - Oktober 2011

iz zgodovine medicineNagrobnik prof. Jerneja Demšarja, velikega občudovalca inpodpornika upodabljajoče umetnosti.sestavni del študijskih let. Sifilis je bil povsem druga zgodba,vendar kljub temu, da so se ljudje na splošno zavedali resnostisifilisa, pogosto niso poiskali zdravniške pomoči ali pa so tostorili, ko je bilo že dolgo prepozno. Ljudje so si pri zdravljenjuspolnih bolezni pogosto poskušali pomagati kar sami in so sezatekali k uporabi različnih mazil in pripravkov. K temu so jihspodbujali tudi razni oglasi v časopisih, ki so oglaševali raznaneučinkovita sredstva proti spolnim boleznim, katerih namen jebil iztržiti čim več denarja iz obupanih bolnikov. Za sifilisom soobolevali zlasti ljudje med petnajstim in petindvajsetim letom.Spolne bolezni so se pri moških pojavljale v najširšem obsegumed osemnajstim in tridesetim letom, ko so bili spolno najboljaktivni. Največji odstotek obolelih za spolnimi boleznimi jebil med alkoholiki. Spolne bolezni so zdravili v Ljubljani nadermatološko-sifilitičnem oddelku deželne bolnišnice. Tja sopošiljali na zdravljenje tudi vse prostitutke, pri katerih so odkrilispolne bolezni, nekatere pa so se raje odšle zdravit v Trst. Odleta 1904 je zaradi vedno večjega števila bolnikov dr. JernejDemšar brezplačno vodil ordinacijsko uro za kožne in spolnebolezni v Mestnem domu. Tri ure na teden so bile rezerviraneza ženske bolezni in ena ura za kožne in spolne bolezni.Dr. Jernej Demšar je opozarjal, da je največji krivec za razširjenostspolnih bolezni ravno nevednost in nepoučenost ljudi med vsemidružbenimi sloji, ki ji je tesno sledilo sprenevedanje: »Inteligencaima navadno o njih nejasne pojme, ki jih je posnela večinomaiz svoje, seveda žalostne izkušnje ali pa sprejela od omizja, kiobičajno pri penečem pivu spravlja seksualna vprašanja na dnevnired in jih razmotriva. Da se tu v razgovor vpletajo nazori, ki sovse prej ko znanstveno utemeljeni, in da se marsikaj smatra zadognano dejstvo, kar nima nobene resne podlage, si lahko mislimo.Ta nevednost se neusmiljeno maščuje na mladih moških, kiso iz rojstne hiše, v kateri je očetova volja vodila njih dejanje innehanje, stopili v svobodno, razposajeno življenje, ne da bi se jimbile samo z besedico omenile grozeče nevarnosti. Naša družbanamreč ni še tako odkritosrčna, da bi lahko govorila o seksualnihzadevah, ne da bi prišla v zadrego. Napačna vzgoja doma in v šoliter lažniva javna morala je spravila čut naše sramežljivosti čisto nakriva pota.«Prof. Demšar je bil poročen in je imel tri hčerke. Hčerka Majdaje tudi postala zdravnica.Prof. Demšar je bil ljubitelj lepih umetnosti, zlasti slikarstva.Podpiral je slikarja iz domače Selške doline Ivana Groharja inpred drugo svetovno vojno posedoval največjo zbirko Groharjevihdel. Dočakal je častitljiva leta in umrl 2. aprila 1961 vLescah na Gorenjskem.Fotografije so iz arhiva Dermatovenerološkeklinike v Ljubljani.Naslovnica zelo uporabljaneDemšarjeve knjige Spolne bolezniiz leta 1907.Profesor Jernej Demšar v zrelih letih.Revija ISIS - Oktober 201147

iz zgodovine medicineLeo Šavnik (1897–1968),prvi profesor onkologije napopolni Medicinski fakultetiZvonka Zupanič SlavecProf. Leo Šavnik je opravil pomembno interdisciplinarno zdravniškoposlanstvo na Slovenskem in se kot ginekolog in porodničar prvi specializiralza zdravljenje rakavih ginekoloških obolenj z radioterapijo. Postalje prvi profesor onkologije pri nas in je po pionirju slovenske onkologijeprim. Josipu Cholewi prevzel vodenje Onkološkega inštituta. Skoraj 20let je ustvarjalno usmerjal njegovo delo, se po svetu nenehno izobraževalin hkrati vzgajal mlajše sodelavce. Kot svetovljan, človeško odprt,z znanjem več svetovnih jezikov in željo po novem znanju je bil zeloprodoren. K nam je prinesel obilico mednarodnega znanja, pritegnilAmeričane, da so nas strokovno podprli, in objavljal pomembna spoznanjao ginekološki onkologiji v strokovni in poljudni besedi.Sodeloval je tudi v nemški komisiji za nadzor rakavih bolnikov inporočal o njihovih spoznanjih, da dietoterapija in zdrav način življenjauspešno premagujeta rakave bolezni.Leo Šavnik se je rodil 10. januarja 1897 v Kranju lekarnarju Edvardu Šavnikuin Olgi Šavnik, rojeni Mally. Tudi stari oče je bil že kranjski lekarnar. Osnovnošolo in gimnazijo je obiskoval v rodnem Kranju in maturiral leta 1915.Boril se je na bojiščih prve svetovne vojne, njegova narodna zavest pa ga je pokoncu vojne pripeljala tudi v vrste prostovoljcev za osvoboditev Koroške, kjerje bil Maistrov borec. Proti volji svojega očeta se je že med vojno vpisal namedicinsko fakulteto na Dunaju. Promoviral je leta 1923.Med leti 1924 in 1929 je služboval v Državni splošni bolnišnici v Ljubljani,vmes je nadaljeval študij kirurgije in rentgenologije v Pragi, Münchnuin Parizu (1926–1927) in se leta 1927 specializiral za ženske bolezniin porodništvo. Med leti 1927 in 1929 je delal v Bolnišnici za ženskebolezni in porodništvo v Ljubljani. Že v času specialističnega staža nauniverzitetni kliniki za ženske bolezni v Münchnu pri prof. Gustavu Döderleinu(1893–1980) so pritegnili njegovo zanimanje tedaj še skromni, aobetavni uspehi radioterapije ginekološkega karcinoma. Njegova želja jePrvi učitelj onkologije prof. dr. Leo Šavnik.Prof. Šavnik na viziti ob onkološki bolnici.Družina dr. Edvarda Šavnika iz Kranja: od leveproti desni sedijo Bogdan (padel v 1. sv. vojni priDoberdobu), mama Olga (rojena Mally), Renata(učiteljica, poročena Demšar), Leon (zdravnik),Marta (bančna uradnica v Trstu), Meta (učiteljicav Kranju); stojijo Olga (učiteljica v Kranju), oče dr.Edvard Šavnik in Vera (poročena Sajovic) (fotografijaje last Gorenjskega muzeja Kranj).48 Revija ISIS - Oktober 2011

iz zgodovine medicineStanovsko druženje. Prof. Šavnik skrajno desno.Družinska slika Šavnikovih okoli leta 1936.bila, da bi uvedli ta način zdravljenja tudi v ljubljanski ginekološkibolnišnici. Prisluhnil mu je prvi slovenski rentgenologprim. Alojzij Kunst (1938–1941) in ga povabil k sodelovanju vnovoustanovljenem rentgenskem oddelku ljubljanske splošnebolnišnice. Tako so ob koncu leta 1927 pri nas prvič začelizdraviti z rentgenskim obsevanjem. Že v aprilu 1928 je bil dr.Šavnik imenovan za asistenta, in sicer za rentgensko zdravljenjeginekoloških bolezni. V študijskem letu 1929/30 se je kotštipendist oblastnega odbora mudil na Dunaju, v Frankfurtuin Berlinu. Med leti 1930 in 1933 je bil zaposlen v Splošniženski bolnišnici in na rentgenskem oddelku Splošne bolnišnicev Ljubljani. Med leti 1933 in 1938 je delal kot zasebnizdravnik specialist (med tem se je študijsko izpopolnjeval leta1934 v Parizu in leta 1937 v Berlinu). Kljub velikim uspehomin popularnosti, ki si jo je pridobil v svoji zasebni praksi, je prof.Šavnik težil k širšemu in bolj poglobljenemu medicinskemudelu v bolnišnici. Ker je bil tedaj edini strokovnjak za radiološkozdravljenje pri nas, je bil takoj ob ustanovitvi Zavoda zazdravljenje in raziskovanje novotvorb, sedanjega Onkološkegainštituta, 1. julija 1938 imenovan za vodjo ginekološke terapijev tem zavodu. Skupaj z doc. Josipom Cholewo (1885–1942),ustanoviteljem in ravnateljem zavoda, ter z drugimi takratnimisodelavci je postavljal temelje tej posebni ustanovi za rakavebolezni, kakor tudi širši organizaciji boja proti raku v Sloveniji.Med službovanjem na Onkološkem inštitutu se je leta 1939izpopolnjeval še v Parizu in Göttingenu.Naslovnica Šavnikove knjige Zdravljenje raka izleta 1949.Po smrti dr. Cholewe je dr. Šavnik leta 1942 prevzel vodstvoljubljanskega Zavoda za novotvorbe in ga vodil do leta 1963.Ko je moral po drugi svetovni vojni dvakrat oditi na daljšezdravljenje v Združene države Amerike (otoskleroza), je tudiv tistih okoliščinah izkoristil čas za strokovno izpopolnjevanje.Leta 1947 in od leta 1950 do 1951 je obiskal vodilne kancerološkein radiološke centre v Ameriki (Memorial Hospital,Womens Hospital – New York; Massachussets General Hospital –Boston; Mayo klinike – Rochester; obsevalne centre v Clevelandu,Chicagu in Washingtonu) in z njimi povezal ljubljanskiOnkološki inštitut. V Združenih državah Amerike mu je uspelotudi pridobiti dragoceno opremo za inštitut.Od leta 1948, ko je postal izredni profesor onkologije, je svojeznanje in izkušnje posredoval študentom medicine, prav takopa svojim mlajšim sodelavcem. Leta 1951 se je šolal v Zürichu(zdravljenje ovarialnih karcinomov z izotopi) in leta 1953 vHeidelbergu (izotopi Co 60 ). Od leta 1948 je bil predstojnikKatedre za onkologijo in radioterapijo na Medicinski fakultetiv Ljubljani, januarja leta 1958 pa je postal redni profesor za topodročje. Študenti se ga spominjajo kot sijajnega govornika zobsežnim znanjem. Zapiske za predavanja drugih, ki jih je poslušal,je celo stenografiral, in to v nemškem jeziku. Sodeloval jepri ustanovitvi Kancerološke sekcije Slovenskega zdravniškegadruštva kot predsednik in nato dve leti kot tajnik. V letu 1958je bil na mednarodnem kongresu o raku v Londonu izvoljen začlana Mednarodne unije za boj proti raku, s sedežem v Ženevi,Revija ISIS - Oktober 201149

iz zgodovine medicineProf. Šavnik v mercedezu s svojo širšo družino.in dodeljen odboru za pripravo mednarodnega kongresa v Moskvileta 1962. V okviru mednarodnega sodelovanja z Norveškoje organiziral film o zaščiti proti sevanju za srednje tehničnomedicinsko osebje. Sodeloval je z Nuklearnim inštitutom JožefStefan pri znanstveni temi Vpliv ionizacije na belo krvno sliko pričloveku. V letih 1959 in 1960 je pomagal pri organizaciji gradnjeizotopnega laboratorija na dvorišču šentpetrske kasarne vLjubljani. V okviru raziskovalne teme je za sklad Borisa Kidričaraziskoval univerzalni regeneracijski serum kot sredstvo protisevanju. Leta 1964 je bil imenovan za častnega člana Slovenskegazdravniškega društva.Prof. Šavnik se je udeležil številnih kongresov: leta 1927 v Bonnu,leta 1931 v Parizu, leta 1947 v Saint Louisu (ZDA), leta1951 v Londonu, leta 1952 na Dunaju, leta 1954 v Münchnu,leta 1956 v Detroitu, leta 1957 v Bad Pyrmontu, Dunaju, Milanu,leta 1958 v Londonu in leta 1960 v Budimpešti. Od leta1951 do 1953 je bil član združenja The American Committee forMaternal Welfare. Več let je bil član zvezne komisije za rak priZveznem zavodu za ljudsko zdravje in sodelavec Bakteriološkegazavoda v Münchnu. Zaradi Šavnikovih prizadevanj v bojuproti raku, priznanih tudi zunaj meja Slovenije, je bil leta 1961izvoljen v Odbor za mednarodne kongrese Mednarodne unijeza boj proti raku. Upokojil se je leta 1963, vendar je do leta1967 še naprej delal s polnim delovnim časom na Medicinskifakulteti in na Onkološkem inštitutu, prenehal pa je opravljatidolžnosti direktorja inštituta.Izkušnje, ki jih je prof. Šavnik nabiral pri delu na Onkološkeminštitutu, je zbral ob 10-letnici ustanovitve inštituta vknjigi Zdravljenje raka. Že pred vojno je objavil v tujih revijahzanimive prispevke, rezultate svojega eksperimentalnega dela,predvsem o kancerogenem delovanju stilbenov. Uvedel je noveuspešnejše metode zdravljenja metroragij in sterilnosti priženskah. Poleg truda, ki ga je vlagal v izboljšanje radiološkegaGinekolog, radiolog in onkologprof. Leo Šavnik v zrelih letih.in kirurškega zdravljenjaginekološkegaraka, je z vztrajnostjo inoptimizmom preizkušaltudi vsa dosegljivanova sredstva, ki biutegnila lajšati težavebolnikom. Napisal jetudi knjigo Univerzalniregeneracijski serum (Su)kot sredstvo za biološkoregeneracijo tkiva inorganov človeškega telesa.Prav tako je sodelovalpri nastanku knjige K.Hinberga o novotvorbahv kemiji infiziologiji ter pri knjigiPoslanstvo slovenskegazdravnika. Strokovneprispevke je objavljal vdomačih in tujih strokovnih revijah. Strokovno javnost je obveščaltudi preko časopisov o novih dosežkih medicine v svetu napodročju raka.Umrl je 24. maja 1968 v 72. letu življenja. Slovenski onkologijija zapustil izjemno strokovno dediščino, kot njen nestor papredstavlja tudi svetal lik zdravnika onkologa, ki dela ob bolniškipostelji in se hkrati z angažiranim organizacijskim delombori za boljše spoznavanje in zdravljenje onkoloških bolnikovna Slovenskem.Prof. Šavnik je bil v zasebnem življenju zelo odprte narave,veder, družaben in poln humorja. Bil je magnet za ljudi in okolinjega se je vedno zbirala družba. Tuji strokovnjaki so ga pogostoobiskovali tudi v njegovi letni hiši na Bledu. Rad je imel dobreavtomobile. Poročil se je s premožno soprogo in v zakonu staimela sina in hčerko, ki sta oba študirala medicino. Sin se jeodločil za delo v tujini in na Danskem nostrificiral ljubljanskodiplomo z dodatnimi izpiti ter delal kot splošni zdravnik. Poletnepočitnice je prof. Šavnik rad preživljal v Opatiji, sicer pa jebilo njegovo delo posvečeno bolnikom in obsežnemu strokovnemuin znanstvenoraziskovalnemu delu.Šavnikov sin Boris je prav tako postal zdravnik. Ker je povrnitvi iz Amerike govoril, da v Ameriki ni tako slabo, kot se jegovorilo v Jugoslaviji, so ga oblasti celo zaprle, ker naj bi blatildržavni ugled. Zato je raje odšel na Dansko, postal tam splošnizdravnik, njegovo zdravniško pot pa nadaljuje vnukinja AnetteSavnik, radiologinja na univerzitetni kliniki Køge Sygehus.Za sodelovanje pri predstavitvi njegovega deda prof. Lea Šavnikase zahvaljujem kliničnemu psihologu Levu Požarju, ki jeprispeval tudi večino fotografij.50 Revija ISIS - Oktober 2011

Začetek ultrazvočnediagnostike v SlovenijiElko BorkoRazvoj ginekološko-porodniškeultrazvočne dejavnostiUltrazvočno valovanje se je začelo uporabljati v začetku 20. stoletjav vojaške namene in v tehniki. Že leta 1940 pa sta Goethin Wedekind objavila članek »Der Ultraschall in der Medizin«,ki je prvi objavljeni prispevek o uporabi ultrazvoka v medicini.Objave dunajskega nevrologa Karla Thea Dussika, ki je leta1942 in 1947 objavil svoje izkušnje pri lokalizaciji možganskihtumorjev, sta potrdila nemški in ameriški raziskovalec, TheodorHüter in Richard Bolt, v članku, ki sta ga objavila leta 1954:»Sonic-techniques for the use of sound and ultrasound in engineeringand science«.V ginekologijo in porodništvo je to diagnostično metodo uvedelleta 1958 Ian Donald (1910–1987) s svojimi sodelavci. Tegaleta so objavili v Lancetu članek »Investigation of AbdominalMasses by Pulsed Ultrasund«, v katerem so poročali o 78 bolnicah,pri katerih so izvide potrdili s histološkimi izvidi operacijskihpreparatov. Kasnejše raziskave in tehnološke izboljšaveultrazvočnih aparatur so potrdile uporabnost in neškodljivostpreiskave z UZ v porodništvu in ginekologiji, tako da je postalapoleg inspekcije, palpacije, perkusije in avskultacije peta preiskovalnametoda.Že deset let po poročilu Iana Donalda s sodelavci smo začelimetodo uporabljati tudi v Splošni bolnišnici Maribor. Leta1968 smo tako kot prvi v bivši Jugoslaviji začeli preiskovati zenodimenzionalno ali A-sliko na UZ-aparatu podjetja Kretz-Technik s tipsko oznako 4100 MG, kmalu zatem, v začetkuleta 1969 na dvodimenzionalni ali B-sliki s tipsko oznako 4100MGS, ki je poenostavila in olajšala UZ-diagnostiko.Že leta 1968 je Brumec predstavil prve izkušnje z ultrazvočnolokalizacijo placente v enodimenzionalni sliki v barvnem filmu»Morbus haemolythicus neonatorum (Rhesus)«, ki so ga izdelaliprof. dr. Viljem Brumec, prim. prof. dr. Edvard Glaser, JankoHančevič in Slobodan Pfeifer, v sodelovanju med porodniškimin transfuzijskim oddelkom Splošne bolnišnice v Mariboru inUniverzitetnim kliničnim bolniškim centrom v Zagrebu. Filmso prvič predvajali leta 1969 na Prvem kongresu hematologovin transfuziologov Jugoslavije v Zadru (kasneje na številnihkongresih in strokovnih srečanjih doma in v tujini). Prav takosta bila dva prispevka Viljema Brumca o ultrazvočni lokalizacijiplacente objavljena leta 1969 v Zborniku Prvega kongresahematologov in transfuziologov Jugoslavije.Strokovno bolj odmevna je bila objava v »Jugoslavenski ginekologijii opstetriciji«, osrednjem strokovnem časopisu vsehjugoslovanskih ginekologov. V četrti številki letnika 1969 soiz zgodovine medicinezdravniki iz mariborske bolnišnice objavili svoje izkušnje s prvimi250 UZ-pregledi. V članku, ki so ga pripravili F. Rostaher,prim. I. Japelj, V. Brumec, z naslovom: »Dijagnostika pomočuultrazvuka u ginekologiji i opstetriciji«, so naši strokovnijavnosti prvič predstavili fizikalne osnove in glavne indikacijeza ultrazvočne preiskave v porodništvu: kefalometrijo, lokalizacijoplacente, ugotavljanje lege ploda in večplodne nosečnostiter ugotavljanje plodovih srčnih utripov. V ginekologiji pa priugotavljanju tumorjev na adneksih ali maternici, predvsempri bolnicah z debelo trebušno steno ali pri tistih, pri katerihpreiskava ni bila možna zaradi napenjanja trebušne stene, ter pridoločanju tumorske čvrstosti (konsistence).Ta objava predstavlja prvo tiskano poročilo o klinični uporabnostiUZ-preiskav v porodništvu in ginekologiji na področjubivše Jugoslavije. V monografiji »Mikroanalize fetalne krvi innovejši postopki v porodništvu«, ki je izšla že julija leta 1971 vslovenskem in kmalu zatem v srbohrvaškem jeziku, je obsežnopoglavje, ki sta ga napisala Igor Japelj in Viljem Brumecin s svojimi izkušnjami potrdila uporabnost nove metode priugotavljanju ležišča placente, lege in vstave ploda, večplodnenosečnosti, ugotavljanju plodovih srčnih utripov in pri prednatalnikefalometriji.V začetku leta 1970 sta se prim. Igor Japelj in dr. Alemka Saksudeležila organiziranega strokovnega izpopolnjevanja pri prof.dr. Alfredu Kratochwillu na Dunaju. Pozneje pa sta delala vposebni javni ordinaciji ginekološkega oddelka in postopnouvajala novo diagnostično metodo v vsakodnevno prakso insi nabirala izkušnje. V začetnem obdobju je pri tem sodelovalprim. mag. Tone Šijanec in 4. februarja leta 1970 so imenovanipripravili poročilo za Ginekološko sekcijo SZD v Ljubljani inpredstavili slovenskim ginekologom »Naše prve izkušnje z UZPrvi UZ-aparat v mariborski bolnišnici.Revija ISIS - Oktober 201151

iz zgodovine medicinediagnostiko v porodništvu in ginekologiji«. Sledili sta poročiliJaplja in Šijanca, ki sta leta 1972 v Zdravniškem vestnikuobjavila članek »Diagnostična uporaba ultrazvoka v porodništvuin ginekologiji«, in leta 1973 Japelj in Saks: »Diagnoza placenteprevie z ultrazvokom«.Žal je delovno skupino zapustil prof. dr. Viljem Brumec, kasnejetudi prim. mag. Tone Šijanec, tako da je dolžnost uvajanjanove metode v porodniško in ginekološko dnevno prakso prevzeldr. Igor Japelj, ki je v naslednjih dveh letih sam ali skupaj zdr. Alemko Saks pripravil in objavil vrsto odmevnih strokovnihčlankov v slovenskih in jugoslovanskih revijah.Naš prvi Kretzov aparat je bil opremljen s tipalom za abdominalnoin tudi transvaginalno rabo, vendar z nizko frekvenco(1-1,5MHz) in večjo valovno dolžino, kar je seveda imelo zaposledico slabšo ločljivost in onemogočalo merjenje dolžinemed temenom in trtico pri plodu v prvem tromesečju nosečnostiter ugotavljanje drugih anatomskih podrobnostih pri plodu.V začetku leta 1975 smo staro Kretzovo aparaturo nadgradiliin dopolnili, tako da so bile možne preiskave v tehniki siveslike, vendar so osnovne pomanjkljivosti ostale. Kljub temu smov tem času ugotovili in objavili štiri primere akranije, ki smojih diagnosticirali z našo ne najsodobnejšo napravo. Zadovoljnismo tudi, da smo že takrat zapisali danes sprejeto načelo, da jepotrebno v drugem tromesečju opraviti UZ-preglede nosečnic,saj je to najprimernejši čas za odkrivanje prirojenih anomalij.Uporaba dvodimenzionalne sive slike je tudi nekoliko olajšalapreiskave v ginekologiji. Leta 1979 smo v Mariboru dobili drugotakratnemu tehničnemu napredku ustrezno, vendar še vednostatično aparaturo (Diasonograph, Emisonic 4201). Ta aparat jebil še vedno edini UZ-aparat v naši bolnišnici.Z novo aparaturo, ki je omogočala boljšo ločljivost, smo natančnejein lažje ocenjevali nekatere anatomske podrobnosti priplodu, kot npr.: hrbtenico, izmerili razdaljo teme–trtica, lociraliposteljico. V ginekologiji je aparatura omogočala oceno rastiovarijskih foliklov, prav tako pa je omogočala preiskave dojke.Naš zdravnik prim. prof. dr. Veljko Vlaisavljević se je začel prviukvarjati s sonografijo dojke in v Zdravstvenem vestniku leta1980 objavil svojo raziskavo o ehografskih značilnostih tumorjevdojke in leta 1981 kot prvi poročal o UZ vodeni punkcijitumorjev dojke. V istem časopisu je leta 1983 sledilo poročiloSaksove s sodelavci o uporabnosti ultrazvočne punkcije tudi nadrugih področjih v ginekologiji.Začetek in razvoj UZ-diagnostike na Ginekološki kliniki vLjubljani je bil v primerjavi z mariborskimi izkušnjami lažji,kar dokazuje poročilo prof. dr. Tomaža Tomaževiča, nestorjaginekološke UZ-diagnostike v Ljubljani, ki je v svojem poročiluzapisal, da se je Ginekološka klinika v Ljubljani vključila vultrazvočni razvoj leta 1971, ko je prof. Ladislav Lenart dosegel,da so kupili prvi ultrazvočni aparat znamke Kretz. Ta je polegenodimenzionalne slike A že omogočal tudi diagnostiko zdvodimenzionalno sestavljeno sliko B. Prof. Lenart je za ultra-zvočno diagnostiko v perinatologiji motiviral asistenta dr. VasilijaCerarja, za ginekološko diagnostiko pa asistenta dr. TomažaTomaževiča, ki se je leta 1973 kot Knafljev štipendist daljši časstrokovno izpopolnjeval na svojem področju pri prof. AlfreduKratochwillu na Dunaju.Na Ginekološki kliniki v Ljubljani so leta 1974 za opremonovozgrajenega Kliničnega centra kupili nemški aparat znamkeVidoson, ki je bil tehnično boljši od UZ-aparatov v Mariboru inenostavnejši za klinično uporabo ter je že tedaj omogočal dvodimenzionalnosliko v realnem času. Ta aparat je bil opremljen z mehanskorotacijsko sondo in je bil v rokah asistenta dr. Vasilija Cerarjain dr. Mirka Đurića klinično uporaben, tako da je ultrazvočnipregled kmalu postal del rutinske perinatološke diagnostike.O razvoju vaginalne tehnike UZ v Ljubljani je prof. dr. TomažTomaževič zapisal: »Vaginalni ultrazvok je za punkcijo jajčnikovin za spremljanje zorenja jajčnikovih foliklov v postopkih zunajtelesneoploditve leta 1987 uvedel doc. dr. Tomaževič. Zaradiočitnih prednosti pred abdominalnim ultrazvokom, je v Ljubljanivaginalni ultrazvok kmalu postal pomemben osnovni del ginekološkediagnostike oziroma ginekološke propedevtike«.52 Revija ISIS - Oktober 2011

iz zgodovine medicineV mariborski bolnišnici je klinična uporabnost novih aparaturprispevala, da so se za novo UZ diagnostično preiskavo začelizanimati tudi zdravstveni delavci drugih oddelkov naše ustanove.Ker pa niso imeli svojih naprav, so svoje začetne izkušnjenabirali na našem aparatu. Med temi so bili gastroenterologi,pediatri, rentgenologi, kirurgi, okulisti, otorinolaringologi inrentgenologi.Široka uporaba UZ nam je omogočila, da smo 13. in 14. junija1980 pripravili v Mariboru dobro organiziran in strokovnouspešen 1. slovenski simpozij o uporabi ultrazvoka, ki se gaje udeležilo veliko zdravnikov iz vseh delov Slovenije in izdrugih republik bivše Jugoslavije. V času simpozija je bil občnizbor in ustanovni sestanek Sekcije za ultrazvok zveze zdravniškihdruštev Slovenije. Prisotni so izvolili izvršilni odborsekcije. Predsednik nove sekcije je postal prim. Igor Japelj(porodničar), njegov namestnik prim. Marjan Pocajt (rentgenolog),tajnik dr. Marjan Skalicky (gastroenterolog), blagajnikpa dipl. inž. Borut Zakotnik (nuklearna medicina). Živahnarazprava na simpoziju je privedla do zahteve, da glavni odborpripravi zaključke razprave in jih v obliki resolucije predstavidomači javnosti. Resolucija je imela pet točk. V prvi sozapisali, da je ehodiagnostika (ED) pri nas dokončno zavzelatrdno mesto v medicini in je v nekaterih disciplinah že nepogrešljiva.Resoluciji so priključili še smernice za bodoče delo, vkaterih je pomembna usmeritev, da z ehodiagnostiko učinkovitozmanjšujemo škodljivo radiogeno (ionizirajoče) obsevanjeposameznikov in populacije. Geslo prvega simpozija je bilo»Iz prakse za prakso« in izbor prispevkov so objavili v 6.tematski številki Zdravstvenega vestnika z naslovom Uporabaultrazvoka, Maribor 1980.Aprila leta 1982 sta Igor Japelj in Marjan Skalicky pripravila invodila v Mariboru že drugi simpozij o uporabi ultrazvoka, nakaterem so se udeleženci dogovorili, da naj UZ-preiskave vednoopravljajo strokovnjaki ustrezne stroke, kot npr. ginekološkeginekologi, internistične pa internisti.Ponovni velik in pomemben kakovostni premik je v Mariborupredstavljal nakup nove aparature Picker 5000 z živo sliko, ki jebila opremljena s 3, 5, in 7 MHZ tipali, za potrebe porodniškegain ginekološkega oddelka in smo jo dobili decembra 1983.Novejša naprava z živo sliko je omogočila ugotavljanje številnihanatomskih podrobnosti na plodu, ki smo jih pred tem lahkovideli le v objavah v tuji literaturi. Podobno se je izboljšala ločljivostehogramov v ginekologiji, ki je z novo napravo omogočilapunkcije netipljivih tumorjev in dinamično sledenje rasti foliklovv jajčniku, saj je naprava imela vaginalno tipalo za real timepreiskavo. Nova aparatura je tako pospešila naše raziskovalnodelo, ki se je odrazilo v objavljenih prispevkih in člankih.Leta 1987 smo kupili manjšo zelo mobilno real time aparaturo,ki je imela poleg 3,5 MHz linearnega elektronskega tipala še zatiste čase izjemno zmogljivo multifrekvenčno mehanično tipalo(imelo je majhno površino, ki je omogočala preglede kolkov inmožganov pri novorojenčkih), ter nekaj kasneje mehanično vaginalnotipalo Ultramark 4 za potrebe ginekoloških UZ-preiskav.UZ-aparat smo kasneje dopolnili še z mehaničnim vaginalnimtipalom in tako pridobili izkušnje s transvaginalnimi preiskavamiv zgodnji nosečnosti. Na ginekološkem oddelku se je uporabavaginalnega tipala izkazala pri folikulometriji in določanjučasa ovulacije v IVF-protokolu. V tem času smo še opravljalilaparoskopske načine zunajtelesne oploditve. Za UZ-način smosi sposodili aparat na porodniškem oddelku, ki mu je proizvajalecATL nadgradil računalniški program, da smo lahko vgradilieno od prvih vaginalnih sond, ki so nam jo po navodilih VeljkaVlaisavljevića in načrtu inž. Trobentarja izdelali v Elektrostrojnemklubu v tovarni TAM. Tako smo v letu 1988 opravili že 12UZ-postopkov zunajtelesne oploditve.V naši bolnišnici sta leta 1987 dobila lastno aparaturo še otroškioddelek in oddelek za kardiologijo.Na ginekološkem oddelku pa smo se januarja leta 1988 soočiliz dejstvom, da se je UZ-aparat Emisonic 4201, ki smo gauporabljali od leta 1979, dokončno pokvaril in ga ni bilo mogočepopraviti, saj za tako star aparat ni bilo rezervnih delov.Februarja 1988 smo pričeli z aktivnostmi za nakup novegaprimernega UZ-aparata, saj so UZ vodene punkcije foliklov žepovsem izrinile laparoskopijo iz kliničnega dela pri IVF-ET. Vširšo družbeno akcijo za zbiranje denarnih sredstev se je vključilslikar Jure Cekuta, ki je del kupnine za svoje slike v vrednostitakratnih 30.000 nemških mark nakazal v sklad za nakupUZ-aparata. Sočasno smo 19. 4. 1990 pripravili veliko javnodobrodelno prodajo umetniških slik priznanih slovenskih likovnihumetnikov. Dražba za nakup ultrazvoka je bila za takratnerazmere v Mariboru izjemen kulturni in družbeni dogodek, kije odmeval v dnevnem časopisju.Z izkupičkom dražbe smo poravnali večji del kupnine za prepotrebniUZ-aparat, manjši del kupnine pa smo poravnali šelefebruarja 1991, kar dokazuje, da je bila tudi v tistih časih nabavanove UZ-opreme težavna. Na ta dogodek nas še vedno spominjaobeležje v hodniku našega Oddelka za reproduktivno medicinoin ginekološko endokrinologijo Klinike za ginekologijo inperinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.S starim UZ-aparatom so na porodniškem oddelku Splošnebolnišnice v Mariboru opravljali preiskave vse do leta 1991, koje oddelek iz sredstev samoprispevka dobil tehnično najnovejšoaparaturo, ki je omogočala Doppler in barvne Doppler preiskave.Nova sodobnejša UZ-aparatura Ultramark 9 na porodniškemoddelku je omogočila vse zahtevne standardne preiskave in meritvev porodništvu in tudi v ginekologiji. Podobno kot porodniškioddelek, je tudi ginekološki oddelek iz sredstev samoprispevkaleta 1995 dobil novo aparaturo ATL 3000, na katerem je bilomožno določati pretoke predvsem v tumorjih jajčnikov in jeomogočal boljšo predoperativno diagnostiko teh tumorjev.Revija ISIS - Oktober 201153

iz zgodovine medicineZačetek in razvoj ultrazvočnedejavnosti na drugih oddelkih v SBMariborNa prvih UZ-aparaturah porodniškega in ginekološkegaoddelka so pričeli zbirati prve izkušnje tudi zdravniki drugihspecialnosti, pod strokovnim vodstvom naših zdravnikov, ki sože obvladali osnove UZ-diagnostike.Med prvimi so se za novo preiskovalno metodo leta 1976 začelizanimati gastroenterologi naše bolnišnice, Mirko Drobnič,dr. Marjan Skalicky in prim. Milan Pocajt, in po določenemčasu so ti poskusi postali sestavni del redne gastroenterološkediagnostične obravnave. Po mnenju Skalickega je predavanje»Ultrazvok v gastroenterologiji«, ki je bilo 19. maja leta 1978 nasestanku gastroenterologov v Šmarjeških Toplicah, prva strokovnapredstavitev UZ v slovenski gastroenterologiji. Sledilo jeskupno poročilo Japlja in Saksove z gastroenterologi, kirurgi inrentgenologi, ki je bilo objavljeno v Zdravstvenem vestniku leta1978 o UZ-preiskavah jeter in žolčnika. Že leta 1980 je gastroenterologSkalicky s sodelavci za 12. številko »Zdravstvenegavestnika« pripravil obširno poročilo o triletnih izkušnjah z UZpreiskavami,leta 1982 pa so tudi ljubljanski gastroenterologiporočali o možnostih UZ-diagnostike v gastroenterologiji.Leta 1983 je dobil lastno UZ-aparaturo interni oddelek, kar jezmanjšalo obremenjenost naše aparature. Skrajšanje čakanja naUZ-preiskave je bilo občutno tudi potem, ko je leta 1983 začelapod vodstvom dr. Šijanca delovati UZ-naprava v Dispanzerjuza ženske v ZD Maribor. Nova pridobitev internega oddelka jebila opremljena že z živo sliko za preiskave v resničnem (real)času. To je bila prva visoko zmogljiva UZ-aparatura v našibolnišnici, ki je omogočila pregled gibljivih struktur in je omogočila,da so leta 1986 začeli s prvimi UZ vodenimi punkcijami,tako da se je ustvarila povsem samostojna veja UZ-diagnostike.Z novim aparatom, ki so ga kupili leta 1988, z elektronskimlinearnim tipalom so v vsakodnevno delo vpeljali terapevtskedrenaže, vstavljanje drenov in direktno aplikacijo zdravil podUZ-kontrolo. Pridobljene izkušnje so omogočile, da so leta1993 kot prvi v Sloveniji uvedli fleksibilno UZ-diagnostikozgornje prebavne cevi in kasneje z novejšimi UZ-aparati tudidruge bolj zahtevne preiskave, kot npr. leta 1998 rabo kontrastnihsredstev pri UZ-preiskavah. Na gastroenterološkem oddelkuje bila leta 1993 organizirana sonografska dežurna služba.Svoje začetne izkušnje od leta 1977 do 1980 z UZ-diagnostikona diasonografu ginekološkega oddelka je rentgenolog prim.Marjan Pocajt objavil v Zdravniškem vestniku in publikacijah11. kongresa radiologov Jugoslavije. Šele decembra 1983 so naoddelku dobili lastni UZ-aparat Combison 202E družbe Kretz.V ehodiagnostiko so vključili tri zdravnike: dr. Snežano Tetičkovič,Mirka Bračića in Andrejo Bosiljevac. Šele leta 1991 jeoddelek dobil dva ultrazvočna aparata Color Doppler – Ultramark9 in manjši Ultramark 4, kar je omogočilo širitev dejavnosti.Po prihodu dr. Mirjane Brvar, ki je svoje izkušnje pridobila naKliničnem inštitutu za radiologijo v Ljubljani, se je UZ-diagnostikaizpopolnila predvsem na področju urgentne medicine, saj je zUZ-preiskavo mogoče hitreje postaviti trdno diagnozo. Kot meniprim. Marko Demšar, rentgenolog in UZ-izvedenec, je s temprihranjeno pošiljanje na časovno zahtevnejše in dražje preiskave.Sočasno kot gastroenterologi je leta 1976 na otroškem oddelkuzačel z UZ-preiskavami prof. Alojz Gregorič. Sprva je zUZ ocenjeval velikost jeter in vranice ter pri kliničnem sumuugotavljal ali izključeval ascites, saj ločljivost našega aparat kajdrugega ni omogočala.Po letu 1979, z novejšo in izpopolnjeno napravo, pa so začelipreiskovati ostale strukture v trebuhu, predvsem ledvice inmehur, in tako pričeli z zamenjavo intravenozne urografije zUZ-preiskavo sečil. Med prvimi so začeli ultrazvočno določatikot diagnostični kriterij prostornino ledvice in leta 1979 jesonografija postala rutinska preiskava pri hospitaliziranih inambulantnih bolnikih. Kasneje se je z rabo aparature z živo slikopovečala zanesljivost tovrstnih preiskav tudi pri pediatričnihbolnikih, tako da je bila leta 1986 operirana prva hipertrofičnastenoza pilorusa le na podlagi UZ-ugotovitve.Že leta 1973 je na nevrokirurškem oddelku z lastno UZ-napravoza enodimenzionalne preglede kot prvi pričel opravljati prveUZ-preiskave glave naš nevrokirurg Matej Lipovšek, ki je leta1980 v Zdravstvenem vestniku objavil svoje izkušnje z rabo ultrazvokav nevrokirurgiji. Prof. Alojz Gregorič ima zasluge tudiza razvoj nevrosonografije v pediatriji, saj je leta 1980 usmerildoc. Silvo Burja, da se je pridružila Igorju Japlju, ki je s prim.Edmundom Štruclom že konec sedemdesetih let pričel s preiskavamimožganov, in se začela ukvarjati z ultrazvočno preiskavomožganov pri novorojenčkih. Že v letu 1981 se je usposobila zaultrazvočne preiskave možganov novorojenčkov in dojenčkov indo leta 1982 sta razvila, po zgledu tujih, svoj protokol ultrazvočnegapregleda možganov.Lastne izkušnje sta že leta 1982 predstavila na 1. jugoslovanskemkongresu za ultrazvok, ki je bil v Zagrebu. Pomembnosttega poročila je v tem, ker se je s tovrstnimi preiskavami vjugoslovanskem prostoru ukvarjal samo še pediater in kardiologNikola Lukinović iz Splita.Slovenski medicinski javnosti pa je bila novost predstavljena včlanku »Naše prve izkušnje z ultrazvočnimi preiskavami možganovnovorojenčkov«, ki je izšel v Zdravstvenem vestniku leta1983, samo nekaj let za prvimi poročili v svetu.Vlogo mariborskih ultrazvočnih diagnostikov pri uvajanju sonografijev pediatrijo dokazuje prvi seminar o ultrazvočni preiskavimožganov novorojenčkov in dojenčkov, ki sta ga 15. junija 1984 vMariboru organizirala dr. Silva Burja in prim. Igor Japelj s sodelavciin Sekcijo za uporabo ultrazvoka v medicini in biologiji.Dr. Silva Burja in prim. Igor Japelj sta leta 1986 predstavilasvoje novejše izkušnje z nevrosonografsko diagnostiko na1. jugoslovanskem kongresu otroške nevrologije in vzbudilaširšo pozornost, kar je vodilo do odmevnega mednarodnega54 Revija ISIS - Oktober 2011

iz zgodovine medicinesodelovanja. Oba sta leta 1989 pripravila drugo ultrazvočnošolo za pregled možganov pri novorojenčku in dojenčku, nakateri se je izpopolnjevalo več kot dvajset strokovnjakov.Na otroškem oddelku so za širši slovenski prostor organizirali14 šol iz abdominalne ultrasonografije pri otrocih pod vodstvomprof. Riccabone iz Gradca ter dve šoli iz ehokardiografije,ki ju je vodil prof. Stein prav tako iz Gradca. Sodelovanje spediatri v naši bolnišnici se je razvijalo vse do leta 1987, ko sona pediatriji dobili lasten aparat za preiskave z živo sliko.Po prvih objavah Grafa o sonografiji kolkov pri novorojenčkihin dojenčkih sta prim. Igor Japelj in ortoped prim. Miljan Senčarleta 1984 začela s preiskavami kolkov. Maja 1985 sta po strokovnemizpopolnjevanju pri Grafu pričela po tedaj sprejeti doktrinis preiskavami kolkov le pri novorojenčkih iz rizične skupine,sočasno pa v posebni ordinaciji sonografsko pregledovala kolketistih dojenčkov, ki so bili napoteni na rentgenološko preslikavo.Zaradi pozitivnih izkušenj smo v Mariboru že leta 1985 prenehaliz rentgenskimi preiskavami kolkov in v letu 1987 prešlina UZ presejalne preglede kolkov že v porodnišnici pri vsehnovorojenčkih. Organizirala sta tri šole iz ultrasonografije kolkovin zgodnje odkrivanje nepravilnosti kolkov se je uveljavilo po vsejSloveniji. K temu so prispevale tudi objave mariborskih strokovnjakov.O možnostih ultrazvočne diagnostike kolkov pri novorojenčkihin dojenčkih in naših izkušnjah je Igor Japelj poročal tudiv drugih krajih Jugoslavije (Zagreb, Novi Sad, Kragujevac).Od specialistov drugih medicinskih strok, ki so svoje prve izkušnjepridobivali na naših aparaturah, je treba omeniti še kirurgaAntona Murgla, ki je začel z UZ-preiskavami leta 1976. Ugotovilje zanesljivost UZ-diagnostike in se med prvimi odločal za operacijožolčnih kamnov samo na podlagi sonografske preiskave. Poobisku in ogledu medoperativne uporabe UZ na Kirurški klinikiv Ljubljani leta 1991 je to metodo prenesel v Maribor, kasneje pasta jo izpopolnila dr. Stojan Potrč in prof. Eldar Gadžijev. Slednjije kasneje uspešno raziskoval uporabo ultrazvočnih kontrastnihsredstev pri ugotavljanju patoloških sprememb v jetrih.Istega leta so pričeli preiskave srca tudi naši kardiologi, medkaterimi moramo omeniti prim. mag. Franja Guliča, dr. JožetaHajdinjaka in prim. Mirka Bombka. Leta 1979 je začel z UZpreiskovati ščitnico prim. Jurij Šubic. Leta 1984 so začeli z UZpreiskavamina naših aparatih okulisti prim. Marija Breznik,Jurij Kocmut in dr. Marjan Kocbek ter otorinolaringolog prim.Drago Kanič. Sočasno so pričeli z UZ-preiskavami tudi urologiin nefrologi naše bolnišnice.V pregledu razvoja UZ-diagnostike na porodniškem in ginekološkemoddelku ter drugih oddelkih Splošne bolnišnice vMariboru je poleg objavljenih prispevkov v našem strokovnemglasilu Zdravstvenem vestniku in drugih domačih in tujihstrokovnih časopisih potrebno povedati, da je prim. Igor Japelj15-krat organiziral in vodil, v sodelovanju s Slovenskim društvomza rabo ultrazvoka, učno delavnico »Embrionalna in fetalnaanatomija.« Iz arhivskih dokumentov ugotavljamo, da so se učnihdelavnic udeležili številni slovenski zdravniki, med njimi pa sotudi zdravniki iz drugih republik bivše Jugoslavije. V ta okvir sodiučna delavnica »Ultrazvok in neplodnost«, ki jo je organiziral invodil prof. Vlaisavljević leta 1994 v dveh terminih, in učna delavnica»Tehnike asistirane reprodukcije«, ki je bila, v sodelovanju sSlovenskim društvom za rabo ultrazvoka, leta 1995.Prof. Veljko Vlaisavljević, ki je leta 1991 prevzel vodenjeSlovenskega društva za ultrazvok, je aprila 1994 organiziralsimpozij ob 25-letnici diagnostike z ultrazvokom v Mariboru inše v oktobru istega leta s prof. Erihom Tetičkovičem pripravilstrokovni sestanek »Ultrazvok pri možgansko-žilni bolezni«.Prof. Erih Tetičkovič je na nevrološkem oddelku v osemdesetihletih samostojno razvil nevrološko sonografijo, leta 1987 objavilv Zdravstvenem vestniku članek »Angiosonografija karotidnegastebla« in kot prvi leta 1992 pripravil slovensko, obsežno indobro sprejeto monografijo o UZ-sliki možganskega ožilja.Med organizacijami bolj odmevnih strokovnih dogodkov, kista jih pripravila porodniški in ginekološki oddelek mariborskebolnišnice, pod okriljem Slovenskega društva za ultrazvok, jepotrebno omeniti leta 1992 sestanek pod naslovom »Hidrocefalusnovorojenčkov«, ki ga je vodila in usmerjala dr. Silva Burja.Uspešno delovanje mariborskih strokovnjakov za UZ je bilonagrajeno, saj smo v Mariboru na pobudo prim. Igorja Japljakot prvi v Sloveniji dobili aparat s tridimenzionalnim ultrazvočnimtipalom, kar je omogočilo ponovni strokovni zagonmariborske ultrazvočne šole. Na podlagi prvih izkušenj s 3DUZ je bil v Mariboru 3. oktobra 2003 organiziran Simpozij otridimenzionalni ultrazvočni preiskavi. Simpozij je bil posvečen70-letnici prim. Igorja Japlja, začetnika te dejavnosti, ki seje v teh 50 letih razvila v pomembno diagnostično pomagalosodobne medicine. Razprave s tega simpozija so bile objavljenev Zdravniškem vestniku, uvodnik o vlogi prim. Igorja Japlja paje napisal prof. Gregorič. Na sestanku so sodelovali B. Breyer,E. Tetičkovič, M. Brvar, E. Gadžijev, S. Pšeničnik, K. OgrizekPelkič, I. Takač, J. Rebol, D. Pahor, A. Dvoršak Erker in V. Flis.Med zadnjimi dosežki pa je mednarodna znanstvena konferenca»Možgani, ranjeni v zgodnjem razvoju otroka«, ki ga jeorganizirala doc. dr. Silva Burja leta 2005.Ta pregled razvoja UZ-diagnostike, ki so ga začeli slovenskiporodničarji in ginekologi in ki danes predstavlja nepogrešljivodiagnostično pomagalo v vseh sodobnih zdravstvenih vejah, naj bovzpodbuda drugim, da opišejo nastanek te metode v svojih okoljih.Literatura je na voljo pri avtorju.ZahvalaZahvaljujem se prim. Igorju Japlju, dr. med., za številne nasvetepri pisanju prispevka in zasl. prof. dr. Viljemu Brumcu za njegovonagovarjanje, da dokončam prispevek. Enako zahvalo semdolžan prof. dr. Tomažu Tomaževiču za njegovo pisno poročiloo začetkih UZ-preiskav na Ginekološki kliniki v Ljubljani, gastroenterologudoc. dr. Marjanu Skalickemu za številne podatkeo začetkih UZ-diagnostike v SBM. Upam, da sem navedel vse,ki imajo za njeno uveljavitev pisne ali druge dokaze.Revija ISIS - Oktober 201155

iz zgodovine medicineZačetki nevrofizologije vsvetu in pri SlovencihZvonka Zupanič SlavecMedicina je veda, ki je v nenehnem razvoju. Iz dneva v dansledimo manjšim in večjim novostim, do katerih prihaja zaradiinterdisciplinarnega dela znanstvenikov in klinikov. S temse tudi klasične medicinske stroke še dodatno specializirajoin uvajajo nova področja dela. Nevrofiziologija je odločilnoprispevala k diagnostiki različnih nepravilnosti v delovanjuživčnega sistema in nevrofiziologija človeka je tista veda,ki obravnava delovanje človeškega živčnega sistema. Skozidesetletje interdisciplinarnega dela in povezovanja mednevrologijo, nevrofiziologijo ter s spremljanjem bolnikov pookvari motoričnega nevrona, po možganski kapi in poškodbahhrbtenjače se je razvila nova veda, obnovitvena nevrologija.Začetnik te nove smeri v medicini je diplomant ljubljanskemedicinske fakultete, nekdanji sodelavec ljubljanskenevrološke klinike in utemeljitelj ljubljanskega Inštituta zaklinično nevrofiziologijo prof. dr. Milan R. Dimitrijević.Zaradi svojih zaslug v nevrologiji v mednarodnem prostoruje član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ker letospraznuje 80. življenjski jubilej in ker je obnovitveno nevrologijopričel razvijati z delovnimi izkušnjami, ki jih je pridobilprav v Ljubljani, bi ob njegovem življenjskem jubileju radipredstavili vpliv njegovih učiteljev nanj in njegovo življenjskopot, ki jo je prehodil.Leta 2010 je bilo ustanovljeno mednarodno združenje zaobnovitveno nevrologijo (Inernational Society for RestorativeNeurology), ki bo imelo 15. maja 2012 svoj prvi mednarodnikongres v Melbournu v Avstraliji. Nastajajo novi oddelkiobnovitvene nevrologije po svetu, v San Diegu (Kalifornija),v Atlanti (Georgia), Tajpeju na Tajvanu in drugod.Človeško telo je biološko tako zasnovano, da ima za številne organskesisteme vgrajene »varnostne mehanizme,« ki so v pomočv primeru bolezenskih sprememb. Pri tem je centralni živčnisistem zgrajen še posebej kompleksno in zaščitno. V njem pomultiparalelnih sistemih potekata prevajanje in procesiranje, karje posebej pomembno ob poškodbah tega sistema. V primerumožganske kapi ali okvare hrbtenjače na klinični in subkliničniravni vidimo, da je ohranjena rezidualna motorična funkcija, kipomaga obnoviti nekatere okvarjene motorične funkcije. S tempodročjem se ukvarja obnovitvena nevrologija. Že dolgo vemo,da celice propadajo, če ne opravljajo svoje funkcije. Zato je pomembnozgodaj po možganski kapi ali spinalni leziji ugotoviti,katere funkcije so okvarjene in kakšna je stopnja ohranjenihali rezidualnih funkcij. Te dele centralnega živčnega sistema jetreba čim prej začeti spodbujati z različnimi dražljaji, da postopomaprevzamejo vlogo okvarjenega dela živčnega nitja. Nekajmesecev po spinalni poškodbi npr. prihaja do hudih spazmov, kiso posledica rezidualne aktivnosti živčevja.V Sloveniji so pred desetletji fiziatri (Gračanin, Marinček indrugi) in elektroinženirji (Vodovnik, Kralj in drugi) razviliuspešno metodo stimulacije, t. i. funkcionalno elektrostimulacijo,ki so jo običajno označevali s kratico FES. Nekaj časase je uspešno uporabljala, nato pa je v medicini prevladaloprepričanje, da povzroča spastične reakcije in so jo v precejšnjimeri opustili. Dandanes pa se je na več koncih sveta razvilaobnovitvena nevrologija, ki izhaja iz rezidualnih živčnih funkcijin s spodbujanjem njihovega delovanja vpeljuje nove anatomskesituacije, ki pripeljejo do nove živčne funkcije. Na klinikah zaobnovitveno nevrologijo, npr. na Dunaju, sodeluje tim strokovnjakov:nevrolog, nevrofiziolog, fiziater, fizioterapevt, inženirza biomedicinske pripomočke in psiholog. Slednje potrebujejopredvsem bolnikih, ki razvijejo potravmatsko depresijo. Natedenskih konziliarnih sestankih timi usklajujejo programrehabilitacije posameznih bolnikov in se trudijo za njihovo čimhitrejšo vrnitev v domačo oskrbo. Četudi ima razvojna nevrologijasvoje korenine v slovenskem prostoru, se tukaj doslej nirazvijala.Začetki nevrofiziologije v svetuNevrofiziologija se je začela razvijati v 20. stoletju, ko je bilodelovanje človekovega živčnega sistema mogoče opazovati brezškode za preiskovančevo zdravje. Začetki klinične nevrofiziologijesegajo v čas pred drugo svetovno vojno, ko so se začeleelektrofiziološke metode širiti iz laboratorijev zoofiziologije vklinično okolje. Posamezne preiskovalne metode so se najprejrazvijale ločeno. Z elektroencefalografijo (EEG) je bilomogoče zaznavati izredno nizke valove, ki nastajajo v človeškihmožganih. Z elektromiografijo (EMG) je bilo mogoče zaznatielektrično aktivnost v mišicah, z uporabo elektronskih računalnikovpa najšibkejše odzive na vidne, slušne in tipne dražljaje,kar imenujemo senzorična encefalografija.Klinična elektroencefalografija (EEG) se je v začetku razvijala vokviru nevrologije in psihiatrije. Prvi podatki o človeški EEGaktivnostiso bili objavljeni leta 1935, kar je hitro povečalo številoakademskih in kliničnih raziskovalcev centralnega živčevja.Leta 1949 so začeli preučevati otroke z epilepsijo in leta 1951prešli na operacije možganov zaradi epilepsije. Raziskave sopotekale predvsem v povezavi z EEG. Leta 1957 so pripraviliprvo intraoperativno EEG-snemanje karotidne arterije, leta1965 pa so posneli prvi EEG med letom skozi vesolje.Elektromiografija (EMG) se je na začetku klinične potiuveljavljala v fizikalni in rehabilitacijski medicini in je najprejslužila preučevanju dejavnosti posameznih mišic pri normalnihin patoloških gibih. Pomen EMG je danes največji v56 Revija ISIS - Oktober 2011

iz zgodovine medicinerehabilitacijskem okolju, kjer je funkcionalni vidik preučevanjagibalnih motenj zelo pomemben za obravnavo prizadete osebe.V okviru bolj diagnostično naravnane klinične nevrologijese tak način rabe EMG ni uveljavil, ker ni prispeval k boljšidiagnostiki nevroloških bolezni. Na področju nevroloških strokso se razvijale druge elektrofiziološke preiskovalne tehnike,ki so pokazale diagnostično uporabnost in so pri vsakdanjemkliničnem delu nepogrešljive, predvsem pri diagnostiki bolezniin poškodb perifernega živčevja in mišičja: npr. analiza potencialovmotoričnih enot s koaksialno igelno elektrodo, merjenjeprevodnih hitrosti perifernih živcev, mikroelektromiografija inanaliza živčno-mišičnega prenosa, elektronevrografija …Klinična nevrofiziologija je začela svoj razvoj v Skandinaviji inse je nato širila po Evropi. Združevanje metod in laboratorijevv novi stroki je še bolj okrepilo razvoj preiskovalnih metod, prikaterih se z izboljšanimi načini draženja in detekcije povečujevzdražnost in prevodnost centralnega živčevja. Prav klinična nevrofiziologijaje z razvojem preiskovanih metod ogromno prispevalak boljšemu prepoznavanju nevroloških okvar, njihove naravein lokalizacije. Z instrumentalnimi preiskavami lahko dokažemodiagnostično pomembne funkcionalne motnje živčevja, ki pa nepovzročajo simptomov, kliničnih znakov ali prizadetosti. »Zatonista pomembni klinična in anatomska diagnostika okvar, ampakje velikega pomena natančno, zanesljivo in količinsko vrednotenjevrste in teže funkcionalne prizadetosti.«Preiskave klinične nevrofiziologije so koristne pri kliničnidiagnostiki, lokalizaciji okvar, odkrivanju klinično nemih okvar,spremljanju poteka bolezni, okrevanja, vrednotenju učinkazdravljenja. Posebej pomembno je odkrivanje okvar živčevjav zgodnjih obdobjih po akutnih boleznih ali travmatičnihpoškodbah z nevrofiziološkimi preiskavami, ko bolnik pripreiskavi še ne more sodelovati. Takrat je klinična slika namrečše nejasna. Pri bolnikih z možganskimi okvarami se lahkosomatosenzorični evocirani potenciali uporabljajo za določanjestopnje okvare centralnega živčnega sistema, specifičnih področijprizadetosti in prognozo funkcionalnega delovanja. Ena odpreučevanih bolezni s to tehniko je tudi multipla skleroza.Motorične okvare so očitnejše in jih na pacientu lahko odkrijemopri samem splošnem pregledu. Potrdimo jih lahko zelektromiografsko raziskavo. Zato je senzorika dolgo ostala vsenci bolj razvite in že uveljavljene »motorične« nevrofiziologije.Del senzorične preiskave se je uveljavil z razvojem izvabljenihodzivov. Obstaja veliko motenj, ki prizadenejo na primer sluh,voh, vid, okus in otip. Z ustreznimi napravami, ki so rezultatiuspešnega razvoja nevrofiziologije, je možno te spremembe dokumentirati,slediti poslabšanju ali izboljšanju prizadetega čutamed terapijo, hkrati pa je na podlagi teh raziskav mogoče ugotovitipravilno diagnozo bolezni in posledično pravilno zdravljenje.Tudi v slovenski nevrofiziologiji se je vpeljalo že nekaj vsvetu priznanih metod za kvantitativno vrednotenje percepcije.Takšna ocena ugotovljenih motenj omogoča pozornemu preiskovalcuz dovolj znanja o senzorični fiziologiji zanesljivo ocenozaznavanja in vrednotenja nenormalnega delovanja.Tehnološki razvoj zadnjega desetletja ali dveh je izboljšal opremo,merilnike, ki raziskujejo možgane in hrbtenjačo. Obstajaše veliko možnosti za izpopolnitev teh naprav. Znanstvenikise trudijo narediti neinvazivno aparaturo, ki bi lahko merilaakcijske potenciale le enega nevrona v naključno izbranemdelu možganov, kar je morda danes nemogoče izvesti, ampak vprihodnosti ne dvomijo v uspeh.Začetki nevrofiziologije priSlovencihTemelji nevrofiziologije pri Slovencih so bili postavljeni leta1947, ko je Aleš Strojnik, tedaj asistent na Fizikalnem inštitutuMedicinske fakultete v Ljubljani, izdelal prvi elektroencefalograf.Klinična elektroencefalografija na Slovenskem pa imazačetek na Pediatrični kliniki v Ljubljani, kjer so leta 1954dobili komercialni elektroenecefalograf in ga zaupali otroškemunevrologu prof. dr. Jožetu Jerasu (r. 1920). Začetno zanimanjeza novo stroko nevrofiziologijo so vzbudili prvi povojni učiteljina ljubljanski Medicinski fakulteti, med njimi so bili nekateripravi eruditi in kozmopoliti, odprti za novosti, sposobninekonvencionalnega razmišljanja. Neobremenjeni z dotedanjimznanjem so znali na stvari pogledati z drugih zornih kotov, natak način koncipirati tudi razvojno delo in so tako prihajalido drugačnih in novih rezultatov. Ti pa so vodili v nove smerirazvoja nevrofiziologije in dali nove poglede nanjo. Med idejnopresežnimi posamezniki ljubljanske Medicinske fakultete, kiso vplivali na razvoj nevrofiziologije v Ljubljani, so bili predvsem:profesor fiziologije, biolog in kemik Albin Seliškar(1896–1973), profesor patološke fiziologije, zdravnik Andrej O.Župančič (1916–2007) in zdravniki profesorji nevrologije oziromanevropsihiatrije Alfred Šerko (1889–1938), Ivan Robida(1871–1941) in Ivan Marinčič (1892–1970).Spodbujevalci nevrofiziologije priSlovencihProf. Alfred Šerko (1889–1938), dipl. filozof in zdravnik, je bilsoustanovitelj prve ljubljanske Medicinske fakultete, prvi predavateljanatomije in fiziologije živčevja, filozof, svobodomislecin zdravnik eksperimentator. Kot humanist in naravoslovec jezaznamoval razvoj prve ljubljanske medicinske fakultete, nastaleleta 1919, in njenih prvih učiteljev. Svoje filozofsko in psihološkoznanje ter znanje iz logike je pridobival pri takrat najuglednejšihučiteljih na Dunaju (promoviral 1904), pri profesorjihRichardu von Krafft-Ebingu (1840–1902); preučeval je mejnapodročja psihiatrije – forenziko in seksualno psihopatologijo,in Sigmundu Freudu (1856–1939), kar je pomembno vplivalona njegov razvoj. Na Dunaju je vpisal še študij medicine in gakončal leta 1909. Nato je odšel v München na psihiatričnokliniko prof. Emila Kraepelina (1856–1926), pionirja eksperimentalnepsihiatrije. Tu se je ukvarjal z diferencialno diagnostikoparanoidnih stanj in v različnih psihiatričnih bolnišnicahna Bavarskem zbral na stotine popisov paranoidnih psihoz teriz tega postavil imenovanje paranoidna psihoza. Leta 1912 jeRevija ISIS - Oktober 201157

iz zgodovine medicineAlfred Šerko (1889–1938). Albin Seliškar (1896–1973). Andrej O. Župančič (1916–2007).prvi objavil razpravo o tem, s čimer je izpopolnil sistem psihozin postavil novo bolezensko enoto parafrenijo (Šerko, 1916).Zatem je šel delat na Dunaj in postal asistent (1912–1914) pripsihiatru nobelovcu Wagnerju von Jaureggu (1857–1940) in ponekaj mesecih prevzel vodstvo nevrologije. Leta 1914 je odšelv Trst, kjer je opravljal sodnoizvedenska dela. Med vojno se jehabilitiral za docenta nevrologije v Pragi, po vojni pa postalučitelj nevroanatomije na novoustanovljeni Medicinski fakultetiv Ljubljani. Leta 1928 je prevzel mesto vodje v ljubljanskibolnišnici za duševne bolezni. Na sebi je študiral neznani vplivalkaloida meskalina in dobil neprecenljive podatke o njegovihpsihopatoloških vplivih. Napisal je razpravo V meskalinskemopoju (Im Mescalinrausch), najpomembnejše delo na področjupsihopatoloških stanj, ki ga je citiral celo Karl Jaspers (1883–1969) v znameniti knjigi Splošna psihopatologija (AllgemeinePsychopatologie). Napisal je še mnoga druga dela.Tudi prof. Albin Seliškar (1896–1973) je nosil v sebi raziskovalnegaduha, o čemer priča njegova življenjska pot, ko je bil poštudiju kemije in biologije na Dunaju (promoviral leta 1923)povabljen, da ostane na Biološki poskusni enoti (BiologischeVersuchsanstal) dunajske akademije znanosti in njenih kliničnihkemijskih laboratorijih. Spoznanja diplomskega dela je objavilv ugledni mednarodni reviji Biološki vestnik (ZoologischerAnzeiger). Konec leta 1923 je postal asistent na Fiziološkeminštitutu Medicinske fakultete v Ljubljani. Jeseni 1924–25 jes štipendijo Rockefellerjeve fundacije nadaljeval študij eksperimentalnefiziologije v Cambridgeu (Velika Britanija) in nafarmakološkem inštitutu Univerze v Londonu. Tudi tam jedokazal prodornost ustvarjalnega duha ter objavil štiri razprave,in to v ugledni reviji Journal of Physiology. Z novim znanjem jeleta 1927 postal v Ljubljani docent za fiziologijo, hkrati pa jepredaval na filozofski fakulteti občo in primerjalno fiziologijoživali. Od leta 1939 je kot izredni, od 1945 pa redni univerzitetniprofesor deloval kot predstojnik fiziološko-kemijskegainštituta in spodbujal nadebudne študente medicine.Akademik Andrej O. Župančič (1916–2007) je bil zdravnik,patofiziolog, a hkrati tudi antropolog, raziskovalec in priznaniznanstvenik. Bil je karizmatična osebnost širokega znanja,vsestranske razgledanosti in iskrivega duha. Študijske navdiheje črpal iz Srednje Evrope (Ljubljana, Praga) in leta 1945 dobilmesto docenta patološke fiziologije na Medicinski fakulteti vLjubljani, kjer se je izpopolnjeval pri prof. Albinu Seliškarju, vtujini pa na inštitutih v Leningradu, Londonu in ZDA. Kot odličenraziskovalec je od leta 1967 vodil novoustanovljeni oddelekmedicinske fakultete za podiplomski študij, ki je postal deluniverzitetnega doktorskega študija biomedicina, in bil mentorštevilnim mladim raziskovalcem, med njimi tudi nevrologu MilanuDimitrijeviću (r. 1931). Vodil je tudi jugoslovanski projektza raziskovanje nevrotransmiterjev. Leta 1951 je prof. Župančičobjavil svojo presenetljivo teorijo o receptorskih encimih za biološkeučinkovine. Ta teorija je bila močna spodbuda za razmahraziskovalnega dela, kjer se je okrog prof. Župančiča zbrala vrstaodličnih raziskovalcev in učiteljev, ki so pod njegovim vodstvomustvarili prvo močno jedro raziskav živčevja pri Slovencih. Poletu 1970 je akad. Župančič s sodelavci zasnoval raziskave aktivnegacentra encima acetilholinesteraze. »Akademik Župančičje z izvirnim načinom razmišljanja, nalezljivim navdušenjem zaraziskovalno delo in humorjem kot magnet privlačil številne vznanstveno raziskovanje usmerjene mlade zdravnike. Podpiraljih je pri njihovih naprednih profesionalnih in raziskovalnihprizadevanjih, tako je pomembno prispeval k nastanku drugegasredišča nevroznanosti pri Slovencih, sedanjega Inštituta zaklinično nevrofiziologijo Kliničnega centra v Ljubljani.«Na razvoj ljubljanske nevropsihiatrije je pomembno vplival tudiveliki intelektualec, znanstvenik, zdravnik, psihiater, polihistor inliterat Ivan Robida (1871–1941). Kot študent dunajske in graškemedicinske fakultete (promoviral 1897) je tudi specializacijonevropsihiatrije opravljal v tedanji Avstriji, pa tudi Nemčiji, Šviciin Franciji. S svežim znanjem je sicer brezuspešno poskušal moderniziratipsihiatrijo pri Slovencih, uspešen pa je bil pri vodenju58 Revija ISIS - Oktober 2011

iz zgodovine medicineIvan Robida (1871–1941). Ivan Marinčič (1892–1970).novega nevrološkega oddelka ljubljanske bolnišnice (Oddelka zaživčne in duševne bolezni) vse do upokojitve leta 1937. Z obilicoznanja in osebno ambicijo se je habilitiral za zasebnega docentanevrologije na poljski univerzi v Krakowu. Robida je vse življenjeintenzivno literarno ustvarjal in pisal tudi poljudnoznanstvenečlanke, med znanstvenimi deli pa je v svojih razpravah oral ledinonevrološko-psihiatrične znanosti na Slovenskem. Robida je bilduhovit, samosvoj in svobodomiseln sogovornik.Kjer je zastalo nevropsihiatrično delo doc. Robide, ga je nadaljevalnjegov strokovni naslednik Ivan Marinčič (1892–1970), kije bil prav tako vsesplošno izjemen človek, intelektualec, odličenpisec, ljubitelj kulture in umetnosti, predisponiran za uspešnoraziskovalno in vodstveno delo. Medicino je študiral v Pragi inZagrebu (promoviral 1929) ter se po diplomi zaposlil na ljubljanskinevrološki kliniki. Predstojnik doc. Robida je spoznal velikeMarinčičeve potenciale in ga poslal na specializacijo v Pariz, kjerje bil v času med obema svetovnima vojnama vodilni svetovnicenter nevrologije. Marinčič se je šolal na slavni Charcotovi klinikipri prof. Georgu Guillainu (1876–1961) in prof. Ivanu Bertrandu(1893–1965). Bil je pri samem izviru novega nevrološkegaznanja, zato se je nalezel ustvarjalne raziskovalnosti, ki jo je preneseltudi na ljubljansko nevrološko kliniko. Leta 1945 je odličenklinični nevrolog dr. Marinčič postal prvi slovenski profesor nevrologijena ljubljanski Medicinski fakulteti, bil predan pedagogštevilnih generacij zdravnikov ljubljanske Medicinske fakultetein specializantov nevrologije. Dolga leta je bil tudi glavni urednikosrednjega slovenskega zdravniškega glasila Zdravniški vestnik.Njegov specializant je postal tudi dr. Milan Dimitrijević.Milan R. Dimitrijević (r. 1931)Milan R. Dimitrijević, ki se je rodil v Nišu (Srbija) 27. januarja1931, je prišel v Ljubljano po končani gimnaziji na študij medicine.Že kot študent je na medicinski fakulteti štiri leta raziskovalnodelal pri prof. fiziologije Albinu Seliškarju, prof. biologije HubertuPehaniju (1900–1994) in docentu biofizike inž. Ladislavu Jenčku.Leta 1955 je promoviral in se takoj zaposlil na Nevrološki klinikiv Ljubljani, kjer ga je v ustvarjalnosti spodbujal njegov neposrednimentor specializacije in predstojnik klinike prof. Ivan Marinčič.Leta 1962 je končal specializacijo iz nevropsihiatrije. Pri temi zadoktorat znanosti se je M. Dimitrijević odločal interdisciplinarnoin za somentorja izbral patofiziologa prof. Andreja O. Župančiča,ki je odlično poznal metodiko raziskovalnega dela in usmerjalnjegov razvoj v zdravnika raziskovalca človeškega živčevja (humanneuroscientist). Do ideje za disertacijo je prišlo pred neko jutranjovizito, ko ga je prof. Marinčič vprašal, ali misli, da bo kdaj možnougotoviti, ali je refleksni kitni odgovor prisoten tudi takrat, koga ni videti. S tem vprašanjem je že zelo zgodaj, v letih 1958/59,odprl vprašanje subkliničnega, ko je bila nevrologija usmerjena šepredvsem strukturno, vprašanje fiziologije, funkcije, odnosa medstrukturo in funkcijo pa je tisto, ki se je izredno hitro razvijalošele v zadnjih desetletjih 20. stoletja. Na razvoj Dimitrijevićevegaraziskovalnega dela je v Ljubljani močno vplival tudi ortopedprof. Bogdan Brecelj (1906–1986), ki je bil pri Slovencih začetniksodobne rehabilitacijske medicine. Nakupil je potrebno raziskovalnoopremo, organiziral klinične seminarje z nevrofiziološkimiprispevki in vsestransko podpiral uporabnost klinične nevrofiziologijev ortopediji. Leta 1958 je dr. Dimitrijević, ki ga je zanimalacerebralna cirkulacija, dobil štipendijo nuklearne komisije inodšel na Nevrološko kliniko Karolinske univerze v Stockholmu kprof. Eriku Klasu Henriku Kugelbergu (1913–1983), ki je takratprodorno razmišljal o funkcionalnem vidiku nevrologije, skovalime klinična nevrofiziologija in bil eden utemeljiteljev kliničneelektromielografije.Leta 1959 so na ljubljanski Ortopedski kliniki ustanovili prvi nevrofiziološkilaboratorij in ga 1963 preselili na Nevrološko kliniko,samostojna enota pa je postal 1969. V laboratoriju so vrednotiliRevija ISIS - Oktober 201159

iz zgodovine medicinecerebralne funkcije, mišične funkcije in funkcije živčevja v zdravjuin bolezni.Za Dimitrijevića je bilo pomembno podiplomsko izobraževanjeleta 1963 v Nacionalni bolnišnici Queen Square v Londonu, kjerje spoznal dr. Petra Nathana (1914–2002), znanega nevrologa inraziskovalca. Našla sta skupen jezik in delovno področje spastičnosti,ki ju je povezalo, da je dr. Nathan nato več let občasnoprihajal sodelovat na ljubljanski nevrofiziološki inštitut in sta z dr.Dimitrijevićem svoje kakovostne raziskave publicirala v mednarodnihznanstvenih revijah ter jih med leti 1967 in 1973 izdala v večzvezkih pod naslovom Študij spastičnosti pri človeku.Leta 1960 je bilo v Jugoslaviji težko dobiti namenska raziskovalnasredstva. Pri ameriški ambasadi v Jugoslaviji pa je obstajal t.i. »žitnifond za zdravstvene usluge«, preko katerega je prišlo do dogovora,da v Ljubljani dobijo sredstva za nevrofoziološke raziskovalnodelo, če slovenski strokovnjaki izšolajo za to področje ameriškestrokovnjake. Dr. Richard Masland (1910–2003) z Nacionalnegainštituta za zdravje v Bethesdi, Maryland, ZDA, je na Svetovnemnevrološkem kongresu 1965 na Dunaju nagovoril dr. Dimitrijevića,ki je takrat že končal doktorat, da pride za tri mesece predavat naameriške medicinske fakultete nevrofiziologijo in nevrofiziološkemetode za študij spastičnosti, spinalnih refleksov in nevrokontrolegibov. Dr. Dimitrijević je pri tem skrbno združeval kliničniin raziskovalni program. Zavedal se je, da je klinično vprašanjehkrati raziskovalno vprašanje, zato so preučevali bolnike z mišičnodistrofijo, možgansko kapjo in s poškodbo hrbtenjače. Zastavljaliso si vprašanja: ali je možno, da je izhod po poškodbi hrbtenjače alipo progresivni živčno-mišični bolezni ali po kapi lahko različen inso lahko različne klinične slike ob nespremenjeni strukturi.Dr. Dimitrijeviću je v Ljubljani na Inštitutu za klinično nevrofiziologijoz njemu lastno organizacijsko sposobnostjo uspelo ustvaritiprijetno delovno ozračje, priskrbeti potrebne aparature in drugoopremo ter izbrati prave sodelavce po področjih: Tine Prevec jeobravnaval kortikalni senzorični sistem, Jože Trontelj mišičje inživčno-mišični prenos, Janez Faganel (1943–1984) senzoričnomotoričnefunkcije hrbtenjače, Milan Gregorič možgansko deblo,Martin Janko (1942–2003) senzorične funkcije perifernih živcev.Dr. Dimitrijević je poleg spastičnosti študiral nevrofiziološkemehanizme funkcionalne električne stimulacije. Pridružili so semu tudi strokovnjaki drugih področij: nevrokirurg Vinko Dolenc,psihiater Jože Lokar (1939–1996), ortoped Fedor Pečak, fiziaterFranjo Gračanin, inženirja Ivo Marinček, Lojze Vodovnik,računalničarja Ludwig Gergek in Janez Trontelj. Sodelovala je tudiskupina inženirjev, med prvimi na ljubljanski kliniki so imeli računalnikter razvijali svoj sistem raziskovalnega in kliničnega dela.Sodelovali so tudi z drugimi podobnimi ustanovami: Zavodomza rehabilitacijo, Nevrokirurško kliniko, Kliniko za plastično inreparativno kirurgijo.Ob predanem delu so sodelavci ugotavljali, kako velika je strukturnain funkcijska obnovljivost živčevja, da je rast aksona odvisnaod njegove ovojnice. Periferni akson sčasoma najde novo potskozi periferno mielinsko ovojnico, centralni akson pa ne. Medseboj sta tudi nekompatibilna, ker ima eden dopaminski, drugipa holinergični transmiterski sistem. Centralno živčevje je šebolj kompleksno in ga nevrofiziologi gledajo s funkcionalnegavidika kot zelo integriran možganski sistem, ki kombinira različneregionalne procesne sisteme in jih lahko sestavlja tudi drugače.Pomembno vlogo ima regeneracija, pri tem pa pride do drugih povezavin do vzpostavitve funkcije. Lep primer za to je popravljanjefunkcij pri bolniku po možganski kapi.Z zagnanostjo so v Ljubljani kljub številnim administrativnimpreprekam napredovali z raziskovalnim delom in začeli objavljativ uglednih znanstvenih revijah. Uspešno so opravljali raziskave inpostali strokovnjaki za poškodovano hrbtenjačo, živčno-mišičnebolezni in povrnitev funkcij po možganski kapi. Pri delu so biliuspešni, ker so imeli opremo, znanje, dobre kadre in jasno predstavo,kako obnavljati funkcije. Učili so se od drugih, ki so imeli prednjimi opremo in znanje. Na inštitutu so se ukvarjali s spastičnostjo,bolečino in zdravljenjem. Nikoli ni bilo razlike med kliničnim inraziskovalnim delom. Vse metode so bile utemeljene, preverjene inobjavljene.Leta 1971 je dr. Dimitrijević prvič za krajši čas obiskal Inštitutza rehabilitacijo in raziskave v Houstonu (Teksas, ZDA) in bilgostujoči profesor klinične nevrofiziologije. Nato je večkrat odhajalin se za krajša ali daljša obdobja vračal v Ljubljano, leta 1975 pa jeLjubljano za stalno zapustil in prevzel vodstvo oddelka v Houstonu.Najprej so v to ameriško nevrofiziološko enoto prenesli večraziskovalnih metod, ki so jih tedaj uporabljali v Ljubljani, in postopomav Houstonu oblikovali zametke Oddelka za restavrativnonevrologijo in človeško nevrobiologijo, ki je bil formalno odprt leta1987 na Baylorski medicinski fakulteti. Prof. Dimitrijević je postalprvi profesor restavrativne nevrologije.Znanstveni interes, ki je prevzel Dimitrijevića že v času njegovespecializacije, še vedno živi. Ostaja dejavni raziskovalec, ki je kotprvi avtor objavil 50 člankov v SCI-revijah, z drugimi soavtorji paše nadaljnjih 70 znanstvenih člankov. Napisal je nad 50 poglavij vtujih strokovnih knjigah in organiziral devet mednarodnih simpozijevo restavrativni nevrologiji. V sklopu teh simpozijev je prizaložbi Karger izdal serijo knjig z naslovom Recent Achievements inRestorative Neurology (Sodobni dosežki v restavrativni nevrologiji).Dimitrijević je član uredniških odborov najbolj znanih nevrološkihrevij, odborov in združenj. Za svoja dela je dobil vrsto odličij,častnih doktoratov, članstva v različnih združenjih in akademijah.Našteli bi le najpomembnejše: je častni doktor poljske medicinskeakademije v Varšavi, častni doktor medicinske fakultete v Linköpinguna Švedskem, dopisni član Slovenske akademije znanostiin umetnosti v Ljubljani. Za svoja dela je v Sloveniji leta 1975 prejelnagrado Sklada Borisa Kidriča, leta 1986 pa Kidričevo nagradoza izredne dosežke na področju študija spastičnosti pri človeku.Prof. Dimitrijević je odigral zelo pomembno vlogo pri razvojuklinične nevrofiziologije in nevrologije v ljubljanskem Kliničnemcentru oziroma na ljubljanski Medicinski fakulteti. Z njegovopomočjo je Inštitut za klinično nevrofiziologijo ljubljanskegaKliničnega centra postal ugledna ustanova, znana tako v Evropikot tudi v ZDA. Predvsem pa je Dimitrijevićeva vloga izrednegapomena v mednarodnem prostoru, kjer je pridobil sodelavce ne le60 Revija ISIS - Oktober 2011

iz zgodovine medicinev ZDA in Evropi, ampak tudi v Aziji in drugod. V Houstonu sov 10 letih izšolali 185 strokovnjakov, ki so se razkropili po vsemsvetu. Del programa razvija tudi v Los Angelesu. Na Dunaju jezdruženih sedem ustanov v programu »Vienna program for restorationof locomotion«, saj je tam lažje izvajati klinični in raziskovalniprogram obnovitvene nevrologije zaradi bolj urejenih socialnihrazmer kot v Houstonu. To pomeni, da je bolnik, ki pride v kliničniprogram, zavarovan, se počuti varnega in zanj ni potrebno iskatiplačnika, kar je po pravilu potrebno v ZDA. Na Dunaju so tudizlahka nabavi pripomočke za implantacijo preko dunajskegamedicinskega sklada.Prof. Dimitrijević velja za mednarodnega pionirja restavrativnenevrologije. Poudarja pomen poznavanja nevroanatomije in nevropatologijepoškodbe hrbtenjače, saj le tako znanje olajša iskanjenovih poti za izboljšanje stanja po poškodbi, pa naj gre za uporabomatičnih celic, presajanje tkiva ali druge metode. Prav nevropatološkoznanje je omogočilo zanimivo odkritje – namreč, da tudipo poškodbi hrbtenjače, ki povzroči paralizo, velikokrat del beleganitja ostane neprizadet in predstavlja temelje za obnovitev funkcijehrbtenjače. Obnovitvena nevrologija se ne osredotoča na nevrološkideficit, temveč gradi na ohranjenih živčnih povezavah. Ponatančni oceni poškodbe se namreč skuša vzpostaviti funkcionalnopovezavo med distalnim delom hrbtenjače in preostalim osrednjimživčevjem, tako da se motorična funkcija vsaj delno povrne.Ker je poškodba hrbtenjače pri vsakem posamezniku drugačna,zahteva individualni pristop. Poleg temeljitega študija nevroanatomijein nevropatologije pa gre velika zasluga za napredek na tempodročju tudi biomedicinskim inženirjem, ki so v zadnjem časuoblikovali številne nove naprave, s pomočjo katerih bolje razumemokoordiniran nadzor živcev in mišic pod nivojem poškodbehrbtenjače. Napredek v obnovitveni nevrologiji pa ne temelji samona raziskavah zadnjih let, temveč je plod pol stoletja raziskav inkliničnega dela v številnih medicinskih centrih po svetu.Sodobna bionevrologija bo najverjetneje temeljila na matičnih celicah,ki so pluripotentne in obetajo nove rešitve, ki lahko potekajona različnih ravneh: genetski, molekularni, membranski, celični, sinaptični,nevronski mreži, nevronski populaciji. Genska tehnologijapri obravnavanju nevroloških bolezni največ prispeva pri diagnostikiin diferenciranju različnih nevroloških motenj, predvsem degenerativnih.Slabo pa še razlikujemo fenotip od genotipa, čepravso dosežki profesorice Vrbove iz Londona zelo obetavni (Vrbova,2004). Z elektrostimulacijo z 8 herci se npr. lahko spreminja odnosmed fenotipi, lahko pa se vpliva tudi na rast denervirane mišice.Raziskave temeljijo na dobro opredeljenih hipotezah in nedvomljivihmetodologijah, da dajejo funkcionalni izid.Dr. Janez Faganel (1943–1984) inFaganelovi dneviDoktor Janez Faganel (1943–1984) se je kot mladi zdravnik leta1968 pridružil prof. Milanu R. Dimitrijeviću v ljubljanskemu Laboratorijuza klinično nevrofiziologijo na Nevrološkem oddelku,ki je leto kasneje postal neodvisni inštitut. Klinična nevrofiziologijaje bila takrat raziskovalna dejavnost in doktor Faganel se jetakoj pridružil skupini, ki je raziskovala nevrofiziološke parametrečloveških refleksov in kasneje propriospinalni internevronski sistemv človeški hrbtenjači. Leta 1975 je ustanovil slovenski Centernevromuskularnih bolezni in začel sprejemati paciente. Ko se jeustanovitelj ljubljanskega inštituta prof. Dimitrijević preselil vZDA, da bi ustanovil nov inštitut – Oddelek klinične nevrofiziologijena Bayor kolidžu v Houstonu – je dr. Faganel preživelveliko časa z njim v raziskovanju spastičnosti in mehanizmovMilan Dimitrijević (r. 1931). Janez Faganel (1943–1984).Revija ISIS - Oktober 201161

iz zgodovine medicinemotorične kontrole. Dr. Faganel je bil navdušen raziskovalec,spoštovan kolega in znanja poln klinik, ki so ga pacienti zelocenili. V svojem 41. letu je umrl zaradi zapletov hemofilije. Bil jeporočen in oče štirih otrok. Leto po njegovi smrti 1984 je prof.Dimitrijević vpeljal nevrofiziološki simpozij, posvečen spominupokojnega kolega dr. Janeza Faganela.Inštitut za klinično nevrofiziologijo Univerzitetnega kliničnegacentra Ljubljana je te simpozije razvil v vsakoletna izobraževanja,tradicionalna strokovna in raziskovalna nevrofiziološka srečanja.Zadnje je bilo oktobra 2010 in je bilo že 26. po vrsti. Simpozij jetradicionalno organiziran v Ljubljani vsako jesen in traja dan alidva. Četudi gre za regionalni dogodek, so vedno poleg domačihstrokovnjakov vabljeni tudi ugledni tuji predavatelji, ki predstavijonova klinična in raziskovalna spoznanja z nevrofiziološkegain sorodnih področij, za mlajše v teh strokah pa so simpoziji tudipriložnost, da prikažejo svoje raziskovalno delo.V okviru tega simpozija je vsako leto organizirano tudi memorialnopredavanje dr. Janeza Faganela, po katerem je simpozijpoimenovan. Vsebina predavanja je običajno širši okvir teme, kijo simpozij tisto leto obravnava. Predavatelji so skoraj izključnopriznani tuji strokovnjaki z obravnavanega področja. Na 26. simpozijihje memorialni sestanek odpadel le enkrat, leta 1998. Ob tejpriložnosti je bil namreč slovenski simpozij klinične nevrofiziologijezdružen z Evropskim kongresom klinične nevrofiziologije, ki soga organizirali v Sloveniji.Sestanek je kmalu prerasel okvire gole nevrologije z nevrofiziologijo,začele so se povezave z drugimi področji, kot so genetika,otorinolaringologija in maksilofacialna kirurgija, nevrokirurgija inleta 2010 oftalmologija.Tradicionalni organizator simpozija je Inštitut za klinično nevrofiziologijoNevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centraLjubljana. Skozi leta pa je le-ta k organizaciji vabil društva in kliničneoddelke, kot so Sekcija za klinično nevrofiziologijo Slovenskegazdravniškega društva, Društvo distrofikov Slovenije, DruštvoLiga proti epilepsiji Slovenije, Slovensko združenje za zdravljenjebolečine, Združenje oftalmologov Slovenije, Klinični oddelekza otorinolaringologijo in maksilofacialno kirurgijo, Ortopedskaklinika v Ljubljani, Klinični oddelek za travmatologijo, Kliničnioddelek za nevrokirurgijo, Klinični oddelek za anesteziologijo inOčesna klinika v Ljubljani.Nekajkrat v zgodovini Faganelovih dni je bil simpozij združen zorganizacijo večjega mednarodnega kongresa. Prvič leta 1987, koso v Ljubljani organizirali 2. jugoslovanski simpozij nevrologije inurodinamike, nato leta 1998 že omenjeni 9. evropski kongres kliničnenevrofiziologije. Zbornik tega srečanja je izšel kot suplementrevije Journal Of The International Federation Of Clinical Neurophysiology.Leta 2001 so bili ponovno »izredni« Faganelovi dnevi,takrat v okviru EC-IFCN (European Chapter of the InternationalFederation of Clinical Neurophysiology) Ljubljana 2001 RegionalEMG Refresher Course, nato še 2005 kot International DanubeSymposium for Neurological Sciences and Continuing Education, vorganizaciji International Neurology Association Of Central And EastEurope – Collaborating Society of the EFNS ter Inštituta za kliničnonevrofiziologijo z Združenjem nevrologov Slovenije in Sekcijoza klinično nevrofiziologijo Slovenskega zdravniškega društva.Leta 2008 je potekal simpozij z naslovom Simpozij o amiotrofičnilateralni sklerozi. Zbornik predavanj s tega srečanja je izšel kotsuplement revije Rehabilitacija. Leto pozneje je bilo organiziranonovo srečanje, 1. kongres Slovenskega združenja za zdravljenjebolečine, ki je bil organiziran kot pridružen kongres Simpozijuklinične nevrofiziologije. Organizirali so ga Slovensko združenje zazdravljenje bolečine, Sekcija za klinično nevrofiziologijo Slovenskegazdravniškega društva, Inštitut za klinično nevrofiziologijoNevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.Faganelovi dnevi skozi skoraj tri desetletja združujejo slovenskein mednarodne strokovnjake s področja nevrofiziologije in drugihsorodnih medicinskih področij. Med slovensko zdravništvo innjegove sodelavce prinašajo svetovne novosti s tega področja inpovezujejo domače znanje z mednarodnim. Z njimi se vzpodbujanadaljnji razvoj različnih kliničnih nevroloških disciplin in velikoprispevajo k oblikovanju slovenske nevrološke misli (Zidar, 1993).SklepHoteno gibanje dlani, roke ali spodnjih okončin temelji na precejzapleteni nevrološki kontroli. Ta naj bi zagotovila usklajenodelovanje med kostmi, sklepi, perifernimi živci, mišicami inverigo nevronskih vezij v možganih, možganskem deblu, malihmožganih in hrbtenjači. V zadnjih 50 letih smo z uporabonevrofizioloških študij pri človeku za motorični nadzor imelipriložnost spoznati, kako kompleksen je motorični nadzora zaizvajanje nalog z različnimi cilji. Zavedamo se različnih alternativnihrešitev, ki jih lahko uporabimo za obnovo gibanja popoškodbi hrbtenjače, možganski kapi, poškodbi glave in drugihcentralnih okvarah motorike. Ta nova spoznanja, do katerihsmo prišli v zadnjih 20 letih, odpirajo novo pot v zdravljenjunevroloških bolezni. Spoznavamo, kako lahko ocenimo motnjegibanja pri nevroloških boleznih in kako lahko nadgradimomotorično zmogljivost. Ta preučevanja so privedla do novevede, ki si je utrla pot v svet – do obnovitvene nevrologije.Njena značilnost ni biološka poprava poškodovanega živčnegasistema, ampak uporaba intervencijskih postopkov za izboljšanjeobstoječe kontrole gibanja. Če torej povzamemo: gibanjenadzorujejo številni hierarhično urejeni in vzporedni sistemiosrednjega živčevja. Razumevanje tega nadzora in kako ga popoškodbi spet vzpostaviti, pa predstavlja glavni izziv obnovitvenenevrologije.62 Revija ISIS - Oktober 2011

EPAAC – Evropsko partnerstvo za boj proti rakuSlovenija vodi doslej največjievropski projekt s področja rakaMarjetka Jelenc, Sandra Radoš Krnel, Marija Seljak, Tit Albreht, Matic MegličNamen projekta Evropsko partnerstvo za boj proti raku(angl. European Partnership for Action Against Cancer– EPAAC), v katerem sodelujejo vse države članice Evropskeunije (EU) ter Islandija in Norveška, je učinkovitejšein uspešnejše delo v boju proti raku s pomočjo izmenjaveinformacij, zmogljivosti, dobrih praks ter strokovnega znanjain izkušenj na vseh področjih obvladovanja raka. Projektpovezuje 37 sodelujočih in več kot 90 pridruženih partnerjev.Začel se je februarja 2011 in bo trajal tri leta. Osrednjicilj projekta, ki ga sofinancira Evropska komisija (EK) oz.Direktorat za zdravje in potrošnike (Directorate General forHealthand Consumers – DG SANCO), je z ukrepi preventivein drugimi ukrepi obvladovanja raka za 15 odstotkovzmanjšati število novo odkritih rakov do leta 2020.Za doseganje ciljev projekta EPAAC so načrtovane številne aktivnostina področjih sistematične promocije zdravja in preventive;Medicinapresejanja in zgodnjega odkrivanje raka; prepoznavanja in promocijedobrih praks v zdravstveni oskrbi; sodelovanja pri raziskovanjuomenjenega področja ter informiranja in primerjanja podatkov.Zelo pomemben izdelek, ki bo nastal v tem projektu, bo pripravapriporočil za nacionalni načrt obvladovanja raka, ki bo pomagaldržavam pri pripravi programov in uvajanju programov v praksoter pri spremljanju njihove učinkovitosti in uspešnosti.Odločitvi držav članic EU in EK za skupno ukrepanje napodročju obvladovanja raka je botrovalo dejstvo, da je rakpomemben vzrok obolevnosti v EU in veliko breme za družbo,med državami članicami in znotraj držav pa obstajajo velikerazlike in neenakosti glede incidence raka in umrljivosti zarakom. Kljub napredku v zadnjih letih je cena, ki jo evropskadružba plačuje zaradi te bolezni, še vedno previsoka. Vsako letoza rakom na novo zboli okrog 3,2 milijona Evropejcev. Po podatkihiz leta 2006 je rak drugi najpogostejši vzrok smrti takojRevija ISIS - Oktober 201163

Medicinaza kardiovaskularnimi obolenji. Od desetih smrti pri ženskahzaradi raka umreta dve, od desetih smrti pri moških pa kar trije.S staranjem prebivalstva lahko pričakujemo, da se bo incidencarakavih obolenj v prihodnje še povečala. Čeprav so za večinoukrepov na področju obvladovanja raka pristojne državečlanice, lahko s skupnim ukrepanjem izboljšajo uspešnostin učinkovitost pri obvladovanju tega naraščajočegajavnozdravstvenega problema. Še posebej pomembna jeizmenjava dobrih praks med državami ter delitev strokovnegaznanja in izkušenj – tako med državami članicami kot medrazličnimi deležniki.Možnosti za izboljšave je v evropskem prostoru še veliko. Poocenah strokovnjakov bi tretjino rakavih bolezni lahko preprečiliže samo z izogibanjem dejavnikom tveganja. Evropskikodeks proti raku (European Code Against Cancer) je glavnopreventivno orodje, ki osvešča Evropejce in jim podaja dvebistveni sporočili: da določene vrste raka lahko preprečimo zzdravim načinom življenja ter da je izid zdravljenja bolezni bistvenoboljši, če bolezen odkrijemo v zgodnjem stadiju. Sporočilabi bilo treba razširiti do različnih skupin prebivalcev v vsehdržavah in spodbujati njihovo upoštevanje. Kljub priporočiluSveta Evrope (Council Recommendation, 2. december 2003) zauvedbo presejalnih programov za rak dojke, kolorektalni rak terrak materničnega vratu, omenjeni programi v številnih državahčlanicah še vedno niso uvedeni. Na območju EU potekajoštevilne raziskave s področja raka, ki niso koordinirane, zaradičesar prihaja do podvajanja dela in s tem nenamenske porabesredstev za raziskave. Številne države še vedno nimajo vpeljanihučinkovitih državnih programov za obvladovanje raka.Oblikovanje Evropskega partnerstva za boj proti raku jepredlagala EK kot odgovor na pobude v sklepih Sveta EUo zmanjšanju evropskega bremena raka, ki so bili sprejeti včasu slovenskega predsedovanja Svetu EU, in v Resolucijio boju proti raku v razširjeni EU, ki jih je v istem obdobjusprejel Evropski parlament. K sodelovanju v partnerstvu sobili povabljeni številni deležniki – države članice, medicinskistrokovnjaki, zdravstveni delavci, nevladne organizacije,združenja bolnikov, predstavniki civilne družbe in industrije. Zafinanciranje partnerstva je bil predviden poseben mehanizem,imenovan skupno ukrepanje (angl. Joint Action), iz sredstevprograma »Skupnosti na področju zdravja«. Za črpanje sredstevomenjenega mehanizma je bilo treba pripraviti projekt, v kateremso bili določeni cilji, ključni izdelki in aktivnosti za njihovodoseganje. Slovenija je bila od vsega začetka aktivno vključenav pripravo projekta in je na pobudo EK prevzela tudi vodenjeprojekta. Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije je operativnovodenje projekta EPAAC zaupalo Inštitutu za varovanjezdravja RS (IVZ).Aktivnosti v projektu se združujejo po posameznih vsebinskihsklopih ali delovnih paketih (angl. workpackages), ki jih vodijostrokovne institucije iz različnih držav EU, v vsakem pa sodelujeveč partnerjev. Delovni sklopi so oblikovani za področjedržavnih programov za obvladovanje raka; promocije zdravja inpreventivo; presejanja in zgodnjega odkrivanja raka; zdravstveneoskrbe; raziskovanja raka ter področje informiranja in primerjanjapodatkov. Poleg vsebinskih področij so posebni delovnisklopi namenjeni še oblikovanju virtualnega partnerstva, administracijiin upravljanju projekta ter ocenjevanju.Poleg vodenja celotnega projekta je IVZ prevzel vodenjedelovnih sklopov z naslovom Državni plani za obvladovanjeraka (National Cancer Plans) in Diseminacija. Eden odnamenov projekta EPAAC je namreč podpreti države članiceZ leve: Marija Seljak, direktorica IVZ RS, Tit Albreht, vodja delovnega paketa 10, Wendy Tse Yared, direktorica Associationof European Cancer Leagues, Ahti Anttilla, Finnish Cancer Registry, Milena Sant, Instituto Nazionale Tumori, Milano ( Javniforum Madrid, 14. in 15. junij 2011).64 Revija ISIS - Oktober 2011

MedicinaEU pri razvoju lastnih državnih programov za obvladovanjeraka. Gre namreč za javnozdravstvene programe, ki so pripravljeniz namenom zagotavljanja koordiniranega in centralnovodenega izvajanja z dokazi podprtih strategij na področjupreventive, zgodnjega odkrivanja, diagnostike, zdravljenja raka,paliativne terapije, rehabilitacije, raziskav za inovativne pristopeter vrednotenja rezultatov. Tak celosten pristop pripomorek zmanjšanju števila novih primerov bolezni in smrti zaradiraka ter prispeva k boljši kakovosti življenja bolnikov z rakom.Z namenom podpiranja celostnega pristopa projekt EPAAComogoča izmenjavo izkušenj ter učnega potenciala med državamičlanicami – tistimi, ki državne programe za obvladovanjeraka že imajo, a jih morajo dopolniti, kot tudi tistimi, ki jih šenimajo oz. jih pripravljajo.Predstavitev ciljev vsebinskihdelovnih sklopovGlavni cilji delovnega sklopa s področja promocije in preventiveso dvigniti zavedanje o raku in dejstvu, da ravno preventivaomogoča stroškovno najbolj učinkovito dolgoročno strategijoobvladovanja raka. V okviru tega sklopa bo ponovno vpeljanEvropski teden boja proti raku, ki bo s svojimi sporočili nagovarjaloblikovalce politike na evropski, državni in regionalniravni. Med cilji pa je tudi optimizacija uporabe ključnih orodijza komunikacijo ključnih sporočil, ki bodo nato prilagojenauporabi v posameznih državah, ter pritegnitev občutljivejšihskupin prebivalstva, kot so ženske in otroci.Delovni sklop Presejanje in zgodnje odkrivanje bolezni imamed svojimi cilji izboljšanje uvedbe priporočil Sveta Evrope opresejanju ter promoviranje sinergije med presejanji in drugimipodročji zgodnjega odkrivanja bolezni. Kot pomoč državampri uvajanju bo oblikovana Mreža evropskih šol za organizacijopresejanj, ki je namenjena razvoju zmogljivosti za izvajanjein izboljšanje populacijskih presejanj za rak. Glavni cilji tegapomembnega delovnega sklopa so:• vzpostavitev intenzivnega tečaja na temo organizacije inupravljanja programov presejanja za rak (pregled vseh populacijskihpresejalnih programov za rak materničnega vratu,dvotedenski poskusni tečaj izvajanja populacijskih presejalnihprogramov),• identifikacija neenakosti v presejalnih programih za rak(pregled zavedanja in znanja o neenakostih v sodelovanju inodzivnosti v zvezi s presejalnimi programi),• olajšanje strokovnega svetovanja regijam, ki skušajo vnestiizboljšave v svoje presejalne programe (ustanovitev regionalnedelovne skupine, kot del mreže EUREGHA, kar bopovezalo regije in zagotovilo razširjanje informacij), in• sprejetje soglasja glede kriterijev kakovosti zdravstvenihpregledov (zaposlitev profesionalnega osebja, ki bo razvilometodologijo), poročanje o trenutnih soglasjih na vseevropskihkriterijih za kakovost zdravstvenih pregledov).Glavni cilji delovnega sklopa Zdravstvena oskrba so:• identifikacija in dostopnost najboljših izvajalcev zdravstveneoskrbe s področja raka v Evropi, promoviranje izmenjaveizkušenj z osredotočenjem na inovativne organizacijske pristope,vključno z bolnikove perspektive (multidisciplinarnovarstvo in državne/regionalne mreže, standardizacija zdravljenja,ocena simptomov ter spremljanje paliativne oskrbe,standardi oskrbe za otroke z rakom, komplementarna inalternativna medicina: evidentiranje in uporaba v Evropi),• razvoj, pregled in harmonizacija kliničnih smernic (prehranskesmernice, harmonizacija kliničnih smernic s področjaredkih rakov, neenakost v implementaciji kliničnih smernic,učinkovita implementacija in samoocenitvena orodja zaorganizacije) in• izvajanje strategije delavnic za izboljšanje psihosocialnegavarstva in komunikacijskih veščin med ponudniki zdravstvenihstoritev (izdelava zemljevida psihosocialnih potreb v EU,poskusne delavnice).Delovni sklop o raziskavah na področju raka ima med svojimicilji identifikacijo in določitev prioritetnih raziskovalnih področij,na katerih bi bila potrebna koordinacija, ter vzpostavitevnačina koordinacije tretjine sredstev iz vseh virov do leta 2013.V tem delovnem sklopu je planirana tudi vpeljava poskusnegaprojekta koordinacije sredstev na določenih področjih raziskav.V sklopu delovnega paketa Informacije in podatki bo pripravljenpopis obstoječih virov podatkov ter pripravljen pregled dostopnostiin kakovosti teh podatkov. Izdelan bo tudi evropski zemljevidobstoječih podatkov o raku ter o možnostih povezave med posameznimibazami podatkov. Načrtovana je združitev indikatorjevo bremenu raka v obliki skupne platforme (incidenca, prevalenca,umrljivost, preživetje), ki jih že zagotavljajo obstoječi evropski projekti.Namen delovnega paketa je torej združiti delo že obstoječihinstitucij, ki zagotavljajo podatke o bremenu raka na področjuEvrope. Ker se v večini evropskih držav stroški za obvladovanjeraka povečujejo hitreje od razpoložljivih sredstev, postaja zato tapogled obvladovanja bolezni še toliko bolj aktualen in pomemben.V tem delovnem sklopu se bo skušalo doseči soglasje o primerljivostirazpoložljivih podatkov in ustvariti vir relevantnih dostopnihinformacij. Sodelovali bodo tako epidemiologi in strokovnjaki,ki se ukvarjajo s področjem raka, kot tudi ekonomisti, načrtovalcizdravstvenega varstva in drugi deležniki. Sodelavci delovnegasklopa bodo začeli razvijati standardiziran pristop k rutinskemuzbiranju podatkov o kakovosti preživetja (»survivorship«) z uporabopopulacijskih registrov raka. Proučevanje kakovosti preživetjanam omogoča vpogled v kakovost življenja bolnikov z rakom,njihovih družin ter negovalcev, vključno s socialnimi, družinskimi,spolnimi in čustvenimi vidiki, možnostmi zdravstvenega varstvain sledenja bolnika po zdravljenju ter poznih učinkov zdravljenja.V sklopu delovnega paketa Informacije in podatki bo vzpostavljentudi pregled statističnih metod, namenjen analiziranju podatkov oraku na ravni populacije.Revija ISIS - Oktober 201165

MedicinaDelovni sklop Državni programi za obvladovanje raka ima tripomembne cilje:• pregledati trenutno stanje glede državnih programov zaobvladovanje raka v državah članicah EU, Norveški in Islandiji(na podlagi vprašalnikov, ki bodo poslani v okviru žeobstoječih in vpeljanih nacionalnih programov za obvladovanjeraka),• določiti področja, ki naj bi bila upoštevana v državnih programihza obvladovanje raka (pripravljen bo nabor področij,ki naj bi jih vseboval visoko kakovosten program za obvladovanjeraka) in• razviti smernice za razvoj visoko kakovostnega državnegaprograma za obvladovanje raka ter specifičnih indikatorjev,o vsebini katerih bodo vse v projekt vključene države rednoporočale. Delo bo organizirano na več ravneh. Ožja delovnaskupina bo pripravljala dokumente, njeno delo bo nadzorovaloposebno nadzorno telo (Steering Committee) partnerstva,ki bo tudi potrjevalo končne odločitve.Za lažje skupno delo partnerjev ter za širjenje informacij o izsledkihprojekta skrbi delovni sklop Diseminacija, v okviru kateregasmo vzpostavili t.i. navidezno partnerstvo (Virtual Partnership).Za komunikacijo med partnerji uporabljamo sodobna spletnaorodja (za delo z dokumenti v oblaku, potrjevanje dokumentov,sklicevanje sestankov, video- in telefonske konference ipd.), s katerimilahko učinkovito dopolnimo fizične sestanke, omogočimooddaljeno izmenjavo mnenj in skupno delo na izdelkih projekta.Za obveščanje deležnikov, strokovne in laične javnosti projektuporablja vrsto informacijskih kanalov (spletna stran www.epaac.eu, RSS, Facebook, Twitter). Poleg enosmernega obveščanja onovostih načrtujemo tudi aktivno vključevanje laične javnosti vizobraževalne aktivnosti. Tu bo projekt vpeljal najnovejše konceptee-javnega zdravja – gre za »social/casualonlinegaming«, kjeruporabnike spletnih socialnih medijev pritegnemo k izobraževalnimvsebinam z uporabo igralne dinamike.V času trajanja projekta bodo organizirani trije t.i. javni forumi(angl. Open Forum). Prvi je bil letos junija v Madridu, naslednjegabo gostil Rim, zadnji pa bo v Ljubljani. Na vsakemdogodku sodeluje oz. bo sodelovalo preko 200 udeležencev,ki bodo imeli možnost pogovora o preliminarnih rezultatihin napredkih projekta, ki bodo predstavljeni na konferencah.Pričakovati je, da bodo imeli tovrstni dogodki dodano vrednostnacionalnim naporom pri obvladovanju bremena raka.Zaradi števila partnerjev in kompleksnosti projekta je organizacijskastruktura projekta zelo pomembna. Glavnino koordinacije,kot že rečeno, opravi projektna skupina na IVZ. Omenjenaskupina skupaj s posvetovalnim telesom (t.i. Advisorycommittee),ki ga sestavljajo vodje delovnih paketov, nadzorujepotek projekta. Ključno vlogo pri sprejemanju odločitev pa imanadzorno telo (t.i. Steeringcommittee), kateremu sopredsedujetaSlovenija in EK.In kakšna so naša pričakovanja? Z uspešno izvedenim projektomželimo prispevati k boljšemu obvladovanju raka v državahčlanicah EU, predvsem z boljšimi pristopi, ki bodo razvidniiz novih programov za obvladovanje raka v državah članicah,ki jih še nimajo, in izboljšanih, dopolnjenih programih zaobvladovanje raka v državah, ki tovrstne programe že imajo.Pričakujemo večje splošno znanje o možnostih preprečevanjaraka, prav tako pričakujemo pozitivno spremembo v mišljenjuin osveščenosti ljudi. Prebivalci EU bodo na podlagi informacijimeli boljše možnosti za poučene izbire svojega življenjskegastila glede uživanja alkohola, uporabe tobačnih izdelkov, izpostavljanjasoncu, fizične aktivnosti in prehrambenih navad.Pričakujemo tudi napredek pri zgodnji diagnostiki rakavihobolenj, saj bodo izdelki projekta pripomogli k boljši kakovostipresejalnih postopkov. Pregledane in usklajene bodo številnesmernice za zdravljenje raka, namenjene zdravnikom invodstvenemu osebju, kar bo vplivalo na boljše možnosti izidovzdravljenja bolnikov z rakom. Uvedene bodo nekatere novesmernice. Sredstva, namenjena raziskavam s področja raka,bodo bolj usklajeno porabljena, s čimer bo zagotovljena večjaracionalnost. Tudi pomembni podatki o prevalenci, incidenci,umrljivosti, preživetju in izdatkih bodo lažje dostopni v EUpodatkovni bazi, kar bo omogočilo primerjavo podatkov inolajšalo sprejemanje odločitev. Doseženi cilji projekta EPAACse bodo odražali v boljši kakovosti zdravstvenega varstva in stem v boljši kakovosti življenja ljudi.66 Revija ISIS - Oktober 2011

Vse zainteresirane zdravnike vabimo, da spremljate napredekprojekta in nove vsebine na naši spletni strani www.epaac.eu,na Facebooku (EPAAC) ter da nam sledite na Twitterju (@EPAAC_JA).Literatura:1. Coleman MP, Alexe DM, Albreht T, McKee M. Responding to thechallengeof cancer in Europe. Institute of publichealth of the Republicof Slovenia. Ljubljana, 2008.2. Council of the European Union, Council Recommendation of 2December 2003 on cancerscreening (2003/878/EC); Off J Eur Union.L 327: 34–38.3. National Cancer Control Programmes. 2 nd Edition. WHO, Geneve,2002; 55–67 (www.who.int/cancer/media/en/408.pdf ).Povezave (slikajte kodo z mobilnim telefonom, da se odprepovezava):www.epaac.siEPAAC naFacebooku:EPAAC na Twitter:@EPAAC_JAV kolikšnem deležu smo zdravstvenidelavci zaščiteni proti ošpicam?Irena Grmek Košnik, Andreja Krt Lah, Edita Eberl Gregorič, Helena RibičUvodOšpice so akutna, močno nalezljiva bolezen. Ob stiku z obolelimse okuži kar 90 odstotkov dovzetnih oseb (1, 2). Povzročiteljbolezni je RNA-virus, paramyxovirus, rod Morbillivirus.Obstaja le en antigenski tip virusa. Virus se naglo inaktivira stoploto, svetlobo, kislino in preživi v zraku in na površinah manjkot dve uri (1).Opisi bolezni segajo že v sedmo stoletje našega štetja. Že leta1846 je Peter Panum opisal inkubacijsko dobo in doživljenjskoimunost po preboleli bolezni. V letu 1954 so znanstveniki virusizolirali na celični kulturi. Leta 1963 so v Združenih državahAmerike registrirali prvo živo oslabljeno cepivo (EdmonstonB sev). Pred uvedbo cepljenja so bile ošpice običajna nalezljivaotroška bolezen, za katero je do 15. leta starosti obolela večinaprebivalstva (90 odstotkov).V zadnjih letih se ponovno bolj pogosto pojavljajo ošpice vEvropi. Po zadnjih podatkih, ki jih zbira Surveillance CommunityNetwork for vaccine-preventable infectious diseases(EUVAC.NET), je bilo v letu 2009 v 32 evropskih državahprijavljenih 7.134 primerov ošpic, v letu 2010 pa kar 30.367(2, 3). Trenutno potekajo večji izbruhi ošpic v Nemčiji, Španiji,Franciji, Romuniji in nekaterih delih Velike Britanije (2, 4, 5).Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenijesmo, po 10 letih odsotnosti primerov ošpic v Sloveniji, v marcu2010 zabeležili primere tudi pri nas (1, 6). Prvi primer je k namvnesel državljan Irske, nato pa sta pri nas zboleli dve necepljeniosebi. Letos v aprilu je naš državljan vnesel ošpice iz Francije,zbolela je še ena necepljena oseba. Še en primer je bil zabeleženv maju. In še v začetku junija, ko smo pri našem državljanu, kije pred tem potoval po Avstriji, Belgiji, Franciji in Italiji, spetobravnavali primer ošpic in ponovno je zbolela še ena necepljenaoseba (1).MedicinaZaradi primerov ošpic med prebivalstvom je informacija o nivojihzaščitnih protiteles proti ošpicam postala pomembna tudiza zdravstvene delavce (4). V Zavodu za zdravstveno varstvoKranj in v nekaterih zdravstvenih domovih na Gorenjskemsmo želeli ugotoviti, koliko in kdo od zaposlenih zdravstvenihdelavcev in sodelavcev potrebuje cepljenje proti ošpicam. Zatosmo zaposlenim ponudili testiranje krvi oz. določitev titraspecifičnih protiteles razreda IgG proti ošpicam.Preiskovanci in metodeV študijo smo vključili serume 298 zdravstvenih delavcev izgorenjske regije.Testiranje smo izvedli v Laboratoriju za medicinsko mikrobiologijoZavoda za zdravstveno varstvo Kranj. Dokazovali smospecifična protitelesa razreda IgG proti ošpicam. Uporabilismo metodo ELISA (Enzygnost® Anti-Measles Virus/IgG,Siemens) po priloženem navodilu na aparatu BEP2000. Aktivnostzaznanih protiteles v vzorcu smo preračunali z α-metodoin izrazili v IE/L. Rezultate smo podajali kot negativne, če jebila izmerjena vrednost manj kot 150 IE/L, mejne in pozitivnepa glede na navodilo proizvajalca in izračun vsakokratnegatestiranja.RezultatiTestirane osebe smo razdelili v sedem starostnih skupin gledena podatke o precepljenosti, ki smo jih dobili na Inštitutu zavarovanje zdravja RS.Rezultati naše študije so pokazali, da je glede zaščite protiošpicam najbolj problematična starostna skupina zdravstvenihdelavcev od 32 do 37 let, kjer je proti ošpicam nezadostnozaščitenih kar 60,5 odstotka. Od teh ima mejni titer specifičnihprotiteles 37,2 odstotka, pri 23,3 odstotka oseb pa specifičnihprotiteles nismo zaznali oz. imajo negativen rezultat.Revija ISIS - Oktober 201167

MedicinaSkupina StarostletaLetnicarojstvaŠteviloosebObvezni program cepljenja Ni zaščitnihprotitelesMejna vrednostzaščitnih protitelesZadostna prisotnostzaščitnihprotitelesI 0–20 po l. 1990 0Dva odmerka trovalentnegakombiniranega cepiva0 (0 %) 0 (0 %) 0 (0 %)II 21–29 1982–1990 36 Dva odmerka cepiva 6 (16,2 %) 13 (35,1 %) 17 (48,6 %)III 30–31 1980–1981 15 Dva odmerka cepiva 4 (26,6 %) 2 (13,3 %) 9 (60,0 %)IV 32–37 1974–1979 43 Dva odmerka cepiva 10 (23,3 %) 16 (37,2 %) 17 (39,5 %)V 38–43 1968–1973 61 En odmerek cepiva 13 (21,3 %) 10 (16,4 %) 38 (62,3 %)VI 44–50 1961–1967 109 Ne 6 (5,5 %) 1 (0,9 %) 102 (93,6 %)VII 51 in več pred l. 1960 34 Ne 0 (0 %) 0 (0 %) 34 (100 %)Deleži zaščite zdravstvenih delavcev gorenjske regije proti ošpicam.Kot druga najbolj problematična skupina je starostna skupinaod 21 do 29 let, kjer je proti ošpicam nezadostno zaščitenih51,3 odstotka oseb oz. ima mejni titer specifičnih protiteles35,1 odstotka zdravstvenih delavcev, 16,2 odstotka pa imanegativen rezultat.Tretja problematična starostna skupina je skupina od 30 do 31let, kjer zaščite proti ošpicam nima 26,6 odstotka oz. je skupnonezadostno zaščitenih 39,9 odstotka.V primeru, da tudi mejne vrednosti specifičnih protiteles predstavljajozaščito proti bolezni, je starostna skupina od 30 do 31let najbolj problematična, saj je v tej skupini največji delež osebnezaščitenih.Največji delež zaščite proti ošpicam oz. pozitivnih rezultatovseroloških testiranj smo ugotovili v starostnih skupinah od 44do 50 let oz. kar 93,6 odstotka in v skupini 51 let in več, kjer jenajvečji delež tistih, ki so ošpice preboleli in so s tem 100-odstotnozaščiteni.RazpravaRezultati študije 17 evropskih držav in Avstralije (7) so pokazali,da ima seronegativno stanje (pod 150 IU/L) 6,1 odstotkaoseb v Sloveniji v starosti od 20 do 39 let. Naši rezultatitestiranja zdravstvenih delavcev, kjer smo starostno skupino od20 do 39 let razdelili podrobneje, so pokazali večje vrednostiseronegativnega stanja (od 16,2 do 26,6 odstotka).V starostni skupini od 32 do 37 let je bilo seronegativnih 23,3odstotka zdravstvenih delavcev, poleg tega pa je v tej starostniskupini imelo mejne vrednosti specifičnih protiteles proti ošpicam37,2 odstotka. Največji delež seronegativnih oseb pa je bilv starostni skupini od 30 do 31 let, in sicer 26,6 odstotka, mejnevrednosti je imelo 13,3 odstotka oseb, torej je bilo skupno nezadostnozaščitenih 39,9 odstotka. Seveda pa je zaradi manjšegačasovnega intervala skupina manjša (samo 16 oseb) in je zatolahko statistična napaka večja.V literaturi smo glede razlag imunoloških odzivov na cepivoproti ošpicam našli nekaj zanimivosti. Otroci, ki so cepljeni scepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam pri 12 mesecih,v 95 odstotkih razvijejo protitelesa, enako velja, če so cepljeniRezultati testiranja na prisotnosti specifičnih protiteles IgGproti virusu ošpic po starostnih skupinah zaposlenih zdravstvenihdelavcev na Gorenjskem.z monocepivom. V študijah so dokazali, da če otroke cepimopri 15 mesecih, razvijejo protitelesa v 98 odstotkih. Približnood 2 do 5 odstotkov otrok po cepljenju ne razvije specifičnihprotiteles. Najpogosteje se to zgodi, če ima otrok že pasivnaprotitelesa, lahko tudi zaradi neučinkovitega cepiva, lahko patudi zaradi drugih vzrokov. Večina oseb, katere ne proizvedejospecifičnih protiteles po prvem odmerku, razvije protitelesa podrugem odmerku. Učinkovitost cepiva je 95-odstotna (90–98odstotkov) (2). Po cepljenju so vrednosti protiteles nižje kot ponaravni okužbi. Serološke in epidemiološke raziskave kažejo,da je s cepljenjem pridobljena imunost dolgotrajna in pri večinidosmrtna. Pri večini cepljenih oseb, ki izgubijo protitelesa, sepokaže močan protitelesni odziv po revakcinaciji, kar kaže nato, da so zelo verjetno že bili odporni, kljub nizkim vrednostimspecifičnih protiteles.Pri vseh zdravstvenih delavcih, ki nimajo dokumentacije ocepljenju z dvema odmerkoma cepiva in niso preboleli ošpic,se svetuje, da prejmejo dva odmerka cepiva proti ošpicam. Če68 Revija ISIS - Oktober 2011

Medicinapri zdravstvenem delavcu, ki je bil dokazano cepljen z dvemaodmerkoma cepiva, naključno ugotovimo negativno serologijo,osebo cepimo z enim odmerkom cepiva.ZaključekV Sloveniji smo se v maju in juniju letošnjega leta srečali spovečanim številom bolnikov z ošpicami. Iskanje in obravnavestikov z obolelimi, posebno stikov z zdravstvenimi delavci, sozelo zaposlili in obremenili epidemiologe. Med anketiranjemzdravstvenih delavcev, ki so bili v stiku z obolelimi, se je izkazalo,da zdravstvene ustanove oz. pooblaščeni zdravniki medicinedela, prometa in športa nimajo pregleda nad cepilnim statusomzaposlenih oz. tudi zaposleni sami ne poznajo svojega statusa.IVZ RS je podal priporočilo za cepljenje zaposlenih zdravstvenihdelavcev. Rezultati naše študije so koristni in zanimivi, kerkažejo starostne skupine, pri katerih moramo biti glede zaščiteproti ošpicam še prav posebno pozorni.Literatura:1. Inštitut za varovanje zdravja RS. http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=0&pi=1&_1_id=1680&_1_PageIndex=0&_1_groupId=225&_1_newsCategory=&_1_action=ShowNewsFull&pl=0-1.0.http://www.cdc.gov/vaccines/pubs/pinkbook/default.htm (Dostopno nadan 8. 8. 2011.)2. Cottrell S, Roberts RJ. Measles outbreak in Europe. BMJ 2011; 342:3724.3. Dosegljivo na UrL: http://www.euvac.net/graphics/euvac/index.html4. Botelho-Nevers E, Cassir N, Minodier P, Laporte R, Gautret P, BadiagaS, Thiberville D, Ninove L, Charrel R, Brouqui P. Measles amonghealthcare workers: a potential for nosocomial outbreaks. Euro Surveill.2011;16(2):pii=19764. Available online: http://www.eurosurveillance.org/ViewArticle.aspx?ArticleId=197645. Stanescu A, Janta D, Lupulescu E, Necula G, Lazar M, Molnar G,Pistol A. Ongoing measles outbreak in Romania, 2011. Euro Surveill.2011;16(31):pii=19932. Available online: http://www.eurosurveillance.org/ViewArticle.aspx?ArticleId=199326. Grgič Vitek M, Frelih T, Mrvič T, Tomažič J. Pojav ošpic v Sloveniji:ali smo pripravljeni? V: Beović B, Strle F, Tomažič J, eds. Infektološkisimpozij 2011. Zbornik predavanj. Sekcija za protimikrobno zdravljenjeSZD, Ljubljana, 2011.7. Towards measles elimination: measles susceptibility in seventeen Europeancountries and Australia. (Pridobljeno s spletne strani 26. 8. 2011.)http://www.who.int/bulletin/volumes/85/07-041129.pdf2. mednarodni kongresizvedencev SlovenijeŽivota LovrenovIzvedenci Slovenije smo se po dveh letih ponovno dobili vhotelu Habakuk v Mariboru, kjer je od 14. do 16. aprila 2011potekal drugi mednarodni kongres izvedencev v RepublikiSloveniji. Tokrat se je organizatorjem, Zavodu za pokojninskoin invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavodu za varstvo pridelu, pridružil tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.Osnovna tema kongresa je bila ocena invalidnosti zavarovanihoseb z boleznijo obtočil. Poleg tega so bili predstavljenisistemi zavarovanja in način ocenjevanja invalidnosti v Angliji,na Slovaškem, Norveškem, v Srbiji in Belgiji ter Evropskozdruženje zdravnikov socialne medicine in zavarovalništva.Predstavljena je bila tudi prva katedra za izvedenstvo v Evropi,ki je bila ustanovljena na medicinski fakulteti v Belgiji.Posebno pozornost je pritegnilo tudi delo v eni od popoldanskihsekcij, ki je obravnavala problematiko ponovne vključitveinvalidov v delovno okolje. Zadnji dan kongresa je bil namenjenprostim temam, med katerimi so izstopale tiste, ki so jih predstavilisodniki delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. Nakongres se je prijavilo nekaj več kot 400 udeležencev iz domovinein tujine. S 45 prispevki je aktivno sodelovalo 41 predavateljevrazličnih strok iz Slovenije in tujine. Uradna jezika stabila slovenščina in angleščina, zato je bilo vseskozi zagotovljenosimultano prevajanje, da bi udeleženci iz Anglije, Belgije, BiH,Češke, Finske, Francije, Hrvaške, Italije, Irske, Latvije, Litve,Nemčije, Nizozemske, Norveške, Slovaške, Srbije, Švedske inŠvice lahko nemoteno spremljali dogajanja na kongresu.Po pozdravnih nagovorih predstavnikov Ministrstva za delo,družino in socialne zadeve, Ministrstva za zdravje, Zdravniškezbornice Slovenije, Vzajemne in podžupana mesta Maribor seje pričelo delo kongresa z uvodnim predavanjem generalnegadirektorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,g. Papeža, o nujni potrebi po posodobitvi in reformi pokojninskegain invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji. Vnadaljevanju je mag. Premik, direktor Sektorja za izvedenstvoZPIZ, udeležence kongresa seznanil z razmišljanji in narejenimikoraki v smeri reorganizacije dela izvedenstva na socialnempodročju v Sloveniji. Po krajšem premoru smo dan nadaljevalis predstavitvijo sistema zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji,ki so ji sledili predstavniki tujih držav s svojimi prispevki. Vpopoldanskem času se je nadaljeval prikaz sistemov zavarovanjain ocene invalidnosti ter organizacije EUMASS (Evropskozdruženje za zavarovalniško medicino in socialno zavarovanje),načina izobraževanja izvedencev v Evropi in katedre za izvedenstvo.Pozornost slušateljev je posebej pritegnila predstavitevkatedre za izvedenstvo in način njene ustanovitve.Drugi dan kongresa se je pričel z uvodnim predavanjem predsednikastrokovnega odbora kongresa g. Lovrenova, ki je v kratkempredstavil delo invalidskih komisij in razlog, ki je narekovalRevija ISIS - Oktober 201169

Medicinaizbor osnovne teme kongresa – ocene delovne zmožnosti prizavarovanih osebah z boleznijo obtočil. Sledila so predavanja spodročja diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije zavarovanihoseb z boleznijo obtočil s poudarkom na oceni delovne zmožnosti.Predavanja so bila na visoki strokovni ravni, tako da soslušatelji pridobili dodatna znanja, ki jih bodo lahko uporabilipri svojem nadaljnjem delu. V popoldanskem času je kongrespotekal v dveh sekcijah. V eni od teh so se nadaljevale dopoldansketeme, druga sekcija pa je obsegala teme s področja delaspecialistov medicine dela, prometa in športa in strokovnjakovs področja varstva pri delu in delovne zakonodaje. Posebnapozornost je bila posvečena ponovni vključitvi zavarovanih osebz oceno invalidnosti v delovno okolje in delovni proces. Pričelismo s prispevkom o nujni potrebi po novem načinu pridobitvedelovne dokumentacije. Sledil je prikaz pravne ureditve pravicdelavcev s področja varnosti in zdravja pri delu. Zelo zanimivoje bilo tudi predavanje našega gosta iz Anglije, ki je na podlagilastnih izkušenj in raziskav govoril o poslovni karieri v kasnejšihletih. Slišali smo tudi veliko o poklicni bolezni, rehabilitacijskiekipi in zaposlovanju invalidov.Tretji dan je bil posvečen prostim temam, med katerimi jetežko izpostaviti kakšno kot posebej zanimivo, ker so vse takopritegnile občinstvo, da je bila kongresna dvorana polna dokonca kongresa. Vseeno bi izpostavil zelo zanimivo predavanjeo staranju in delovni zmožnosti ter oba prispevka sodnikovdelovnega in socialnega sodišča.Zaključki kongresa so strnjeni v devetih točkah, ki jih jepodal predsednik strokovnega odbora kongresa. V zaključkihje posebej poudarjeno, da so vsi udeleženci kongresa izrazilipotrebo po organizaciji medicinskih izvedencev Slovenije v enoneodvisno ustanovo, ki bi imela svojo funkcionalno diagnostiko.Obenem smo ugotovili, da je predlog nove oblike in vsebineobrazca delovne dokumentacije ustrezno pripravljen za uvedbov prakso. Vsi udeleženci kongresa ugotavljamo, da je zamisel oPlod kot bolnikAndreja Trojner Bregar, Nataša Tul MandićV Italiji, v sicilijanski Taormini, je med 26. in 28. majem 2011potekal kongres z naslovom Fetus as a patient – Plod kotbolnik. Kongres je namenjen vsem, ki se ukvarjamo z nosečnicamiin skrbimo za njihovo zdravje. Fetalna in perinatalnamedicina sta zelo hitro razvijajoči se veji medicine, tehnološkinapredek omogoča multidisciplinarno obravnavo inzdravljenje ploda že v maternici in takoj po porodu. Odkritje,da mnogo zdravstvenih težav odraslih izvira iz fetalnegaobdobja življenja, razširja raziskave in študije v obdobjeembrionalnega in fetalnega razvoja človeka. Razumevanjepatofiziologije različnih sindromov bo lahko preprečilo njihovpojav, s pomočjo različnih intervencij v nosečnosti.Program se je začel s predkongresnim simpozijem z naslovomIntrauterina vojna med plodom in materjo, ki so ga pripravilikongresu, na katerem sodelujejo vsi akterji v procesu ugotavljanjainvalidnosti in začasne nezmožnosti za delo (od napotitvedo sodnega epiloga), pravilna in da jo je treba nadaljevati.Ob kongresu je vzporedno potekal tudi sestanek svetaEUMASS. Slovenija je postala članica EUMASS leta 2001.Osnovni cilj združenja je medsebojna izmenjava informacijo zavarovalnih sistemih socialnega zavarovanja, izboljševanjastrokovnih standardov ocenjevanja delovne zmožnosti zavarovanihoseb.Kongres so v večernih urah popestrili bogata kulinarika in glasbenidogodki, ki so poživili strokovno bogate dneve kongresa.Na podlagi obdelave odgovorov na anketnih listih ugotavljamo,da je več kot 80 odstotkov poslušalcev kongresa strokovno vsebino,predavatelje in organizacijo ocenilo kot zelo dobre.Na koncu je organizacijski in strokovni odbor kongresa napovedaltretji mednarodni kongres izvedencev Slovenije, ki bopotekal leta 2013 z osnovno temo s področja psihiatrije.v mednarodni zvezi mikropsihoanalitikov, ki je neodvisnogibanje, izven mednarodne zveze psihoanalitikov. Mikropsihoanalitikiproučujejo telo in njegovo delovanje in poskušajovzpostaviti boljšo psihosomatsko homeostazo. V perinatologijigre za 4D ultrazvočni pregled ploda, ki razkrije določene vzorceobnašanja, ki poskušajo napovedati nevrološki razvoj ali okvareploda in novorojenčka.Ponovno smo slišali, da cerebralna paraliza v približno do 80odstotkih nastane zaradi prednatalnega vzroka, v 10 odstotkihmed porodom in v 10 odstotkih v prvih 2 letih po rojstvu.Prof. Brent iz ZDA je govoril o vplivu zdravil, kemikalij inpredvsem radioaktivnega sevanja na plod. Eden od poudarkovpredavanja je, da diagnostična rentgenska preiskava nosečnice70 Revija ISIS - Oktober 2011

SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVOvabi vse zdravnice, zobozdravnice, zdravnike in zobozdravnike naPraznovanje150-letnice delovanja društvain148. skupščinoSlovenskega zdravniškega društvaMedicinaSvečana akademija v počastitev150-letnice Slovenskega zdravniškega društva bo14. 10. 2011 ob 19.00 v Slovenski filharmonijiSlavnostni govornik bo pokrovitelj srečanjapredsednik Republike Slovenije dr. Danilo TürkRedna letna skupščina bo14. in 15. 10. 2011 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v LjubljaniPetek, 14. oktober 201110.00Odprtje srečanja in skupščina15.00Stanovska temaPodoba slovenskega zdravnikapred 150 leti in danesSobota, 15. oktober 20119.00–13.00Strokovna temaRacionalna farmakoterapija infarmakogenomika19.00Klub Cankarjevega doma –Podelitev diplom novoimenovanimčastnim članom in primarijemSlavnostni govornik minister za zdravjeDorijan MarušičRevija ISIS - Oktober 201171

Medicinane vpliva na nevrološki razvoj ploda. Tudi velika večina zdravil,ki jih nosečnica potrebuje, ne škodi plodu, je pa seveda nekajizjem, ki so prepovedane. Obstaja približno 50 kemikalij (inzdravil), ki škodijo plodovim možganom (svinec, živo srebro,alkohol, vitamin A ...)V drugem sklopu o novostih v nadzoru ploda med nosečnostjo inporodom smo poslušali predavanja o fiziologiji plodove oksigenacijein acidobaznem ravnotežju med porodom, o vzrokih inposledicah plodove asfiksije, o interpretaciji metod spremljanjaploda s CTG in STAN. Normalen CTG (kardiotokogram)ima visoko negativno napovedno vrednost in nizko specifičnost.STAN – analiza spojnice S–T, je metoda, ki so jo razvijali približno40 let, več kot 20 let pa je bilo potrebnih za implementacijometode. Aparat STAN imamo tudi v ljubljanski porodnišnici. Pozačetni poskusni fazi ga počasi začenjamo uporabljati, saj je doberpokazatelj stanja ploda v maternici med porodom.Dan se je zaključil s prireditvijo na prostem, v čudovitem grškoromanskemamfiteatru, z razgledom na vulkan Etna in Jonskomorje. Zaslužnim profesorjem so podelili nagrado Sir WilliamLiley, ki je v 60. letih prejšnjega stoletja naredil prvo intrauterinotransfuzijo zaradi Rh senzibilizacije ploda. Bil je tudi velik borecza pravice ploda od njegovega spočetja naprej. Nato je patologprof. Franco predaval o feto-maternalni patologiji v klasičniupodobitveni umetnosti sveta. Sledil pa je še čudovit koncertgodalnega orkestra pod zvezdami, z deli Mascagnia, Jenkinsa,Piovania, Piazzolla, Rota in za zaključek Bizetova Carmen.Začetek kongresa je bil posvečen srčno-žilnemu in pljučnemusistemu ploda. Najbolj zanimivo je bilo predavanje prof. AmerWahlin iz Švedske o nadzoru plodovega srca med porodom.Povabila nas je k ogledu internetne strani skupine, ki se ukvarjaz analizo spojnice S–T. Prav tako zanimivo pa je bilo izvajanjeprof. Visserja iz Nizozemske o sledenju otrok nosečnic ssladkorno boleznijo tipa 1. Otroci, ki bodo verjetno predebeli,izhajajo predvsem iz skupine mater s previsokim indeksomtelesne mase, tisti, ki so makrosomični ob rojstvu ali imajo velikporast teže po rojstvu. Zato je prav, da smo nanje pozorni injim svetujemo zdrav življenjski slog, zdravo prehrano in dovoljtelesne aktivnosti. Vnos ITM v materinsko knjižico in drugedokumente je pomemben, saj je debelost bolezen, ki je nevarnaza nosečnice, ker zveča možnost preeklampsije, zvišanega pritiska,sladkorne bolezni in tudi carskega reza in zapletov po njem.Prof. Romero je v osrednjem predavanju z naslovom Fetus isthe father of the man poudaril, da se mora preventiva bolezniodrasle dobe (presnovni sindrom, sladkorna bolezen, zvišankrvni pritisk, infarkt) pričeti že v maternici z zdravim načinomživljenja nosečnice.Naslednji sklop predavanj z naslovom Prematurnost so posvetilirazličnim temam, ki lahko preprečijo prezgodnji porod –obravnava inkompetence materničnega vratu, uporaba progesterona(smernic v EU ni, učinkovit je predvsem pri prekratkemmaterničnem vratu, pred 20. tednom ni posebnega učinka, nedeluje pri dvojčkih, prehitro smo ga uvedli v klinično prakso,njegove učinkovitosti do sedaj nismo natančno raziskali, zatona našem kliničnem oddelku načrtujemo raziskavo), problemokužb in problem poznega (predvsem iatrogenega) prezgodnjegaporoda med 34. in 37. tednom nosečnosti. Posebno predavanjeje bilo namenjeno tokolizi z atosibanom, kjer je kot glavniproblem prof. DiRenzo izpostavil vprašanje, kako ugotoviti, kdoje rizičen za prezgodnji porod? Vprašanje seveda nima jasnegaodgovora.V sklopu zadnjih izsledkov o prematurnosti so predstavilievropske smernice za prezgodnji porod, ki jih bodo objavili, ingovorili o koristnosti testa s fetalnim fibronektinom pri nosečnicahz dvojčki.Sledila sta sklopa z naslovom Technologies 1 in 2. Dotaknili sose problemov doplerske preiskave, 3D-ultrazvoka za detekcijoprirojenih napak ploda, pregleda v prvem trimesečju in problemaponovnih nosečnosti po carskem rezu že v zgodnji nosečnosti(placenta praevia, nosečnost v brazgotini) ter nadaljevali zamniocentezami, biopsijo horionskih resic. Prof. Evans iz ZDAje izpostavil vprašanje citogenetskih laboratorijev in kdaj bonapočil čas, da jih bomo lahko zaprli in začeli uporabljati takoimenovane »bed side« hitre teste. To je zvenelo precej neverjetno,saj pri nas še vedno čakamo na izvid amniocenteze več tednov.Predavanje o tutorstvu pri invazivnih posegih ni prinesloprav nobenega pametnega nasveta za izboljšavo naših navad innačina dela, ki očitno, vsem pomanjkljivostim navkljub, pri nasše vedno dobro deluje.Dan se je zaključil z izvrstnim predavanjem prof. Evansa izKanade o spolnosti v nosečnosti, ki v normalnih nosečnostihni problematična. Kot najhujši zaplet je omenil vensko zračnoembolijo, ki je v literaturi opisana le v posameznih primerih.Problemov okužb ali uporabe kondomov se ni dotaknil.Zadnji dan se je ponovno začel s klasično italijansko zamudo –čakal je tako predavatelj kot skoraj polna dvorana poslušalcev.Prvi je o dvojčkih predaval prof. Blickstein iz Izraela. Več monohorijskihmonozigotnih dvojčkov je v nosečnostih po postopkihoploditve z biomedicinsko pomočjo, ena tretjina monozigotnihdvojčkov je dihorijskih, imajo pa več anomalij, ki jih lahkoodkrijemo s pomočjo ultrazvoka. In še zanimivost – levičarjinaj bi izhajali iz para monozigotnih dvojčkov, od katerih »se jeeden v nosečnosti izgubil«. Profesor je sicer naš dober znanec,saj sodeluje z doc. Natašo Tul Mandić pri različnih študijahdvojčkov – Risk factors for preeclampsia in twin pregnancies: apopulation-based matched case-control study in drugih.Slišali smo še različne poglede na TTTS – twin to twin transfusionsyndrome – o iskanju, zdravljenju, zapletih te »na placentiizvirajoče patologije«. Laserska koagulacija žil med plodoma jenujna, saj izboljša preživetje in nevrološki status dvojčkov.Prof. Chervenak iz ZDA je predstavil etične dileme pri svetovanjuza preventivo, diagnostiko in zdravljenje bolezni, ki sepojavijo v odrasli dobi. Vedno so najbolj pomembne želje instališča nosečnice in/ali para in temu se mora vedno prilagoditisvetovanje.72 Revija ISIS - Oktober 2011

MedicinaZadnji dan je bil najbolj delaven – popoldneso potekala vzporedna predavanja vrazličnih predavalnicah. En sklop predavanjse je posvetil vplivu matere na plod –starost, debelost, kronične bolezni... Drugisklop je obravnaval problematiko Okužbes citomegalovirusom v nosečnosti. Ker nivakcine, zdravljenje ni možno, zato so tudivse besede o izvajanju presejanja nosečnic,svetovanju seropozitivnim, ukrepanjupri negativnih nosečnicah, priporočljivihkorakih pri dokazani okužbi – serokonverziji– nekako obvisele v zraku brez pravihodgovorov in smisla.Kongres je podal pester izbor tem in problemov,ki so zanimivi za naše vsakdanjedelo, in je bil vreden obiska.Deseto strokovnosrečanje pediatrov inšolskih zdravnikov vMladinskem zdraviliščuin letovišču Debeli rtičBreda Prunk FranetičMladinsko zdravilišče in letovišče (vnadaljevanju MZL) RKS Debeli rtičleži na najlepšem delu slovenske obale,tik ob morju, na južnem delu polotokaDebeli rtič. Razprostira se v senci prelepegasredozemskega parka, v zavetju predvetrovi. Na sedmih hektarjih zemlje in nadzalivom, kjer se obala prijazno dotika morjaso nastanitveni objekti, športna igrišča,kotički z otroškimi igrali … Je prava oazamiru, neokrnjene narave, čistega morja,zraka in sonca. Že pol stoletja je znano posvoji zdravilni klimi in je edino obmorskozdravilišče v Sloveniji, namenjeno zdraviliškemuzdravljenju otrok in mladine do18. leta starosti. Neokrnjena narava, morjein 2.300 ur sončnih žarkov letno so ta delobale prekrstili v klimatsko zdravilišče.Zdraviliška zdravstvena dejavnost temeljina ugodni, blažilni obmorski klimi, kije zelo koristna za naravno zdravljenjeotrok, obolelih na dihalih, in na zdravilnihučinkih morske vode. Obmorska klimaje ugodna zaradi bližine Alp, kljub velikisončnosti in majhni količini padavin.Bujna mediteranska vegetacija (rožmarin,oljke) in urejeni nasadi v parku dajejo otrokomsenco ter blažijo učinek nevarnegasončnega sevanja.MZL RKS Debeli rtič deluje od leta 1956,ko je prvič letovalo pod šotori 300 otrokv treh izmenah. Danes razpolaga s 772ležišči v paviljonih Flora, Favna, Habitat inVeverička, v hotelu Bor in Arija. 170 ležišč,v hotelskem delu zdravilišča, je namenjenihnastanitvi otrok na zdraviliškemzdravljenju, mladinski domovi pa so namenjeniletovanju otrok. Ima dve sodobnoopremljeni ambulanti z bolniško sobo innegovalnim oddelkom, ločenim prostoromza inhalacije, sobo za intervencije, sodobnoopremljene prostore za fizioterapijo intelovadnico. Velika pridobitev so kopeliin notranji pololimpijski bazen, polnjen sprečiščeno in ogrevano morsko vodo.Zdravilišče ima varno urejeno kopališče na500 m obale, dva sodobna zunanja bazenana plaži z morsko vodo, številna otroška inšportna igrišča, trim stezo ter sprehajališča.Izjemno naravno okolje, neokrnjena narava,morje, sončni žarki in zavetrna lega sopripomogli, da je MZL postalo prvovrstnoobmorsko klimatsko zdravilišče, namenjenopredvsem otrokom.Kot se spodobi, smo jubilejnemu, desetemurtiškemu strokovnemu srečanju šolskihzdravnikov in pediatrov namenili dva prečudovitapomladna dneva. Kar sedemdesetMotnje hranjenjaMotnje hranjenja se po ugotovitvahstrokovnjakov navisokorazviti zahodni poloblipojavljajo v vse bolj zgodnjemotroštvu, že pri petletnikih. Takoso na primer v Veliki Britaniji vzadnjih treh letih zabeležili žeokrog 100 primerov otrok, starihmed pet in sedem let, ki so trpelizaradi anoreksije in/ali bulimije.Najnovejši podatki zdravstvenihstatistik pa pričajo, da so zaradimotenj hranjenja v Angliji moralizdraviti kar 197 otrok, starih medpet in devet let, kar upravičenopovzroča zaskrbljenost strokovnein laične javnosti.Podatki iz 35 otoških bolnišnickažejo, da je bilo 98 otrok v časuzdravljenja starih med pet in sedemlet, 99 pa osem ali devet let.Otrok, starih med 10 in 12 let,je bilo skoraj 400, največ, več kot1.500, pa je bilo mladostnikov,starih od 13 do 15 let. Izsledkinajnovejše raziskave Inštituta zazdravje otrok University Collegeaiz Londona kažejo, da povprečnotrije na 100.000 otrok v VelikiBritaniji in na Irskem trpijo zadoločeno vrsto motnje hranjenja.Podobni trendi naj bi veljali zaglavnino članic Evropske unije.Podatki zadnjih raziskav kažejona »alarmantne« trende v družbi,saj se otroci preveč poistovetijos sporočili iz revij, ki idealizirajoizjemno vitke postave, je prepričanaSusan Ringwood, vodjaorganizacije za pomoč otrokom zmotnjami hranjenja. Bolj dejavniin iznajdljivi bi morali biti pripreprečevanju in odpravljanjumotenj hranjenja poleg staršev,učiteljev in vzgojiteljev tudi inpredvsem zdravniki in psihologi.Vira: Independant,Contemporary HealthNina MaziRevija ISIS - Oktober 201173

Medicinazdravnikov se nas je zbralo 27. in 28. maja na »rtu mladosti« insklenilo prvo desetletje tradicionalnih rtiških srečanj. Začeteksega v leto 2002, ko smo se zadnjo soboto v maju prvič srečaliin si ostali zvesti vse do 2011. Pohvalimo se lahko z zelo pestrostrokovno tematiko:25. maj 2002 - Zdraviliško zdravljenje otrok in mladostnikov;31. maj 2003 - Ortopedski problemi in poškodbe v otroškidobi; 29. maj 2004 - Atopijski dermatitis od a do ž; 28. maj2005 - Diabetes v otroški dobi; 27. maj 2006 - Pogosto bolanotrok; 26. maj 2007 - Ortopedski problemi otrok in mladostnikov;31. maj 2008 - Imunska pomanjkljivost pri otrocih in mladostnikih;30. maj 2009 - Gastro-infektološki dan na debelemrtiču; 29. maj 2010 - Gastroinfektološki dan – 2. delIn že je odbila ura 15.00, na petek popoldne, ko se običajnozačne zasluženi prosti vikend, in naznanila pričetek dvodnevnegastrokovnega dela. Kot običajno, smo tudi letos poskrbeli zavarstvo otrok udeležencev predavanj.Po kratkem kulturnem programu otrok z zdraviliškega oddelkain pozdravnem nagovoru vodje zdravilišča Petra Petrovčičain predsednika Sekcije za šolsko in visokošolsko medicinoJožeta Šumaka, dr. med., sta vodenje strokovnega dela prevzelimoderatorki prim.Vlasta Dragoš, dr. med., z otroškega oddelkaDermatološke klinike in Breda Prunk Franetič, dr. med.,vodja zdravstvene službe MZL Debeli rtič. Najprej je LjubicaDeisinger, dr. med., nosilka Pediatrične alergološke in pulmološkeambulante s koncesijo v prostorih MZL, predstavila deloambulante. Poleg specialističnega pregleda izvajajo tudi kožnotestiranje, spirometrijo, bronhodilatatorni test, meritve NO vizdihanem zraku, bronhialni provokacijski test z metaholinom,sublingualno imunoterapijo … Pohvalijo se lahko s kratkočakalno dobo od enega do dveh mesecev, v primeru nujneindikacije pa so bolniki sprejeti, če je le možno, še isti dan.Otrokom na zdraviliškem oddelku omogočijo pregled v času14-dnevnega zdravljenja. Potrebujejo le napotnico izbranegapediatra in spremstvo starša.O možnostih koriščenja zahtevnejše medicinske rehabilitacijeje spregovorila Vlasta Počkaj, dr. med., z oddelka nadzorovalnihzdravnikov ZZZS, OE Koper. Pravica do zdraviliškegazdravljenja je opredeljena v Pravilih obveznega zdravstvenegazavarovanja, v členih od 43. do 49., pravica do obnovitvenerehabilitacije in letovanja otrok in šolarjev pa od 50. do 53.člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Novostiopeklinske kirurgije pri otrocih in mladostnikih je predstavilasist. Bojan Šparaš, dr. med., s kliničnega oddelka za plastičnoin rekonstruktivno kirurgijo Maribor. Veliko novosti je prikonzervativnem zdravljenju z uporabo specialnih, aktivnihobližev s srebrom. Ti s svojim akitvnim delovanjem ne poglabljajoopeklinske rane, imajo bakteriostatični učinek, ščitijoopeklinsko rano in ne potrebujejo vsakodnevnih prevez, ki sonemalokrat boleče. To narekuje, da se otrok oz. mladostnikznajde največkrat v ambulantni obliki zdravljenja, kjer jepediater v izjemno pomoč pri prevezah. Statistično gledano pase ob uporabi specialnih aktivnih obližev število operativnihposegov pri otrocih zmanjšuje. Vse naštete novosti ustvarjajonovo logistiko, in to takšno, da je čim več dela opravljenegaambulantno izven terciarne ustanove.Prim. Vlasta Dragoš, dr. med., je poudarila, da je klimatskozdravljenje otrok v toplih naravnih pogojih z izkoriščanjemslanih in previdno izvajanih sončnih kopeli (balneo- in helioterapije)pomemben dejavnik pri celostni obravnavi bolnika skroničnim kožnim obolenjem. O ugodnem delovanju sončnihžarkov pri zdravljenju številnih kroničnih kožnih obolenjso dermatologi poročali že pred več kot sto leti. V sončnemspektru so tako žarki UVB kot UVA, za obe vrsti UV-sevanjaobstajajo dokazi o učinkovitosti pri kroničnih boleznih kože,kot so atopijski dermatitis in luskavica. Žarki UVA pomembnozmanjšujejo proliferacijo mastocitov, ki imajo pomembno vlogopri kroničnem vnetju kože bolnikov z atopijskim dermatitisom.S fototerapijo pričnemo v fazi delne regresije kožnega vnetja,saj ima drugače učinkovita terapija lahko popolnoma nasprotenučinek. Vsakega bolnika zato obravnavamo individualno. Enakovelja za fototerapijo z naravnim sončenjem, ki mora biti izvajanav primernem času, primerno dolgo, v primernem odmerku.Mag. Marina Praprotnik, dr. med., s pulmološkega oddelkaPediatrične klinike v Ljubljani pa je poudarila, da Klimatskozdravilišče z usposobljeno skupino respiratornih fizioterapevtovlahko – na srečo ne številnim – otrokom z bronhiektazijamiomogoči dodatno učenje in utrjevanje različnih tehnik začiščenje dihalnih poti. Pri kliničnem delu se namreč pogostougotavlja, da otroci respiratorne fizioterapije ne izvajajo radiin da tudi pozabljajo pravilen način izvajanja. Med bivanjem vzdravilišču lahko spoznajo tudi dodatne tehnike in obnovijo žepridobljeno znanje. Vsekakor pa je potreben individualen pristop,saj ti otroci ne smejo biti v stiku s prehlajenimi osebami.Pozdravček otrok zdraviliškega oddelka – prisrčen in ganljiv.74 Revija ISIS - Oktober 2011

MedicinaŠtevilootrok1650160015501500145014001350130012501200115011001050100095090085080075070065060016041383136012471067759765826746661 6401997 1999 2001 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010LetoŠtevilo otrok, sprejetih na zdraviliško zdravljenje v letih od 1997 do 2010.Bivanje v zdravilišču je lahko za veliko skupino otrok z astmoin majhno skupino otrok z bronhiektazijami, ki niso CF izvora,dobra priložnost za osvežitev in poglobitev znanja, ki so gadobili na obisku pri svojem zdravniku. Zaradi pomanjkanja časase pogosto med rednim delom v ambulanti ne poudari dovoljposameznih segmentov vodenja astme ali pa jih starši in otrokpozabijo. Pomembno je, da strokovni delavci zdravilišča upoštevajonajnovejša priporočila.Strokovni del prvega dne smo zaključili z Občnim zboromSekcije za šolsko in visokošolsko medicino. Soglasno in brezincidentov, kar ni v praksi slovenske vlade, smo izvolili dr.Mojco Juričič, spec. šol. med. in higiene, za predsednico Sekcijeza šolsko in visokošolsko medicino. Čestitam. Sledila je bogatavečerja ob zvokih prijetne domače glasbe. Zaključila se je zdomačo, rtiško, čokoladno-sadno torto z desetimi svečkami.Sobotni strokovni del smo pričeli s predstavitvijo programazdraviliškega zdravljenja otrok v zdravilišču Debeli rtič. Nazdraviliško zdravljenje lahko sprejmemo otroke in mladostnikedo 18. leta starosti s kroničnim obolenjem dihal, kožein na rehabilitacijo po poškodbah in operacijah lokomotornegaaparata. Program zdraviliškega zdravljenja je izdelan podoktrini ustreznih oddelkov Pediatrične klinike in je individualno-skupinskiza standard tip 7 in 9 ter povsem individualenza standard tip 3. Otroci imajo pravico koristiti zdraviliškozdravljenje za isto bolezen enkrat letno. Pogosto se srečujemoz več diagnozami, z otroki s posebnimi potrebami, z motnjamivida in sluha, s hipotonijo, z Dawnovim sindromom,na invalidskem vozičku, ki imajo astmo in je potrebna velikaiznajdljivost fizioterapevta, da izvede program fizioterapije. Vteh primerih moramo fizioterapijo prilagoditi starosti in stanjuotroka. Osnovna naloga naše strokovne ekipe je, da kroničnobolnim otrokom pomagamo in jih poskušamo postaviti na takezdravstvene in psihološke temelje, ki jim dajejo občutek zdraveosebe, sposobne in željne vključevanja v družbo. Žal pa, kljubporastu kronično bolnih otrok, upada število napotenih.Robert Kramar, dr. med., ortoped iz Ortopedske bolnišniceValdoltra, je poudaril, da je zdraviliško zdravljenje pri otrocihz ortopedskimi težavami redko. Smiselno je pri artroskopskihposegih. Glede na vrsto ortopedskega zdravljenja ortoped podamnenje o sestavi in omejitvah rehabilitacijskega programa.Predlog na ZZZS za odobritev pa podajo pediatri in specialistišolske medicine.»Različne raziskave kažejo, da zgodaj začeta rehabilitacijapomembno izboljša izid po poškodbi,« je pričela svoj prispevekasist. Hermina Damjan, dr. med., spec. fiz. med. in rehab. Poškodbeso pri otrocih najpogostejši vzrok smrti, hospitalizacije indolgotrajne zmanjšane zmožnosti. Moderna medicinska stroka ssvojimi znanji pogosto ohranja življenja tudi po hudih poškodbah,posledice pa brez ustrezne rehabilitacije lahko vodijo v funkcijskemotnje. Rehabilitacija je bolj učinkovita, če se začne izvajatiže v času akutnega zdravljenja in se brez nepotrebnih prekinitevnadaljuje do maksimalnega izkoristka preostalih zmožnosti. Tudina videz manj zapletene poškodbe, kot so zlomi dolgih kosti udov,poškodbe sklepov, mehkih tkiv, perifernih živcev, imajo lahkodolgotrajne posledice, ovirajo razvoj in vsakodnevno funkcioniranjezaradi omejene gibljivosti, izgube grobe mišične moči, spremenjenerasti uda, manjše spretnosti, drugačne zunanje podobe. Zaplete inposledice je zato potrebno pravočasno prepoznati ter s terapevtskimiukrepi zmanjšati njihov vpliv na nadaljnji razvoj otroka innjegove sposobnosti. Otroka po poškodbi je potrebno v rehabilitacijiobravnavati kot celoto in osebnost. Rehabilitacijo je potrebnozačeti čim prej po poškodbi in zagotoviti terapijo in spremljanjedo maksimalnega izboljšanja stanja. Navodila za nadaljevanje deladoma morajo biti natančna in ne preobsežna. Zagotoviti je trebaRevija ISIS - Oktober 201175

Medicinapomoč pri ponovnem čimprejšnjem vključevanju v domače okolje,družino, šolo, vrtec. Če zagotavljamo sodobno zdravljenje, moramoposkrbeti tudi, da z rehabilitacijo po poškodbah dosežemo maksimalnofunkcijsko sposobnost otroka in kakovostno življenje.O varnosti cepljenja je spregovorila dr. Alenka Trop Skaza, dr.med., spec. epidemiologije. Cepljenje je dokazano najpomembnejšijavnozdravstveni ukrep; zaradi njega so bile v svetovnem meriluizkoreninjene črne koze in se številne nalezljive bolezni pojavljajozelo redko. Pričakovanja glede varnosti cepiv so zelo visoka, sajse za zaščito pred določenimi nalezljivimi boleznimi cepi večinomazdrave ljudi. Pogosto se določeno zdravstveno stanje, ki sledicepljenju, poistoveti kot zaplet ob cepljenju. Neželeni učinki pocepljenju lahko vključujejo »prave« ali »resnične« neželene učinke,koincidenco (časovno zaporedje dogodkov, ki bi se zgodili, tudiče oseba ne bi bila cepljena), napake, ki so povezane z nepravilnopripravo cepiva, nepravilnim ravnanjem s cepivom ali njegovimdajanjem, in pa predhodno nepovezane dogodke, ki jih ne moremopovezati s cepivom ali njegovim dajanjem. Poudarila je, da vnerazvitem svetu otroci umirajo zaradi bolezni, ki jih v Slovenijipreprečujemo s cepljenjem, in zaključila, da v Sloveniji ne beležimodavice, prirojenega tetanusa, otroške paralize, kongenitalnihrdečk… Leta, ko so te bolezni bile med nami, so zelo oddaljena. Lezakaj?!Sledil je zelo uporaben prispevek prof. dr. Dragice Maje Smrke,dr. med., s Kliničnega oddelka za kirurške okužbe Kirurške klinikev Ljubljani. Rana je pogost pojav, bodisi kot posledica poškodbe,posledica kirurškega posega ali pa kot kronična rana v sklopurazličnih sistemskih bolezni. Akutne rane se ob pravilni oskrbizacelijo običajno brez hujših zapletov. Zaplete pri akutnih ranahje v večjem odstotku možno pričakovati pri visokoenergijskihpoškodbah. Uspeh zdravljenja kronične rane je pogojen s pravilnooceno rane in optimalnim pristopom do zdravljenja kronične ranetako z odpravo osnovnih sistemskih vzrokov, pa tudi s poznavanjemmodernih metod zdravljenja in pravilno uporabo sodobnihmaterialov za oskrbo rane.Delavnico zdravstvene nege rane je vodila Adrijana Debelak,dipl. med. sestra, s Kliničnega oddelka za kirurške okužbe v UKCLjubljana. Tako k akutnim kot kroničnim ranam moramo pristopitimultidisciplinarno, tako zdravniki, ki smo nosilci zdravljenja, kotmedicinske sestre, ki morajo zdravstveno nego ran v bolnišničnemokolju izvesti profesionalno po načrtu zdravstvene nege. Vsakarana je obravnavana individualno in pri tem ne smemo pozabiti napacienta kot psihofizično osebnost z vsemi potrebami, ki jih ima. Zvisoko stopnjo strokovnosti zagotovimo, da se rane zacelijo hitro inbrez zapletov.Zaključili smo z obljubo, da nadaljujemo z rtiškimi srečanji vsakozadnjo soboto v maju in se čez deset let dobimo ob torti z dvajsetimisvečkami. Povabljeni tudi neslužbeno, v krogu svojih družin, dapreživite nepozaben vikend ali dva ali cel dopust pri nas. Vabljeni.Najlepša hvala vsem predavateljem, še posebej za pravočasnooddane prispevke, da so lahko vsi udeleženci ob prihodu prejelizbornik v vezani obliki. Zdravniška zbornica nam za udeležbopodeljuje 8 kreditnih točk, aktivnim udeležencem pa 12. Hvalavsem udeležencem, nastopajočim in vsem, ki ste kakorkoli pripomoglik izvedbi strokovnega srečanja. Srečanje so omogočili: Lek,član skupine Sandoz, Pfizer, MSD, Eau thermale Avene, Milupa,CSC Pharma, Ewopharma, Farmedica, Zaloker & Zaloker, Diafit,Tiskarna VEK, Surf, Geaproduct, Mesarija Prunk, Pekarna Pečjak,Vinakoper, Podravka, Naprej k naravi.Nove tehnologije vkolorektalni kirurgijiPavle KošorokV Torinu v Italiji je bil od 15. do 17. junija kongres evrazijskegazdruženja za koloproktologijo (Eurasian Colorectal TechnologiesAssociation – ECTA), ki je bil drugi po vrsti. Prvo, zeloštevilčno srečanje je bilo pred dvema letoma v Guangzhouju,udeležilo pa se ga je predvsem veliko domačinov, ki so se zvelikim zanimanjem pričeli seznanjati s koloproktologijo. Letozatem, ko se je Kitajska suvereno predstavila svetu z olimpijskimiigrami, so se tudi z organizacijo prvega koloproktološkegakongresa Azije in Evrope v Guangzhouju zelo izkazali. Pravzato so se tudi italijanski kolegi potrudili, da je bil tudi kongresna evropskih tleh zelo lepo organiziran, za kar je bil torinskikongresni center primerno prizorišče.V okviru kongresnega dogajanja je potekalo še evropsko srečanjeendoskopske kirurgije, ki v veliki meri pokriva področje koloproktologije,ne samo s transabdominalnim pristopom, ampak tudi76 Revija ISIS - Oktober 2011s posebno tehniko transanalne endoskopske kirurgije. »Velikazvezda« razstavnih prostorov je bil aparat za robotsko operiranje»Da Vinci«. Moram reči, da sem tudi sam poskusil svoje ročnespretnosti in dobil vsaj občutek, da le ni vse tako enostavno.V koloproktološkem programu so sodelovali kirurgi iz 40 držav,med ostalimi tudi mlad zdravnik iz Mongolije, ki je opisovalzdravljenje rektovaginalnih in urinskih poporodnih fistul, pravtakšnih, kot sem jih videval sam med svojim lanskim bivanjem naMadagaskarju.Med temami me je seveda najbolj zanimala proktološka patologija,kjer se nekatere stvari ponavljajo, nekatere pa se izrisujejo kot novproblem, ki mu je potrebno posvetiti več pozornosti. Med temivelja posebej omeniti notranji prolaps rektuma (obstructed defecationsindrom), ki je največkrat neprepoznan, povzroča pa veliko težav.Večinoma gre za zaprtje, včasih pa tudi za neprijetne bolečine, ki

Medicinazahtevajo dosti izkušenj in kirurškega znanja, da lahko bolnikapozdravimo.Zdravljenje hemoroidov še vedno priteguje pozornost z različnimitehnikami, od katerih je THD (transanal hemorrhoidal dearterialization)»zadnja moda« pri zdravljenju hemoroidalne bolezni. Vtem sklopu predavanj so kitajski zdravniki predstavili tudi svoja,bistveno cenejša orodja za zdravljenje hemoroidov z mehanskimspenjalnikom. Nedvomno bo evrazijsko sodelovanje tudi na tempodročju pomenilo določen napredek oziroma drugačno gledanjena stroko.Zdravljenje kolorektalnega karcinoma je bilo predstavljeno z vsehvidikov. Seveda se države srečujejo z različno stopnjo blaginje inzdravstvenega varstva, kar vse vpliva na zgodnje ali pozno odkrivanjekarcinoma, to pa pomeni včasih tudi zelo napredovalo bolezen,kjer je mogoče govoriti le o paliaciji ali operaciji, ki lahko le začasnopomaga. Zgodnje oblike raka so seveda za zdravljenje velikoobetavnejše, zato v razvitem svetu poročajo o uspešnih presejalnihprogramih, ki omogočajo uspešno zdravljenje. Veseli nas, da se tudirezultati programa SVIT, ki je uveden v Sloveniji, izboljšujejo.Začetne oblike raka danke so primerne za tehniko TEM (transanalendoscopic microsurgery), ki je bila predstavljena v več predavanjih.Vedno bolj se uveljavlja tudi laparoskopska tehnika operiranjakolorektalnega karcinoma.Poseben sklop predavanj je zajelozdravljenje kolorektalnega karcinoma z radio-kemoterapijo. Nazdravljenje nedvomno vpliva tudi starost bolnikov in ekonomskipoložaj države, v kateri bolniki živijo. Predvsem gre za dostopnostdrugih bioloških zdravil.Ker je bil med razstavnimi eksponati predstavljen robot Da Vinci,je bila robotska kirurgija seveda predstavljena tudi v svojem predavanju.Nedvomno si bo nekoč izborila svoje mesto, upajmo samo,da bodo rezultati čim boljši.Torino je mesto, ki živi z avtomobilsko industrijo, in tudi naškongres je bil v tem znamenju. Že kongresni center je zgrajen vprostorih nekdanje Fiatove tovarne, ki je ohranila videz tovarneiz zgodnjih 50. let. Celotna tovarna je predelana v kongresni innakupovalni center. V njem je našla mesto tudi kultura s koncertnodvorano in zbirko umetniških slik družine Agnelli, nekdanjihlastnikov Fiata. Tudi kongresni sprejemi so bili organizirani »avtomobilistično«,enkrat v muzeju starih avtomobilov, drugič pa v starimestni remizi, kjer je mesto Torino pripravilo veliko razstavo ob150. obletnici združitve Italije. Za ostale znamenitosti je zmanjkaločasa. Verjetno bi bilo pametno pogledati tudi egiptovski muzej,ki velja za najbogatejšega za egiptovskim muzejem v Kairu. Tuditorinski prt si bodo ogledali drugi ali pride na vrsto kdaj drugič.Tretji kongres združenja je že najavljen in bo čez dve leti v Singapurju.Predstavil ga je novoizvoljeni predsednik združenja ECTAdr. Francis Seow-Choen.Kongresna srečanja so vedno priložnost za profesionalne sestanke.Tako smo tudi ob tokratnem snidenju imeli sestanek mediteranskegazdruženja za koloproktologijo in volilni sestanek ECTA,kjer sem bil izvoljen v ožji odbor predsedstva. Zdi se mi prav, dasodelujemo in se pojavljamo kot slovenski udeleženci. Morda sebomo kdaj čez čas vseeno lahko pohvalili, da pri marsikateri stvarisodelujemo od začetka.PoročiloLaparoskopska hernioplastikadimeljske kile – metoda izbora?Jurij GorjancOb obstoju kakovostnih strokovnih združenj, kot je npr.Združenje kirurgov Slovenije pri Slovenskem zdravniškemdruštvu, se število »podzdruženj« oz. sekcij še vedno ohranja.Da je to dobro, ugotavljamo tudi v Herniološki sekciji. Predvsemzato, ker se v sekciji veliko dogaja tako na strokovnem,kot tudi organizacijskem področju. Zahvaljujoč vodstvu prvegain danes častnega predsednika prof. dr. Slavka Rakovca,ki je v Slovenijo vpeljal več sodobnih metod hernioplastike,smo podobnemu napredku zavezani tudi nasledniki.S tem namenom sem se 8. in 9. avgusta 2011 v Fürthu, Nemčija,udeležil tečaja in delavnice hernioplastike pri prof. ReinharduBittnerju iz Stuttgarta (http://www.european-hospital.com/en/article/450.html). Danes je že dve leti upokojen, a ga kirurškespretnosti še niso zapustile. K sreči, pravijo kolegi v Nemškemzdruženju visceralnih kirurgov, ki ga je vodil več mandatov doustanovitve vzporednega Herniološkega združenja Nemčijein Združenja za minimalno invazivno kirurgijo, ki ga vodi šedanes. Z laparoskopijo se je srečal šele v poznih srednjih letihin jo takoj »zapopadel«. Danes trdi, da je laparoskopija poleganestezije in asepse tretja revolucija v kirurgiji. Da je res nekajna tem, sem se prepričal tudi sam med opazovanjem in asistiranjemzahtevnih hernioplastik dimeljske kile po metodi TAPP(transabdominalni preperitonealni pristop). Zahtevnih zato, kerprihajajo v njegovo javno ustanovo bolniki, ki jih drugi kirurgine želijo operirati: adipozni, s stanji po obsežnih trebušnihoperacijah, s kombiniranimi kilami. Pregovorna nemška natančnosttudi tukaj ne zataji – ko narediš korak A, greš na korak Bin tako dalje. Pri koraku G je operacija končana na najvarnejšimožni način.Prof. Bittner je tudi zagovornik zniževanja stroškov v zdravstvuin nasprotnik pritiska velikih multinacionalk na stroko.Pri operacijah, kadar gre, uporablja zgolj opremo za večkratnoRevija ISIS - Oktober 201177

MedicinaNevarnagonorejaSkupini kanadskih znanstvenikoviz Quebeca je uspel zanimiv,a hkrati tudi zaskrbljujočdosežek – identificirali so sevbakterije, ki povzroča gonorejoin je odporen na antibiotike.Ker je relativno pogostabakterijska okužba (samo vZDA beležijo 700.000 okužbletno) doslej veljala za lahkoobvladljivo in ozdravljivoz antibiotiki, so jo imeli zaneproblematično in nenevarno.Zanimivo je, da približnopolovica okuženih žensk nekaže nobenih simptomov,medtem ko se pri moških tipraviloma razvijejo najkasnejev 30 dneh po okužbi. Zdravnikiopozarjajo, da se lahkoz gonorejo okuži prav vsak,seveda pa je verjetnost okužbevečja pri ljudeh, ki imajo večspolnih partnerjev in pri spolnihodnosih ne uporabljajoustrezne zaščite.Kanadski raziskovalci sosvoje odkritje predstavili nanedavni konferenci o spolnoprenosljivih boleznih vStockholmu, švedski znanstvenikdr. Magnus Unemopa je poudaril, da že od 40.let prejšnjega stoletja, ko sozačeli gonorejo zdraviti zantibiotiki, pri povzročiteljiciopažajo izredno sposobnostrazvoja odpornosti na zdravila.Razširjenost novega seva še niznana – raziskovalci zaenkratne morejo z gotovostjo sklepati,ali in v kolikšni meri se jenov nevarni sev že razširil posvetu. Lahko pa se razširi zelohitro, če ne bodo pravočasnoodkrili novega zdravila.Vir: Health TodayNina Maziuporabo, skrbno izbere togost (težo) mrežnihkrp, ki največkrat sploh ne potrebujejodrage fiksacije (npr. fibrinskega lepila alivijačnikov). Zaradi minimalne pooperativnebolečine je hospitalizacija kratka ali je splohni. Če za upokojenega bolnika to ni bistveno(teh je večina), pa je toliko bolj ključnopri operiranih, ki so v delovnem razmerju.Skratka, profesor Bittner je razvil postopek,ki upošteva tako (nekoliko daljšo) učno krivuljokot tudi medicinske in druge indikacijeter ne nazadnje bolnikove želje in je cenovnoprimerljiv z odprto hernioplastiko. Vse to sopred leti opazili tudi v Evropski herniološkizvezi ter mu naložili pripravo novih smernicza laparoskopsko hernioplastiko pri dimeljskikili. Poleg pred letom dni objavljenih(prof. A. Kingsnorth, Anglija) in v slovenščinoprevedenih smernic za odprto operacijodimeljske kile so tudi pravkar objavljenesmernice zastonj dostopne na spletni straniHerniološkega združenja Slovenije (www.kile.si/index.php?stran=smernice&sklop=main&lang=si). Pozimi 2011/12 že pričakujemoobjavo novih smernic kirurške obravnave zapooperativno kilo.Čeprav je odprta operacija dimeljske kilerazmeroma preprost poseg in ga lahkodobro izvede tudi specializant splošnein abdominalne kirurgije, pa se tudi vherniologiji veliko dogaja in razvija. VMed laparoskopsko hernioplastiko.Sloveniji se z laparoskopsko hernioplastikodimeljske kile ta trenutek ukvarja le nekajkirurgov v SB Izola in morda občasno šekje. Prav bi bilo, da bi imeli v več ustanovahspecialiste, ki bi bili v tej metodi suvereni.Še vedno sicer velja splošno pravilo, čepravmorda zgolj iz neke (navidezne?) varnosti,da je najustreznejša metoda operacije tista,ki jo kirurg najbolje obvlada (beri: največkratizvaja). A obenem menim, da smernice zdokazi podprte medicine ter razvoj tehnologijein rastoča ozaveščenost bolnikov kirurgudandanes ne dopuščajo več drže: »Kot specializantsem se naučil te in te metode, zatobom to metodo pač izvajal tudi v bodoče.«Laparoskopska hernioplastika dimeljskekile, bodisi TAPP ali TEP, je po smernicahnamreč indicirana pri vseh bilateralnihkilah, pri recidivnih kilah ter pri kilah zelodebelih bolnikov, saj minimalna preparacijatkiv zmanjša verjetnost okužbe. Morda celopri primarnih kilah, če lahko zagotovimodoločene pogoje.Upam, da bo zapisano lahko spodbuda kakšnemuspecializantu ali mlademu specialistusplošne in/ali abdominalne kirurgije.78 Revija ISIS - Oktober 2011

Milan Ličina in sodelavci:Poporodne duševne motnjeBorut Kobal, Miloš F. KobalMilan Ličina (in sod.), Poporodne duševne motnje, Ljubljana,Littera picta, 2011.V teh dneh nas je razveselil doc. dr. Milan Ličina in v knjigi Poporodneduševne motnje objavil svoja in svojih sodelavcev raziskovanjana področju, ki smo ga doslej poznali le po njegovih hudih, da,najhujših dogodkih. V stroki že dolgo poznamo duševne motnjepod nazivom puerperalnih psihoz. V raziskovanjih M. Ličine insodelavcev pa se takoj pokaže, da so psihoze le del širšega in dovoljpogostega dogajanja, ki ogroža tako nosečnico in porodnico kottudi njenega otroka, v skrajnem primeru celo z njegovo smrtjo,izjemno s smrtjo obeh (razširjeni samomor).M. Ličina v prvem delu knjige predstavi »Pomen osebnostnih insocialnih dejavnikov pri poporodnem depresivnem sindromu«. Greza njegovo doktorsko disertacijo. Če se že hočemo prebiti skozi goščavopreverjenih hipotez, kar je mučno opravilo, to sicer storimo, abolje je, če se ustavimo kar pri povzetku. Tudi ta je obsežen, vendarnam v pregledu daje sliko nedepresivnih porodnic v primerjavi sskupino depresivnih, nehospitaliziranih ter s skupino depresivnih,a hospitaliziranih porodnic.Skupina nedepresivnih bolnic se v svojem življenju in v porodnemter poporodnem obdobju opira na primeren družbenoekonomskistatus, na dobre partnerske odnose, zaželeno nosečnost.Pri depresivnih, a nehospitaliziranih najde M. Ličina redkejedober partnerski odnos in tudi nosečnost je manj zaželena. Todanjihova depresivnost je blaga, opisal jo je predvsem kot poporodnootožnost.Pač pa so huje depresivne tiste, ki so bile zaradi tega hospitalizirane.Pri teh je najti v 1/3 nizek družbenoekonomski status inslabe partnerske odnose. Nosečnost je bila v tej skupini najmanjzaželena. V 43 odstotkih imajo pomanjkljiv odnos do otroka, v57 odstotkih so doživljale primarno družino kot konfliktno ali paprihajajo kar iz »razbitega doma«. Upravičeno je sklepal, da imajopoleg ostalih osebnostni in socialni dejavniki pomembno vlogopri nastanku poporodnih, tako blažjih oblik, kot tudi poporodnihvelikih depresivnih epizod.Nadvse pomemben je zaključek raziskovanja, da osebe z blažjimiznaki depresivnosti po porodu ne kažejo več depresivnih znakov,osebe z višjo stopnjo depresivnosti pa so postale po poroduše bolj depresivne.Disertaciji doc. dr. M. Ličine se prej, vzporedno ali pozneje priključujejoraziskave ali posamezni članki, ki to področje še nadrobnejeosvetljujejo. Tako sta Milan Ličina in Janez Mlakar obravnavalapoporodne in laktacijske psihoze v obdobju od 1945 do1966 vtakratni predhodnici Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani.Strokovne publikacijeZ raziskavo pokažeta, da so v tem obdobju opredelili le tistemotnje, ki so zaradi svoje psihotičnosti, ogrožajoč mater in otroka,zahtevale najstrožje zdravstvene in socialne intervencije. Drugihduševnih pojavov ob predporodnem in poporodnem obdobju, prednastopom skupine okoli M. Ličine, praktično niso upoštevali.Janez Jensterle, Milan Ličina in Janez Mlakar podpirajo predhodnaraziskovanja v sestavku »Psihosocialni dejavniki poporodnedepresivnosti«, a se prvim trem raziskovalcem pridružijo še MihaelaTrtnik Snoj, Janja Stanič, Franci Štrus, psiholog Bojan Zalar tersocialna delavka Mira Peternoster.Enako so našli smisel svojih prizadevanj M. Ličina, J. Mlakar inM. Trtnik Snoj v »Dolgoletni zasledovalni študiji zdravstvenegain psihičnega stanja žensk v rodnem obdobju«. J. Mlakar inM. Ličina očitno iščeta navdiha tudi pri zbiranju podatkovo najresnejših duševnih zapletih poporodnega obdobja. V»Retrospektivni študiji« to pot zajameta širše obdobje kot prej,vse od leta 1945 do 1995.Revija ISIS - Oktober 201179

Strokovne publikacijeK duševni patologiji nosečnic in porodnic je nekako prislonjen opisposebne duševne patologije tega obdobja. Miha Derganc in MilanLičina pregledno predstavita »psevdociezo« – namišljeno nosečnostpri ženskah in celo moških, in sicer s »sodobnim pogledomna staro motnjo«. Rekli bi, da takšen sestavek ne sodi med ženske,ki bodo dejansko rodile. A če predstavljajo v knjigi mnoge vidikerodnega obdobja pri človeku, naj izkoristijo priložnost, da tudimorebitnih izkrivljenih pojavov, povezanih s tem obdobjem, nezanemarijo.M. Ličina in sodelavci so v svojih prizadevanjih pod močnim vplivomprof. dr. Iana Brockingtona, zaslužnega profesorja Univerzev Birminghamu, ustanovitelja in prvega vodje sekcije za duševnozdravje žensk pri Svetovni zdravstveni organizaciji. Ta jim je bil vpomoč ne le v literaturi, marveč tudi z neposrednim obiskom. Iztujine so M. Ličini posredovali »edinburški vprašalnik za poporodnodepresijo«, ki sta ga pod njegovim mentorstvom validiralištudentki v ljubljanski Porodnišnici. Ta naj bi se vendarle prelil vuporabo.In tu se pojaviva midva, z najinimi pogledi na objavljeno delo.Srečna okoliščina je, da oba, sin in oče, z zanimanjem pregledujevaisto knjigo. Prvi, Borut, je ginekolog, predvsem usmerjen vginekološko kirurgijo, vendar kot takratni predstojnik katedre zaginekologijo in porodništvo seznanjen s problemom na posebnemposvetu leta 2009. Drugi, Miloš Frančišek, je psihiater z dodatnimiznanji iz klinične kriminologije, ki ga posebej pritegnejo hudi innajhujši pojavi, izvirajoči iz duševne motnje. Oba pa se za svoje stališčeopirava na zaključni sestavek M. Ličine v isti knjigi: »Vodenjenosečnosti, poroda, poporodnega obdobja pri znani duševni motnjimatere.« Sestavek je nastal za posvetovanje, ki ga je organiziralInštitut za varovanje zdravja RS v oktobru 2009.Borut ceni prizadevanja, da se v stroki posvetijo tudi duševnemuzdravju žensk in njegovim morebitnim motnjam v vseh življenjskihobdobjih. Vprašalniki kot izhodišče za odkrivanje motenjse mu zdijo precej brezosebni. Pomembneje se morajo vključiti vdoživljanje ženske tisti, ki lahko odkrivajo tudi njena najintimnejšanihanja razpoloženja. Te osebe vidi Borut v duhovniku, pa v zdravniku,ki je čvrsto povezan z družino, babici, ki porodnico sprejme injo spremlja. »Profesionalci« smo predvsem zavzeti za naraven potekporoda, še zlasti pa se trudimo pri zapletih, ki v trenutku nastankapotiskajo manj vznemirljive motnje, kot je npr. otožnost, nekolikona stran.Miloš Frančišek je kot predavatelj na Fakulteti za varnostne vedeštudentom predstavljal nekatere osebnostne dejavnike, ki lahkovodijo do puerperalnih psihoz in njihovih, celo najhujših, zapletov.Mnogokrat je v ozadju motnje ciklotimnost. Prav pri M. Ličini ježe v enem njegovih člankov in ponovno v knjigi našel poudarke(vzhodno)nemškega psihiatra Karla Leonharda o ciklični naravipoporodnih motenj, »kar pomeni tako dopolnitev kot usmeritev vnjihovo večje razumevanje« (M. F. Kobal). Žal so raziskave omenjenegapsihiatra v širšem psihiatričnem krogu malo poznane.Oba se v nadaljnih razmislekih in predlogih pridružujeva M.Ličini ter že omenjenemu sestavku za posvetovanje, objavljenemob zaključku knjige. Za sestavek se M. Ličina opira na kliničneizkušnje in mednje vključi patologijo posameznih porodnic s kratkimorisom njihove motnje.Pri ženskah z znanimi duševnimi motnjami velja pravilo: če gre zaprvorodko s psihotično motnjo, je treba v obdobju pred porodomokrepiti sodelovanje med lečečim ginekologom in psihiatrom.Zaradi opozoril o ciklotimnem potencialu za puerperalno psihozokaže to pravilo uporabiti tudi pri prvorodkah s ciklotimno motnjov ožjem sorodstvu.Porod pri materi z znano duševno motnjo je smiselno pripravitina oddelku za patološko nosečnost (upoštevaje avtorja, torej naGinekološki kliniki v Ljubljani). Sicer pa je treba ravnati po zdravstvenihopozorilih, ki zavezujejo tako psihiatra kot porodničarja,predvsem pa se strokovno prilagoditi stanjem, ki so lahko tudinenavadna in zapletena.Vodenje poporodnega obdobja pri znani duševni motnji materenalaga lečečemu psihiatru, da po porodu že v porodnišnici obiščeporodnico. Pomembna je odločitev glede nadaljnega vodenja,uvedbe terapije z zdravili in odločitve glede dojenja. Če se M.Ličina zavzema za ustavitev laktacije, opozarja hkrati na razhajanjez mnenji lečečih ginekologov. To je po njegovem eno od področij,ki zahtevajo skupne smernice obeh strok.Globoko v življenje posegamo, ko je zaradi materine motenosti(predvsem shizofrenske psihoze) treba ločiti mater in otroka. Zatoje upravičen klic k ureditvi tega stanja po vzgledu prof. Brockingtona,pri katerem so matere z duševnimi motnjami hospitalizirane ssvojimi dojenčki.Ni mogoče predvideti, kako se bodo različne zdravstvene dejavnosti,tudi na področju ginekologije in porodništva, razvijale vprihodnje.V tem trenutku je pomembno, da smo z znanji in opozoriliM. Ličine in sodelavcev pridobili dobro osnovo za sodelovanjedveh strok. Knjiga je namenjena širšemu krogu, ne le porodničarjemin psihiatrom, tudi psihoterapevtom, psihologom, babicam,medicinskim sestram, družinskim in drugim zdravnikom, pa tudiosebam, ki se v družini ali izven nje srečujejo z najintimnejšimidoživljanji nosečnice in matere, kot je mnogokrat prav duhovnik.V tem pogledu je M. Ličina skupaj s sodelavci z raziskavami inopisi duševnih motenj v pred- in poporodnem obdobju opravilpomembno delo. Hvaležni smo mu.80 Revija ISIS - Oktober 2011

Bodi nam luč!V spomin prim. Emanu Pertlu, dr. med.Karolina GodinaNa desni strani vhoda na pobreško pokopališče v Mariboru stojina grobu ob cipresah velik, črn marmornat križ. Pred njim je naplošči vklesan napis: prim. Eman Pertl, dr. med. (1907–1987).Tako je zaznamovan zadnji dom zdravnika, specialista dermatovenerologa,nekdanjega ravnatelja Splošne bolnišniceMaribor, predstojnika dermatološkega oddelka, skrbnegaraziskovalca zgodovine zdravstva na Slovenskem, prosvetitelja,tankočutnega učitelja in prijatelja, ki je črpal moč za bogatoin plodno življenjsko pot iz svoje globoke religiozne osnove intankočutnega smisla za resnico in lepoto.Govoriti o primariju Pertlu pomeni govoriti o človeku, zdravniku,učitelju in prijatelju. Pomeni govoriti o prijateljstvu,temelječem na dostojanstvu, vdanosti in plemenitosti, njegovirazumnosti in njegovem talentu. Ta šopek vrlin je vzcvetel vdolgem in ne malokdaj težavnem življenju. Toda vedno z daljnosežnimpogledom, vedno z zaupanjem v pozitivne vrednoteživljenja in vedno v boju zoper negativne strani za blaginjočloveka. Te vrline je prenašal na mlajše generacije. Ime primarijaPertla spremlja spoštovanje, prečiščeno v talilniku vseganjegovega življenja.Srečati primarija Pertla je pomenilo srečati dušo, ki sledi svojistezi. Ta pa vodi iz učiteljske družine, ljudske šole v rojstnemkraju Kapela pri Radencih, klasične gimnazije v Mariboru, medicinskefakultete na Karlovi univerzi v Pragi, zaradi ekonomskekrize in draginje še v Beogradu, k opravljanju zdravniškegapoklica v več krajih Slovenije, specializaciji iz dermatovenerologijev Mariboru, izgnanstvu v Srbijo, vrnitvi v Maribor inV spomindo popolne predanosti svojemu narodu, ki jo je razodeval zgovorjeno in pisano besedo na zdravstvenem, zdravstveno-zgodovinskem,jezikoslovnem, literarnem in glasbenem področju.Predsedniškemu mestu katoliških organizacij v Pragi, ki soga zaupali mlademu študentu medicine Pertlu, so sledila tudinajvišja priznanja za delo v domovini.Srečati primarija Pertla je pomenilo srečati izredno in vsestranskoosebnost z neizčrpnim znanjem, ki je temeljilo nadelu, opravljenem z ljubeznijo. Ob podatkih o njegovi plodniživljenjski poti se človeku zazdi, kakor da mu je bil dan že odrojstva prekratek za delo.Mnogo energije in časa je posvetil mladim, zavedajoč se, dase bolezen dobe kaže najprej na mladini. Kot venerolog je odspolne poučitve prešel k spolni vzgoji in s številnimi predavanjiz ženo prof. Mihaelo, psihologinjo, po Sloveniji in zamejstvu,zapisi, brošurami in knjigami opozarjal na pravilne medčloveškeodnose.Nam, ki stopamo za njim, je zgled velikega strokovnjaka inodličnega poznavalca številnih mejnih področij medicine, predvsempa zgled zdravnika, ki je ljubil red, resnico in poštenje.Živel je za ljudi in bil rad med ljudmi. Vse njegovo življenje sonenehno prevevale nove ideje, nove zamisli s preroško vsebino,predvsem pa velika delavnost, ki se je napajala v krščanskemetosu. Bil je učitelj, ki ne vabi učenca v hišo svoje modrosti,marveč na prag njegovega lastnega duha.Primarija Pertla ni več med nami. Ostal je njegov življenjskiopus kot zanesljiv kažipot za ohranitev vsega, kar slovenskinarod uvršča med zdrave, kulturne in civiliziranenarode. Ko odhajam izpred križa na grobu, se šemočneje zavedam vrzeli, ki je ostala za njim, in hkratičutim dolžnost, slediti njegovemu zgledu. In zdi semi, da se še temne ciprese v vetru klanjajo njegovemuspominu …Prim. Eman Pertl, dr. med., med predavanjem na strokovnem srečanju.Opomba avtorice:Pričujoči prispevek, dopolnjen s fotografijami iz arhiva Pertlovih,sem prvič objavila v Mohorjevem koledarju 1992 celjskeMohorjeve družbe. Zdi se mi potrebno, da v času, ko se je družbaznašla pred moralnim in duhovnim prepadom, primarij Pertlstopi tudi med nas, kajti »tisti, ki so mnoge poučili, so kakorzvezde za vso večnost« (Dan 12, 3).In ko sem skoraj po dvajsetih letih ponovno odhajala skozi pokopališčnavrata na mariborskem Pobrežju, mi je bilo toplo prisrcu. Saj se nisem poslavljala. Z mano je šel proti domu. Izpolnilje zakon ustvarjalca: »Močno živeti. Modro živeti. Živeti prekčasa.«Revija ISIS - Oktober 201181

V spominAmdija Isakoski, dr. med., spec.dermatovenerolog (1950–2008)Marija Vlčkova LaškoskaMinila so tri leta, odkar nas je zapustil dr. Amdija Isakoski,moj rojak iz Makedonije in moj kolega – dermatovenerolog,zdravnik številnih bolnikov, oče svojih sinov, soprog, stric inprijatelj. Bil je nekoliko mlajši od mene, sošolec moje sestre naMedicinski fakulteti v Skopju.Prvič sva se srečala daljnega leta 1989 v Sloveniji, ko je slovenskofarmacevtsko podjetje na strokovnem srečanju v Strunjanugostilo dermatologe iz celotne tedanje Jugoslavije. Amdija, takratnovopečeni specialist dermatologije, jaz pa mlada docentkana Katedri za dermatologijo na Medicinski fakulteti v Skopju.Spomnim se, kako je bil Amdija vesel in srečen v družbi svojihMakedoncev – zdravnikov. Ves čas je bil z nami in ko je pokoncu simpozija avtobus »pozabil« name in bil, skupaj z makedonskimizdravniki, že na poti na letališče v Puli, me je Amdijanežno tolažil, naj ne skrbim. »Če se ne vrnejo pome, ko mebodo pogrešali na avtobusu, me bo sam peljal do Pule s svojimrenaultom,« je govoril.Zadnjič sva se videla leta 2004 na srečanju Academia Dermatologicana Brionih. Zdel se mi je nekako utrujen, napet, nevesel.Ko sem mu povedala, da sem pridobila licenco Zdravniškezbornice Slovenije za delo na področju dermatologije in da sezanimam za zaposlitev v Sloveniji,mi je z velikim samozaupanjemin samozavestno obljubil,da se bova o tem še pogovorila,»saj mi le on lahko najbolj pomagaz nasveti, ker me samo onnajbolj razume«. Ni bilo časa,nisva podrobno »klepetala« kottakrat v Strunjanu. Premišljujem,ali ni bila njegova izjava,»da mi bo pomagal glede mojezaposlitve v Sloveniji«, preroškain je zaznamovala moje bodočedelo v Dermatološkem dispanzerjuv Zdravstvenem domuNova Gorica, prav na tistemmestu, ki ga je on prezgodajzapustil, ko je nepričakovano inza vedno odšel, v dispanzerju,ki ga je na nek način ustanovil,uveljavil in razvil.Moram priznati, da sem se,kljub svojim velikim poklicnimizkušnjam na področju dermatologije,s pomočjo njegovihA. Isakoski in M. Vlčkova Laškoska v Strunjanu leta 1989.pisnih izvidov tudi sama uvajala v »slovenski slog dela«. Vnjegovih pisnih izvidih so vedno korektne diagnoze, logičnorazmišljanje in racionalna terapija, anamneza in dermatološkistatus so napisani v lepi slovenščini, »poezija in proza«, kratkoin jedrnato, nobene slovnične ali pravopisne napake. Domnevam,da je Amdija tudi govoril lepo slovenščino, kot jo je pisal.Govoril pa je tudi najlepšo makedonščino, saj je izhajal iz vasicev bližini Struge, kjer se govori najbolj čist makedonski jezik,brez narečij, brez vaškega poudarka, brez primesi drugih, tujihjezikov.Kljub njegovi popolni usklajenosti in prilagojenosti v slovenskisredini, menim, da mu je njegova domovina, Makedonija, ostalavedno v srcu in duši, kot je pogosto z vzdihom priznaval vpogovorih z bližnjimi. Čeprav ga že tri leta ni med nami, živimina Zemlji, živi v spominu svojcev, kolegov in prijateljev.Vita somnium breve!Počivaj v miru dragi kolega Amdija!82 Revija ISIS - Oktober 2011

S knjižne policeNagrada Ingeborg Bachmann 2011Najbolj prestižna nagrada na nemškem govornem območjuMaja Haderlap: Engel des Vergessens (Angel pozabljanja).Wallstein Verlag, Göttingen, 2011, 287 str.Na ovitku je sicer rečeno, da gre za roman, jaz pa menim, da jeta zapis lahko kar koli, le roman ne. Sprva sem menil, da gre zanekakšno pesnitev v prozi, četudi ni verzov, a čustveni naboj je biltako močan, da sem med branjem moral delati premore, sicer bi merazneslo. In potem sem se na nekem mestu vprašal, kako bi ta pesemzvenela v slovenščini. Sicer ne vem, kako mi prevod je ali ni uspel, azveni mi kar domače:... Gozdič za našo hišo, skozi katerega moram po poti k Mihijuin njegovi družini, če hočem gledati televizijo, se košati.Skozi ta gozdič sem šla že neštetokrat in lahko bi ga prehodilaz zaprtimi očmi. Zdaj pa moram zbrati ves pogum, da bi vstopilavanj. Prej sem verovala, da bi lahko zaduhala vsak kos poti,vsako majhno jaso, mestoma nizko ali visoko rast dreves, da bilahko z zaprtimi očmi otipala leskovo rastje, malinovo grmovjeali vrbje, da bi lahko čutila, kdaj se je nad mano streha smrečjaodprla ali zaprla. Zdaj pa je gozdič svojo zaupljivost izgubil.Pridružil se je velikemu gozdu in se spremenil v zeleno morje,polno ostrih igel in ostrorobih luskin, z valujočim, preplavljajočimpodrastjem grobega lubja. Komaj pogledam skozi oknospalnice, se gozd drenja v moje oko ali preži s svojo narebranoin nasekano površino za travnikom. Bojim se, da bo nekegadne prestopil svoje bregove in zapustil gozdni rob, preplavilbo naše misli, tako kot imam že zdaj občutek, da gozd zasedamisli moških, ki delajo z mojim očetom ali ki nas obiskujejo,da bi z njim šli na lov (str. 75). ...Sprva poezija se kasneje malo umakne in pripoved se počasipreoblikuje v esej, nato v družinsko kroniko, ki se vse bolj širi terzajema dolino Lepena ter pokrajino okoli Železne Kaple, preide vobnavljanje preteklosti avstrijske Koroške, pa spet preskoči v esej zrazmišljanjem o sili, ki dela silo ljudem zaradi trdote narave zunajljudi ter znotraj njih, ki končno izbruhne kot neizživet spomin nanasilje časov nacizma. 1A če pustim poezijo vstran, se pripoved gradi zelo počasi. Začne ses staro materjo in z otrokom. Kmalu se izkaže, da je otrok deklica,stara kakih pet ali šest let, ki pripoveduje o stari materi. Pripovedje – če lahko uporabim ta izraz – silovita, tako kot je silovita tudi vezmed deklico in staro materjo. Tako sem na začetku domneval, da jedeklica sirota. A potem se nenadoma v dekličini pripovedi pojavimati, sprva le občasno, nato bolj pogosto. In ko sem bil že prepričan,da je mati vdova, se pojavi oče. Ki včasih v čebelnjaku poje pesemVigred se povrne. In kmalu potem prvi bratec, nato sosedje, v zgodnjihnajstniških letih prvi izlet čez bližnje Jezersko v Slovenijo. Opazi, dapolicist na jugoslovanski meji govori hrvaško ali srbohrvaško. Brezje,Bled, nekdanji nacistični zapor Begunje. Spremljanje očeta na delo v1 Za bolj dokumentaren zapis tega krutega časa glej knjigo Anton Haderlap:Graparji. Založba Drava, Celovec, 2007. Avtor te knjige je stricMaje Haderlap.gozd, pri planini Luže prečkanje »zelene meje« in obisk na domačijiKumer ...Pojem Vergessen (oz. vergessen) se eksplicitno začne pojavljati boljproti koncu knjige. Jaz sem ga pa iskal že prav na začetku, prekvprašanja, kako bi prevedel naslov. Ker v njem ni za nemščino značilnegačlena, sem nekaj časa celo razmišljal o množini. A končnosem se le odločil za ednino, za »Angela«. In ker ima slovenščinaob glagolih, dejanjih, več možnosti kot nemščina, sem zavrgel tako»pozabo« kot kot »pozabljenje«. Na koncu, še posebej potem, kosem prišel do znamenitega (strašnega?) pogovora med Majinimočetom in Johijem, sem se dokončno odločil za naslov Angel pozabljanja.V dramatičnosti ima pripoved več vrhuncev.Prvi je bolj skrit in skrit v opisu, kako je deklica – pripovedovalkagledala in videla sliko angela varuha nad svojo posteljo. Kako angelvaruh vodi otroka po brvi nad prepadno sotesko s hudournikomna dnu. Kako otrok moli molitev »Sveti angel, varuh moj ...«, ki jezapisana v slovenščini, v celoti, brez nemškega prevoda.Drugi vrh je opis Totenwache, bedenja ob mrliču, ki ni bil kdorkoli,temveč pripovedovalkina stara mati. Pripovedovalka zdaj ni več deklica,temveč dekle, ki dobesedno stoji med očetom in materjo in ki moraposlušati materino tožbo, da stara mati do nje, snahe, ni bila pravična,da pa jo bo snaha kljub temu ohranila v dobrem spominu. In potemse dogajanje vse bolj zgošča, in ker Angel pozabljanja še ni opravil svojenaloge, ki nikoli (nikoli!) ne bo opravil te naloge, na dan privre vsa stiskaspomina. V slovenščini se bere takole:Nenadoma sem bila vsa budna. Kaj se je zgodilo, vprašam. No,obesili so ga, reče Leni. Koga, hočem vedeti. Tvojega očeta, rečeona. Kako, vprašam, ker si ne domislim ničesar drugega. Povejvendar, reče Leni očetu, ki mu je nenadoma neprijetno. Praska sepo glavi in reče, hoteli so pač vedeti, ali je stari oče šel k partizanomin če kdaj pa kdaj še pride domov, to je bilo vse. Kaj vse,vprašam. Policija je prišla iz Železne Kaple k nam na domačijo,prav zgodaj, jaz sem še pazil na krave, preden sem se namenil všolo, pa so me obstopili, tam doli, pri mlinu. Spraševali so po staremočetu in ali vem, kdaj pride domov, pripoveduje oče in gledavse naokrog, da bi preveril, ali hočejo njegovo zgodbo sploh slišati.Opazi moj presenečeni obraz in nadaljuje. Potem ko sem večkratzatrdil, da ne vem ničesar, so policisti iz nahrbtnikov potegnili vrviin mi eno ovili krog vratu. Potem so me obesili na eno vejo, enovejo oreha, ki je rastel ob mlinu. Z vrvjo so me potegnili navzgor,da se mi je stemnilo pred očmi, in potem so me spustili dol.Potem so me spet potegnili gor, trikrat zapored. Potem je staramati prihitela od hiše dol in prosjačila, naj me izpustijo, naj me zabožjo voljo izpustijo, saj sem moral še v šolo. S šolo ne bo nič, sorekli policisti in šli gor na domačijo in vso hišo postavili na glavo.Potem so me vzeli s sabo do Čemrove domačije, pripoveduje oče,pravkar so zaprli Čemrovega Johija in ga tako zdelali, da ga splohnisem mogel pogledati. En policist je z njim govoril slovensko inrekel, da bodo oba še huje pretepli, če ne bova povedala resnice,Revija ISIS - Oktober 201183

S knjižne policenaj že končno enkrat povesta resnico. Ves dan so njega in Johijavlačili od enega izdanega bunkerja do drugega, a niso naleteli nanikogar več. Ob dveh ponoči so ga odvedli na policijsko postajov Železni Kapli in ga pustili spati na golih tleh. Vrgli so mi enoodejo, to je bilo vse, reče oče. Zgodaj zjutraj so me odvedli v drugosobo in me za obleko obesili na kavelj na steni, na nekakšen obešalnik.Potem me je eden od policistov tepel z bičem, madona,reče oče, otroka tepsti z bičem. Bil je oster bič, z mnogimi jermenčki.Ko je policist udrihal po njem, je vedno znova spraševal,ali je bil stari oče doma. A jaz nisem povedal ničesar, zatrjuje oče.Torej so ga izpustili. Policist mu je še naročil, naj se Mici javi napoliciji. Potem sem tekel kot hudič. Na poti domov mi je nasprotiprišla mati. Od pretepanja sem bil ves moder in vijaličast, poobrazu in po nogah. Tako me je bilo strah, reče oče in je začudennad samim seboj, da je govoril tako dolgo (str. 153–155).Tretji vrh se mi zdi nekakšen lok, ki sega od pogovora med očetomin resigniranim Johijem do Majinega kratkega opisa njenega odnosado slovenščine:Med svojim delom v gledališču v Celovcu se bo slovenščinaiz mojih besedil umaknila. Nekega dne bom ugotovila, da je vmojih beležkah in zapisih ni več, da se je umaknila iz predalovin s sabo odnesla svoje najlepše obleke. Lepotica je užaljenoodšumela, dovolj ji je bilo mojih potovanj na tuje, tako bomrazmišljala na tisti dan, ko bom dojela to spremembo. Tuhtalabom, ali se je z izgorelim jezikom spremenil tudi moj načinrazmišljanja, ali mi je z jezikom, ki mi je zrastel na ustnicah, vmoji roki tudi zrastla veriga, da bi svet potegnila name, svet, kimi je zdrsnil iz mojih rok? Mar bi nedoločeno, nezavarovanodeželo med jeziki morala zapustiti prej, tisto deželo, ki mi jedolgo dovoljevala klatenje vsenaokrog, ki vnaprej ni domnevalanobene brezpogojnosti kot pisanje v enem jeziku s svojim vseodločujočim ali-ali? (str. 231).Po obisku koncentracijskega taborišča Ravensbrück, kjer je bilazaprta stara mati, se Maji Haderlap zapiše tole:Angel zgodovine bo morda utegnil poleteti prek mene. (...)Angel pozabljanja je utegnil pozabiti, da bi izbrisal sledi preteklostiiz mojega spomina. Popeljal me je skozi neko morje,po katerem so plavali preostanki in odlomki. Dopustil je, daso moji stavki treščili na blodeče ruševine in črepinje, da sose zaostrili. Dokončno je odstranil slikice angelov nad mojootroško posteljo. Ta angel ne bo prišel pred moje obličje. Nebo imel nobene oblike. Izginil bo v knjigah. Postal bo pripoved(str. 286–287).V knjigi je med nemškim besedilom mnogo slovenskih besed instavkov brez prevoda. Nekaj slovenskih pesmi je prevedenih, a brezrime. Tako se mi zdi, da bo polno (in daljnosežno!) sporočilo knjigedojel le dvojezični (slovensko/nemški ali nemško/slovenski) bralec.Vsaj nekaj tega sporočila bo dojel tudi slovenski bralec, ki zmorebrati nemško literaturo. Ki bo spoznal, da je ta knjiga, napisana vnemščini, namenjena Slovencem.In kaj je to sporočilo?Najbolj očitno je sporočilo o nasilju, ki ga ni mogoče pozabiti.Prizadeti sicer vseskozi upajo, da bo pozabljanje končno dozorelov pozabljenje, v pozabo, a to se ne zgodi nikoli. Kar se je zgodilo, jenemogoče pozabiti. (P)ostane breme, ki človeka lahko zlomi – alipa ga ne more zlomiti nikoli.Bolj skrito sporočilo pa je, kako nositi breme, ki ga ni mogoče pozabiti.Obstajata dve možnosti, ki se pa medsebojno izključujeta: alisovraštvo, ali odpuščanje.Mehanizem sovraštva sem že obdelal in ne zdi se mi potrebno, dabi ga ponavljal.Odpuščanje pa mi je novost, daljnosežna novost:Zdi se mi značilno, da se je Maja Haderlap, koroška Slovenka,odločila knjigo napisati v nemščini. Tako menim, da ji je uspelopovzpeti se na zid Al Araf:V islamski teologiji je to zid med rajem in peklom. Na tem zidu bivajoduše tistih pokojnih, ki so se za pravo vero(!) bojevali proti voljisvojih staršev. Ki zaradi vere v pravo vero ne morejo biti pahnjeni vpekel in ki zaradi greha proti svojim staršem ne morejo biti vzeti vnebesa. In ker ne morejo bivati ne tu ne tam, so obsojeni na bivanjena tem zidu, tako da vidijo tako nebesa kot pekel. In ker vidijo(vidijo!) na obe strani, jim to omogoči uvid. Uvid, ki je v bistvuspoznanje. In kdor ima spoznanje, je svoboden.V svojem eseju Dva jezika - ena kultura sem v uvodu zapisal tole:Koncept o dveh jezikih in eni kulturi je kar zahteven ter verjetnorazumljiv in sprejemljiv le tistemu, ki je odraščal (in odrastel) vdvojezičnem okolju. In ki se vrh tega drzne odločati suvereno, tj.biti samemu sebi vrhovna avtoriteta. Približno tako kot skorajsamoumeven Leitmotiv:Človek je svobodno bitje: do sočloveka nima nobenih pravic innobenih dolžnosti. Zato ni in ne more biti dolžnik nikomur:ne Bogu, ne hudiču, ne cesarju, ne narodu, ne sočloveku, nepolitiki. Zavezan je le svoji vesti, svoji sposobnosti, da znarazločevati med dobrim in zlom. In njegova etika je do krajaponotranjena ter temelji na štirih načelih:• svetost življenja,• posvečenost mrtvih,• dostojanstvo človeka,• ljubiti svojega bližnjega kot samega sebe.Človek, ki se svobodno obsodi na svobodo, si omogoči duhovnorast.Človek pa, ki se svobodno obsodi na nesvobodo, na zapovedi inprepovedi »od zunaj«, se odloči za duhovno regresijo in smrt.Engel des Vergessens (Angel pozabljanja) je knjiga o dveh jezikihz eno kulturo. V bistvu opisuje, kako nositi breme, ki ga ni mogočepozabiti. Ki je še vedno breme, ki pa Majo Haderlap bogati, kerje odpustila. Odpustila svojemu očetu, svoji materi, svojim spominom,ki so jo zaznamovali. In – končno – je odpustila tudi sebiter odpustila preganjalcem slovenščine. Se osvobodila, biva zunajzapovedi in prepovedi, zvesta sebi, na zidu Al Araf.Upam, da bo kmalu na voljo tudi slovenski prevod. Sicer bo zapravildobršen del svojega izvirnega sporočila, ki je – Angel odpuščanja.Marjan Kordaš84 Revija ISIS - Oktober 2011

Strokovna srečanjaENOTNA PRIJAVNICA ZA UDELEŽBO NAZDRAVNIŠKIH SREČANJIH, OBJAVLJENIH V IZIDI(velja tudi fotokopirana prijavnica)prijavljam se za udeležbo prosim, pošljite informacije drugo(ustrezno obkrožite oz. dopišite)srečanjeime in priimek udeležencanaslov stalnega bivališčaIzjava – davčni zavezanec (obkroži) da ne davčna številka:IZPOLNITI, ČE UDELEŽENEC NI PLAČNIK PLAČNIK JE BOLNIŠNICA, ZAVOD ALI KDO DRUGPlačnik udeležbe – kotizacijeNaziv plačnikaTočen naslov sedeža plačnikaTelefon Faks E-poštaKontaktna osebaIzjava – davčni zavezanec (obkroži) da ne davčna številkaIZPOLNITI SAMO ZA TISTA STROKOVNA SREČANJA, KI JIH ŽELITE UVELJAVLJATI ZA PODALJŠANJE LICENCEKraj rojstvaDatum rojstvaNaziv delovne organizacijeDelovno mestoŽelim sodelovati:kot predavatelj (predavanje, poster, drugo) kot udeleženec na praktične usposabljanjuProsim informacije o možnostih nočitve da neKotizacijo za srečanje bom poravnal(a) s položnico ob prijaviDatumPodpisRevija ISIS - Oktober 201185

Strokovna srečanjaOKTOBER1. ob 9.00 • SEMINAR ZA ZASEBNE ZDRAVNIKE IN ZOBOZDRAVNIKE podroben program naspletni strani zbornice: W: http://www.zdravniskazbornica.si/zs/1106/sekraj: LJUBLJANA, Domus Medica,Dunajska cesta 162vsebina: Seminar je namenjen zasebnim zdravnikom inzobozdravnikom. Udeleženci seminarja se boste seznanilis pravnimi predpisi za opravljanje zasebne zdravstvenedejavnosti, načinom financiranja zdravstvenih storitev, sklepanjempogodb in osnovami financ in računovodstva.št. udeležencev: omejeno kotizacija: 157,50 EUR k. točke: vpostopkuorganizator: Zdravniška zbornicaSlovenijeprijave, informacije: prijave:E: mic@zzs-mcs.si, informacije:Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191, E:mic@zzs-mcs.si3. ob 9.00 • GOLNIŠKI SIMPOZIJ 2011: PALIATIVNA OSKRBA – SLOVENSKE IZKUŠNJE INMOŽNOSTI ZA RAZVOJkraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornicaSlovenije, Domus Medica, Dunajskacesta 162, Modra dvoranavsebina: konferenca z mednarodno udeležbo je namenjenazdravnikom, medicinskim sestram, socialnim delavcem(novosti in izkušnje v paliativni oskrbi v slovenskihpaliativnih timih, predstavitev paliativne oskrbe v Evropi –predsednik Evropske zveze paliativne oskrbe prof. dr. LukasRadbruch, Univerzitetna klinika Bonn)št. udeležencev: 150 kotizacija: 70 EUR k. točke: vpostopkuorganizator: Univerzitetna klinikaza pljučne bolezni in alergijo Golnik,Urška Lunder, dr. med.prijave, informacije: prijave:spletna prijavnica: W:www.klinika-golnik.si, informacije: E:irena.dolhar@klinika-golnik.si, T: 04256 94 935. ob 15.00 • INTERAKTIVNI SIMPOZIJ KVČB podroben program na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, UKC Ljubljana, KO zagastroenterologijo, Japljeva 2vsebina: simpozij, namenjen gastroenterologomšt. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 4,5organizator: UKC Ljubljana, KO zagastroenterologijo in SZGH, RogaškaSlatina, prof. dr. Borut Štabuc, dr. med.prijave, informacije: Melita Šušmelj, T: 01 522 26 39, F: 0143 34 190, E: melita.susmelj@kclj.si6. • 10. GOLNIŠKI SIMPOZIJ: DELAVNICE »ORGANIZIRAJOČA PLJUČNICA« podrobenprogram in prijavnica sta na spletni strani www.klinika-golnik.sikraj: GOLNIK, Bolnišnica Golnik št. udeležencev: 40 kotizacija: 50 EUR k. točke: 3vsebina: simpozij in delavnice (jezik:slovenski)organizator: Bolnišnica Golnik – Univerzitetnaklinika za pljučne bolezniin alergijo6. ob 15.15 • DEPRESIJA IN SAMOMORILNOST TUKAJ IN ZDAJkraj: BEGUNJE NA GORENJSKEM,Psihiatrična bolnišnicavsebina: seminar je namenjenzdravnikom in medicinskim sestram vprimarnem zdravstvenem varstvuprijave, informacije: Irena Dolhar, Bolnišnica Golnik,Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo,4204 Golnik, T: 04 25 69 111, F: 04 25 69 117, E:irena.dolhar@klinika-golnik.si, W: www.klinika-golnik.sišt. udeležencev: omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: vpostopkuorganizator: Zavod za zdravstvenovarstvo Kranj, Alenka Hafnerprijave, informacije: prijave: ZZV Kranj, Gosposvetska12, 4000 Kranj, E: irena.plavc@zzv-kr.si, informacije: RokPoličnik, T: 04 201 71 97, 04 201 71 93, F: 04 201 71 13, E:rok.policnik@zzv-kr.si6. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: SRČNO POPUŠČANJE Z OHRANJENIM IZTISNIMDELEŽEM – SANOFIkraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornicaSlovenije, Klub Domus Medicavsebina: strokovno srečanje je namenjenozdravnikom, medicinskim sestramin zdravstvenim tehnikom, študentomobeh strokšt. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: KO za kardiologijo, UKCLjubljana v sodelovanju z Društvommladih kardiologov Slovenije, asist.Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. GregorPoglajen, dr. med.prijave, informacije: prijave: E:cardiojournalclub@gmail.com, facebook.com/cardiojournalclub,informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627, GregorPoglajen, T: 041 346 50586 Revija ISIS - Oktober 2011

Strokovna srečanjaOKTOBER7. ob 9.00 • HERPES ZOSTER IN POSTHERPETIČNA NEVRALGIJA podroben program naspletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Univerzitetni kliničnicenter, predavalnica 1vsebina: učna delavnica s teoretičnimin praktičnim delom je namenjenazdravnikom, fizioterapevtom, zdravstvenimdelavcemšt. udeležencev: 50–100 kotizacija: 60 EUR brez DDV (teoretičnidel), 80 EUR brez DDV (za celotno učnodelavnico)organizator: Inštitut za medicinskorehabilitacijo, UKC Ljubljana, asist. dr.Nataša Kos, dr. med.k. točke: 6prijave, informacije: prijave: Inštitut za medicinskorehabilitacijo, Zaloška 7, 1000 Ljubljana ali E:majamarijana.zorc@kclj.si, informacije: Maja Zorc, T: 01 52249 77, F: 01 522 27 907. ob 9.00 • RECEPTIVNA MUZIKOTERAPIJA V PSIHIATRIJI podroben program na spletnistrani zbornicekraj: LJUBLJANA, Psihiatrična klinika, Center za mentalnozdravje, Zaloška 29, predavalnica Centra za mentalnozdravjevsebina: izobraževalnidogodek jenamenjen strokovnemuosebjuorganizator:Psihiatrična klinikaLjubljana, VidaCelarecšt. udeležencev:ni omejenokotizacija: 120 EUR (z vključenim DDV) k. točke: ***prijave, informacije: Prijavnico za udeležbo strokovnega srečanja pošljite do 7. 10. 2011 nanaslov: Psihiatrična klinika Ljubljana, Sektor za izobraževanje, Zaloška 29, 1000 Ljubljana, ali po E:vida.celarec@psih-klinika.si ali E: silva.potrato@psih-klinika.si, informacije: Vida Celarec, T: 01 587 4957, E: silva.potrato@psih-klinika.si7.–8. • 10. GOLNIŠKI SIMPOZIJ: KONGRES podroben program in prijavnica sta na spletnistrani www.klinika-golnik.sikraj: BLED, Hotel Park št. udeležencev: 150 kotizacija: 200 EUR k. točke: 3vsebina: Kakovost, Okužbe dihal, Redkepljučne bolezni, Pljučna hipertenzija,KOPB kot sistemska bolezen, Pljučnirak, Od senzibilizacije do alergije (jezik:angleški)organizator: Bolnišnica Golnik – Univerzitetnaklinika za pljučne bolezniin alergijoprijave, informacije: Irena Dolhar, Bolnišnica Golnik,Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo,4204 Golnik, T: 04 25 69 111, F: 04 25 691 17, E:irena.dolhar@klinika-golnik.si, W: www.klinika-golnik.si7.–8. ob 10.00 • ZAKLJUČNA FAZA PSIHOTERAPEVTSKEGA PROCESA podroben programna spletni strani zbornicekraj: RADENCI,Hotel Radinšt. udeležencev:ni omejenovsebina: tradicionalno strokovno srečanje Združenja psihoterapevtovSlovenije je namenjeno zdravnikom, psihiatrom,klin. psihologom, specializantom in študentom – vsem,ki izvajajo oz. se učijo psihoterapevtske metode zdravljenjakotizacija: 80 EUR za člane ZPS, 100 EUR za ostale, po 15. 9. 2011 bo kotizacijavišja: 100 EUR za člane ZPS in 120 EUR za ostale udeležence srečanjaorganizator: Združenje psihoterapevtovSlovenije, za Organizacijski odborBarbara Vajd Ledinek, za Programskiodbor Branko Franzlk. točke: 13prijave, informacije: ZPS – za Radence2011, Zaloška 29, 1000 Ljubljana,Tatjana Samec, Barbara Vajd Ledinek,T: 01 587 49 30, F: 01 542 21 46, E:zps@ordinacija.net7.–8. ob 8.30 • ARITMIJE/PACING 2011 podroben program na spletni strani zbornicekraj: BRDO PRI KRANJU, Kongresnicenter Brdo, dvorana Grandisvsebina: 3. simpozij o aritmijah inelektrostimulaciji srca z mednarodnoudeležbo je namenjen vsem zdravnikom,medicinskim sestramšt. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: 6organizator: Klinični oddelek zakardiologijo, Društvo za napredekkardiologije, Združenje kardiologovSlovenije, prof. dr. Igor Zupan, dr.med.prijave, informacije: prijave: Irena Orel, KO za kardiologijo,Zaloška 7, 1000 Ljubljana, informacije: prof. dr. IgorZupan, KO za kardiologijo, E: igor.zupan@kclj.si, T: 01 522 2844, F: 01 522 28 28, E: irena.orel@kclj.si7.–8. ob 16.00 • BOLNIKI S KVČB V NAŠIH AMBULANTAH podroben program na spletnistrani zbornicekraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta– velika predavalnica, Korytkova 2vsebina: prvi slovenski simpozij o kronični vnetni črevesnibolezni je namenjen zdravnikom primarnega nivoja – zdravnikomsplošne in družinske medicine, šolskim zdravnikomin pediatrom, zainteresiranim specialistom, zainteresiranijavnostišt. udeležencev: 200 kotizacija: kotizacije ni k. točke: vpostopkuorganizator: Katedra za družinskomedicino MF Ljubljana in Društvo zaKVČB Slovenije, Tatjana Cvetko, DarjaUrlepprijave, informacije: prijave: E:info@kvcb.si, informacije: Dušan Baraga,E: dusan.baraga@zd-cerknica.si, T:051 301 147Revija ISIS - Oktober 201187

Strokovna srečanjaOKTOBER7.–8. ob 9.00 • 19. STROKOVNI SIMPOZIJ SEKCIJE ZA STOMATOLOŠKO PROTETIKO:POLNOKERAMIČNI SISTEMI IN SODOBNE TEHNIKE V STOMATOLOŠKI PROTETIKIkraj: BLED, Festivalna dvorana št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: ni podatka k. točke: ***vsebina: simpozij je namenjen zobozdravnikom, zobotehnikom – glavne teme:različna področja stomatoprotetične oskrbe: brezkovinska estetska protetičnaoskrba, adhezivne tehnike in sodobni adhezivi, CAD-CAM, implantatnoprotetičnaoskrba, sodobni vidiki snemnoprotetične oskrbe (oskrba brezzobosti,funkcijsko odtiskovanje, novejši sidrni elementi, zirkonijeva oksidna keramika vsnemni protetikiorganizator: Sekcija za stomatološkoprotetiko, SZD,doc. dr. Milan Kuharprijave, informacije:Albatros Bled, KsenijaBlažič, T: 04 578 03 58, E:ksenija@albatros-bled.com7.–8. • NACIONALNE SMERNICE ZA ZDRAVLJENJE VENSKE GOLENJE RAZJEDE podrobenprogram na spletni strani zbornicekraj: MARIBOR,Hotel Drašvsebina: strokovnoizobraževanjez učnimi delavnicamišt. udeležencev:ni podatkaorganizator: Društvo za oskrbo ranSlovenije – DORS, Tanja PlaninšekRučigajkotizacija: z DDV 170 EUR za člane DORS-a, 200 EUR za nečlane. Nakazilo naTRR Društva za oskrbo ran Slovenije, Cigaletova ulica 9, 1000 Ljubljana, številkaTRR: 02012-0254085451, sklic na številko 00 002011, odprt pri NLBk. točke: ***prijave, informacije: do 5. 10. 2011 po E: bajecmojca@gmail.com ali na naslovdruštva: Društvo za oskrbo ran Slovenije, Cigaletova ulica 9, 1000 Ljubljana. Obregistraciji je potrebno predložiti potrdilo o plačani kotizaciji (virman)7.–8. ob 8.30 • VII. MEDNARODNI SIMPOZIJ O DOJENJU IN LAKTACIJI: DOJENJE –PRESEGAMO OMEJITVE ČASA IN PROSTORA podroben program na spletni strani zbornicekraj: LAŠKO,Kulturni centeršt. udeležencev:ni omejenovsebina: mednarodni simpozij jenamenjen pediatrom, ginekologom,družinskim zdravnikom, psihologom,medicinskim sestram, babicamkotizacija: 150 EUR, plačati do 6. oktobra 2011 na račun Unicefa Slovenija, TRR:02085-0017741956, NLB, d.d., Ljubljana, namen nakazila: Kotizacija Laško 2011, zaupokojence in študente kotizacije niorganizator: Nacionalni Unicefovodbor za spodbujanje dojenja, asist.dr. Borut Bratanič, dr. med.7.–9. ob 13.00 • TEČAJ DODATNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJAk. točke: ***prijave, informacije: prijave: Polona Greif, Unicef Slovenija,Pavšičeva 1, 1000 Ljubljana, informacije: asist. dr. BorutBratanič, dr. med., Polona Greif, Unicef Slo, T: 01 583 80 78,F: 01 583 80 81, E: polona.greif@unicef.sikraj: NOVO MESTO št. udeležencev: 28 kotizacija: 490 EUR k. točke: 12vsebina: tečaj je namenjen vsemzdravnikomorganizator: Slovensko združenje zaurgentno medicino, prim. mag. DušanVlahović, dr. med.8. ob 10.00 • 30. ZDRAVNIŠKI TEK NA ROŽNIKkraj: LJUBLJANA, Tivoli, PivovarnaUnionvsebina: tek in predavanje iz športnemedicine za vse zdravnike: prof. MatijaHorvat: 30 let zdravniškega teka naRožnik: včeraj, danes, jutri?prijave, informacij: prijave: W: www.szum.si, E:info@szum.si, informacije: Monika Grünfeld, T: 041 607 402št. udeležencev: 100 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: Organizacijski odborzdravniškega teka, Medicus, BojanKnapprijave, informacije: prijave: na kraju dogodka, informacije:Bojan Knap, T: 031 228 999, E: bojan.knap@kclj.si11. 10. 2011–14. 2. 2012 (1. semester) in 6. 3.–22. 5. 2012 (2. semester) • PODIPLOMSKITEČAJ CELOSTNA OBRAVNAVA ODVISNOSTIkraj: LJUBLJANA, Psihiatrična klinika št. udeležencev: 25–30 kotizacija: 2.000 EUR z DDV k. točke: v postopkuvsebina: dvosemestrski podiplomskitečaj je namenjen zdravnikom indrugim strokovnjakom, ki se pri svojemdelu srečujejo s področjem odvisnostiorganizator: Katedra za psihiatrijoMF UL, Maja Rus Makovecprijave, informacije: prijave: Medicinska fakulteta, Vrazovtrg 2, 1000 Ljubljana, informacije: Mateja Becele Dujunov, T:01 587 49 05, E: kat.psih@mf.uni-lj.si12. ob 16.45 • INTERAKTIVNA DELAVNICA »STAROSTNIK S ŠTEVILNIMI BOLEZNIMI – PASTI INZMOTE PRI ZDRAVLJENJU«kraj: MARIBOR, Hotel City št. udeležencev: do 60 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***vsebina: interaktivna učna delavnica jenamenjena zdravnikom družinske medicine,specializantom interne medicine,farmacevtom, študentom MForganizator: UKC Maribor, Klinikaza interno medicino, Oddelek zagastroenterologijo, prof. dr. PavelSkok, dr. med.prijave, informacije: prijave: E: slavica.kersic@ukc-mb.si,informacije: Slavica Keršič, posl. sek., Center za odnose zjavnostmi in marketing, Enota za organizacijo strokovnihsrečanj, T: 02 321 29 40, F: 02 321 28 2688 Revija ISIS - Oktober 2011

Strokovna srečanjaOKTOBER13. ob 9.00 • TTT – TRAINING THE TRAINERS – UČENJE UČITELJEVkraj: LJUBLJANA, Očesna klinika inSimulacijski center, UKC Ljubljanavsebina: učenje učiteljev je namenjenomentorjem specializantov,študentovšt. udeležencev: 8–10 kotizacija: 200 EUR k. točke: 7organizator: Svet za izobraževanje,UKC Ljubljana, prof. dr. Živa NovakAntoličprijave, informacije: prijave: E: ziva.novak@guest.arnes.si,informacije: Živa Novak Antolič, Porodnišnica Ljubljana,Zaloška 11, 1000 Ljubljana, T: 01 522 62 55, F: 01 43 97 59014. ob 9.00 • OSNOVE OTROŠKE DERMATOLOGIJE II podroben program na spletni stranizbornicekraj: LJUBLJANA,UKC, Dermatovenerološkaklinika,predavalnica Išt. udeležencev:ni podatkavsebina: izobraževanje za pediatre inzdravnike družinske medicinekotizacija: 180 EUR, za študente, med. sestre, specializante in sekundarije jecena kotizacije polovična, TRR: št. 01100-6030277894, sklic na številko: - Osnoveotroške dermatologije- 299 30 34/7204502organizator: Dermatovenerološkaklinika, UKC Ljubljanak. točke: 4,5prijave, informacije: Verica Petrovič, Dermatovenerološkaklinika, UKCL, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana, T: 01 52242 80, E: verica.petrovic@kclj.si14.–15. • 10. GOLNIŠKI SIMPOZIJ: DELAVNICE IZ BRONHOSKOPIJE Z MEDNARODNOUDELEŽBO podroben program in prijavnica sta na spletni strani www.klinika-golnik.sikraj: GOLNIK, Bolnišnica Golnik št. udeležencev: 20 kotizacija: 300 EUR k. točke: 3vsebina: simpozij in delavnice (jezik:angleški)organizator: Bolnišnica Golnik – Univerzitetnaklinika za pljučne bolezniin alergijoprijave, informacije: Irena Dolhar, Bolnišnica Golnik,Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo,4204 Golnik, T: 04 256 91 11, F: 04 256 91 17, E:irena.dolhar@klinika-golnik.si, W: www.klinika-golnik.si14.–15. ob 8.45 • UČNA DELAVNICA: OSKRBA DIHALNE POTI podroben program na spletnistrani zbornicekraj: MARIBOR, UKC Maribor, Ljubljanskaulica 5, 16. nadstropje kirurškestolpnice – mala predavalnicavsebina: učna delavnica je namenjenaspecializantom anestezije, urgentnemedicine, interne intenzivne medicinein ostalimšt. udeležencev: 20 kotizacija: 200 EUR + DDV k. točke: 6organizator: UKC Maribor, Oddelekza anesteziologijo, intenzivno terapijoin terapijo bolečin, Univerza v Mariboru,Medicinska fakulteta v Mariboru,prim. Zoran Zabavnik, dr. med.prijave, informacije: prijave: Izpolnjeno prijavnico iz revijeIsis pošljite na: E: slavica.kersic@ukc-mb.si ali UKC Maribor,Enota za organizacijo strokovnih srečanj, Slavica Keršič,Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor, informacije: Enota zaorganizacijo strokovnih srečanj v UKC Mb., Slavica Keršič,posl. sek., T: + 386 2 321 29 40, F: + 386 2 321 28 2614.–15. • 2. ŠOLA ZA PALIATIVNO OSKRBO: ABC PALIATIVNE OSKRBE PRI BOLNIKIH ZRAKOM podroben program na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Onkološki inštitutLjubljana, predavalnica, stavba Cvsebina: podiplomski seminar jenamenjen vsem zdravnikom, specializantomin diplomiranim medicinskimsestramšt. udeležencev: 80 kotizacija: 100 EUR, za specializantekotizacije niorganizator: Onkološki inštitutLjubljana, Jernej Benedik, dr. med.k. točke: vpostopkuprijave, informacije: prijave: Onkološki inštitut Ljubljana,Zaloška 2, 1000 Ljubljana, informacije: Zvezdana Vukmirović,Enota za raziskovalno in izobraževalno dejavnost, T: 01587 96 41, E: zvukmirovic@onko-i.si14.–15. • VII. MEDNARODNI SIMPOZIJ O SHIZOFRENIJI: SODELOVANJE PRI ZDRAVLJENJUkraj: LJUBLJANA, Hotel in kongresnicenter Mons, Pot za Brdom 4št. udeležencev: ni podatka kotizacija: 50 EUR za oba dneva, 25EUR za en dan in za študente ter upokojencevsebina: simpozij je namenjen psihiatrom, družinskim zdravnikom, psihiatričnim medicinskimsestram in socialnim delavcem ter vsem, ki so vključeni v trajno skrb za ljudi s kronično psihotičnoduševno motnjo (kratka zgodovina: v dosedanjih srečanjih smo poskušali osvetliti problemeprepoznavanja in zdravljenja bolezni v različnih obdobjih njenega razvoja in v njenih različnihpojavnih oblikah. Tokratno srečanje je namenjeno sodelovanju bolnikov pri zdravljenju, karje eden ključnih problemov obvladovanja vsake bolezni in še posebej duševnih motenj. Nasimpoziju bodo sodelovali priznani domači in tuji strokovnjaki s področja medicine, psihologijein psihoterapije.)organizator: InštitutAntona Trstenjakaza gerontologijoin medgeneracijskosožitje in PsihiatrijaKocmur Margak. točke: ***prijave, informacije:E: m_apih@yahoo.com in E:martina.starc@instantonatrstenjaka.siRevija ISIS - Oktober 201189

Strokovna srečanjaOKTOBER14.–15. ob 10.00 • SVEČANA AKADEMIJA, 148. SKUPŠČINA SZD podroben program naspletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Cankarjev dom inSlovenska filharmonijavsebina: strokovno in stanovskosrečanje je namenjeno zdravnikom,zobozdravnikom vseh specialnostišt. udeležencev: ni podatka kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: Slovensko zdravniškodruštvo, prof. dr. Pavel Poredoš14.–16. ob 13.00 • TEČAJ DODATNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJAkraj: MARIBOR, Hoče, poslovna hišaStrdinvsebina: tečaj je namenjen vsemzdravnikomprijave, informacije: prijave: Slovensko zdravniško društvo,Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana, informacije: MarijaPoredski, T: 01 43 42 580, F: 01 434 25 84št. udeležencev: 28 kotizacija: 490 EUR k. točke: ***organizator: Slovensko združenje zaurgentno medicino, prim. mag. DušanVlahović, dr. med.prijave, informacije: prijave: W: www.szum.si, E:info@szum.si, informacije: Monika Grünfeld, T: 041 607 40218. ob 8.30 • VLOGA HUMANEGA MLEKA V RAZVOJU ČREVESNE MIKROBIOTEDOJENČKA podroben program na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Biotehniška fakulteta,velika predavalnica, Jamnikarjeva101vsebina: mednarodni simpozij jenamenjen pediatrom, ginekologom,družinskim zdravnikom, medicinskimsestram, babicamšt. udeležencev:ni omejenoorganizator: Biotehniškafakulteta, Pediatrična klinikaUKC Ljubljana, prof. dr. IrenaRogeljkotizacija: 85 EUR, naslov: UL, Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva101, 1000 Ljubljana, TRR: 01100-6030707410 (odprtpri UJP Ljubljana), sklic: 00 400200127-201, kotizacije ni zaupokojene zdravnike in študentek. točke: ***prijave, informacije: prijave: preko spletne strani W:www.moje-mleko.si, informacije: E: info@moje-mleko.si, F: +386 1 721 40 74, Irena Rogelj, E: irena.rogelj@bf.uni-lj.si, BorutBratanič, E: borut.bratanic@mf.uni-lj.si, Nataša Fidler Mis, E:natasa.fidler@guest.arnes.si, T: 01 320 30 00, 01 522 92 74, F: + 386 1721 40 7419. ob 13.30 • PSIHOBIOLOGIJA INTEGRIRANE TERAPIJE V ZDRAVJU IN PRI BOLEZNIkraj: LJUBLJANA, Grand hotel Union,Bela dvorana, Miklošičeva 1vsebina: seminar je namenjen zdravnikom vseh specialnosti,fizioterapevtom in medicinskim sestram, ki sodelujejov rehabilitacijskem timu, ter zdravstvenovzgojnim centromšt. udeležencev: 80 kotizacija: 50 EUR brez DDV,TRR 02010-0014903240organizator:Slovenska znanstvenafundacija,Petra SimpsonGromk. točke: ***prijave, informacije: prijave: Slovenska znanstvena fundacija,Štefanova ul. 15, Ljubljana, T: 01 426 35 90, informacije:Petra Simpson Grom, E: petra.simpson.grom@gmail.com, dr.Edvard Kobal, E: edvard.kobal@szf.si20. ob 9.30 • XIX. SEMINAR »IN MEMORIAM DR. DUŠANA REJE«: DRŽAVNI PRESEJALNIPROGRAMI ZA RAKA podroben program na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Farmacevtska družba Lek, d.d., Verovškova ul. 57, 1000Ljubljanavsebina: seminar je namenjen zdravnikom,zdravstvenim sodelavcem, profesorjemin predavateljem zdravstvenevzgojeorganizator: Zveza slovenskih društevza boj proti raku, izr. prof. dr. MajaPrimic Žakelj, dr. med.št. udeležencev:130kotizacija: 50 EUR k. točke: 4prijave, informacije: prijave: Zveza slovenskih društev zaboj proti raku, Trubarjeva 76 a, 1000 Ljubljana, informacije:Amalija Zdešar, T: 01 430 97 80, F: 01 430 97 85, E:info@protiraku.si20. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: PLJUČNA HIPERTENZIJA – SANOFIkraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornicaSlovenije, Klub Domus Medicavsebina: strokovno srečanje je namenjenozdravnikom, medicinskim sestramin zdravstvenim tehnikom, študentomobeh strokšt. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: KO za kardiologijo, UKCLjubljana v sodelovanju z Društvommladih kardiologov Slovenije, asist.Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. GregorPoglajen, dr. med.prijave, informacije: prijave: E:cardiojournalclub@gmail.com, facebook.com/cardiojournalclub,informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627, GregorPoglajen, T: 041 346 50590 Revija ISIS - Oktober 2011

Strokovna srečanjaOKTOBER20.–22. ob 13.00 • PODIPLOMSKI TEČAJ IZ PROTIMIKROBNEGA ZDRAVLJENJA podrobenprogram na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Hotel City Ljubljana,Dalmatinova 15vsebina: podiplomski tečaj je namenjenzdravnikom specializantom inmlajšim specialistom, ki so zaposleni vbolnišnicah (internisti, kirurgi, nevrologi,ginekologi, pediatri in drugi)št. udeležencev: 30 kotizacija: 350 EUR z DDV k. točke: 15organizator: Sekcija za protimikrobnozdravljenje pri Slovenskemzdravniškem društvu, prof. dr. BojanaBeović, dr. med.prijave, informacije: prijave: Tajništvo Klinike za infekcijskebolezni in vročinska stanja, Japljeva ulica 2, 1525Ljubljana, informacije: Simona Rojs, E: simona.rojs@kclj.si, T:01 522 42 20, F: 01 522 42 2020.–22. ob 8.15 • 6. PODIPLOMSKA ŠOLA PRAKTIČNE EPILEPTOLOGIJE: V TRADICIJI »ECOLEPRATIQUE JEAN BANCAUD« – NEVROPSIHIATRIJA EPILEPSIJ podroben program na spletnistrani zbornicekraj: PREDDVOR,Hotel Bor in gradPreddvoršt. udeležencev:60kotizacija: specialisti: simpozij 130 EUR, 6. praktična podiplomska šola 350 EUR,simpozij in šola 440 EUR, specializanti: simpozij 100 EUR, 6. praktična podiplomskašola 300 EUR, simpozij in šola 340 EUR, za študente in upokojene zdravnikekotizacije nivsebina: predavanja, praktično klinično delo in elektro-klinična diagnostika, razmišljanje inodločanje v obravnavi bolnikov s trdovratnimi epilepsijami, pouk v majhnih skupinah na načinklinične delavnice iz realnih situacij. 2011 je šola usmerjena v nevropsihiatrijo epilepsije, vtradiciji praktične šole epilepsije, imenovane po Jeanu Bancaudu. Seminarji: sledenje bolnikoviz prejšnjih šol, predstavitev primerov pripravijo vsi udeleženci. Šola je namenjena v elektroencefalografijiizkušenim nevrologom, psihiatrom, pedopsihiatrom, psihologom, EEG-asistentom,socialnim delavcem, medicinskim tehnikom, ki delujejo v terciarni obravnavi oseb z epilepsijo,specializantom21. ob 8.00 • OBRAVNAVA OTROK Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJUorganizator:Društvo Liga protiepilepsiji Slovenije,prim. Igor M. Ravnik,dr. med.k. točke: ***prijave, informacije:Svetlana Simić,soc. del., T: 01 43293 93, E: epilepsija@epilepsija.orgkraj: LJUBLJANA, Psihiatrična klinika Ljubljana št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 96 EUR k. točke: ***vsebina: seminar je namenjen medicinskimsestramorganizator: Psihiatričnaklinika Ljubljana, dr. RadojkaKobentar21. ob 9.00 • 3. ČERNIČEV SIMPOZIJ: OKUŽBE V KIRURGIJIkraj: MARIBOR,Hotel Cityšt. udeležencev:do 150vsebina: simpozij je namenjenspecialistom, specializantom kirurgije,zdravnikom družinske medicine,študentom MFprijave, informacije: E: radojka.kobentar@psih-klinika.si, informacije:Radojka Kobentar, Psihiatrična klinika Ljubljana, Studenec 48, 1260Ljubljana Polje, T: 01 587 21 00, E: radojka.kobentar@psih-klinika.sikotizacija: 150 EUR z vključenim DDV, kotizacije ni za študente MF in upokojenezdravnikeorganizator: UKC Maribor,Klinika za kirurgijo, MFMaribor, doc. dr. Vojko Flis,dr. med.k. točke: ***prijave, informacije: prijave: W:http://dogodki.eventmanager.si/3-cernicev-simpozij/, informacije:Slavica Keršič, posl. sek., UKC Maribor, Center za odnose z javnostmiin marketing, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor, T: + 386 (0)2 321 2940, F: + 386 (0)2 321 28 2621. ob 7.00 • SEDMA ŠOLA O MELANOMU podroben program na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Onkološki inštitutLjubljana, Zaloška 2, stavba Cvsebina: šola je namenjenavsem zdravnikomšt. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: Sekcija internistične onkologijepri SZD, Onkološki inštitut Ljubljana, Katedra zaonkologijo, dr. Janja Ocvirkprijave, informacije: prijava je možna izključnopreko e-naslova E: amavec@onko-i.si, informacije: E:amavec@onko-i.si21.–22. ob 13.30 • 3. OSTEOLOŠKI DNEVI Z MEDNARODNO UDELEŽBO podroben programna spletni strani zbornicekraj: MARIBOR, Slomškov trg15, velika predavalnica Medicinskefakultete UMvsebina: strokovno srečanje je namenjenoraziskovalcem in terapevtomosteoporoze in drugih presnovnihbolezni kostninešt. udeležencev:ni omejenokotizacija: 100 EUR brez DDV, Zdravniško društvo Maribor, Ljubljanskaulica 5, 2000 Maribor, ID za DDV: SI42918847, TRR: 0451 5000 0124280, sklic: 1083, za študente kotizacije niorganizator: Zdravniško društvoMaribor, Medicinska fakulteta UM,prim. Miro Čokolič, dr. med.k. točke: 15prijave, informacije: prijave: E: miro.cokolic@ukc-mb.si,informacije: Miro Čokolič, Breda Balon Pečovnik, RadkoKomadina, T: 02 321 10 00 – endokrinološki oddelekRevija ISIS - Oktober 201191

Strokovna srečanjaOKTOBER21.–22. ob 9.00 • 3. BANIČEVI DNEVI: OKUŽBE VSADKOV, KOSTI IN MEHKIH TKIV podrobenprogram na spletni strani zbornicekraj: ANKARAN, Ortopedska bolnišnicaValdoltra, Jadranska cesta 31vsebina: strokovno srečanje – podiplomskoizpopolnjevanje s področjadiagnostike, zdravljenja in preprečevanjaokužb vsadkov, kosti in mehkih tkivje namenjeno zdravnikom, mikrobiologom,medicinskim sestram, laboratorijskimin zdravstvenim tehnikomšt. udeležencev:100organizator: Sekcija za kliničnomikrobiologijo in bolnišnične okužbeSZD, Ortopedska bolnišnica Valdoltrain Zavod za zdravstveno varstvoKoper, Martina Kavčič, dr. med.kotizacija: 120 EUR/40 EUR z DDV, kotizacij ni zaštudente, pripravnike, specializante, upokojencek. točke: ***prijave, informacije: prijave: Zavod za zdravstvenovarstvo Koper, Laboratorij za medicinsko mikrobiologijo,Verdijeva 11, 6000 Koper, prijavnice dostopne na spletnistrani: www.mf.uni-lj.si/imi, zavihek Prireditve, informacije:Martina Kavčič, E: martina.kavcic@zzv-kp.si, T: 05 663 08 60,F: 05 663 08 8821.–22. • XIII. FAJDIGOVI DNEVI podroben program na spletni strani zbornicekraj: KRANJ-SKA GORA,Hotel Kompas,Borovška100št. udeležencev:250vsebina: srečanje je namenjeno zdravnikom,medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom vosnovnem zdravstvu ter študentom pri predmetudružinska medicina, sekundarijem, specializantomdružinske medicine in upokojenim zdravnikom.Obravnavane bodo naslednje teme: srčnopopuščanje, alkoholizem, nespečnost, glavobol,zdravljenje bolečine, bolezni v nosečnosti in delazmožnostnosečnic ter optimizacija zdravljenjaboleznikotizacija: 180 EUR, TRR pri Novi Ljubljanski banki, d. d., številka: 02045-0253583120,s pripisom 13. Fajdigovi dnevi, ali pa jo boste plačali po izstavitvi računa po končanemsrečanju. Enodnevna kotizacija znaša 120 EUR za petek in 80 EUR za soboto. Omejenoštevilo študentov pri predmetu družinska medicina, sekundarijev, specializantov družinskemedicine in upokojenih zdravnikov bo oproščenih kotizacijeorganizator: Združenje zdravnikovdružinske medicine SZD,Osnovno zdravstvo Gorenjske,Katedra za družinsko medicinoMF Ljubljana, Katedra za družinskomedicino MF Maribor, Zavodza razvoj družinske medicine,Društvo medicinskih sester,babic in zdravstvenih tehnikovGorenjskek. točke: 12prijave, informacije: najkasneje do 16. 10. 2011 nanaslov: Jožica Krevh, Uprava Osnovnega zdravstvaGorenjske, Gosposvetska 9, 4000 Kranj, F: 04 20267 18, T: 04 208 25 23, E: jozica.krevh@ozg-kranj.si,informacije: Aleksander Stepanović, Gosposvetskacesta 10, 4000 Kranj, T: 04 208 22 60, E:aleksander.stepanovic1@guest.arnes.si in JankoKersnik, Koroška 2, 4280 Kranjska Gora, T: 04 588 4601, F: 04 588 46 10, E: janko.kersnik@ozg-kranj.si, W:http://www.drmed.org21.–22. ob 9.00 • REDNI STROKOVNI SESTANEK ZDRUŽENJA HEMATOLOGOV SLOVENIJEIN ZDRUŽENJA ZA TRANSFUZIJSKO MEDICINO SZD podroben program na spletni stranizbornicekraj: ROGAŠKA SLATINA, Grand hotel Sava št. udeležencev: 60 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 12vsebina: sestanek je namenjen specialistomin specializantom hematologije,interne medicine, onkologije, pediatrijein transfuzijske medicineorganizator: Združenje za transfuzijsko medicinoSlovenije SZD in Združenje hematologov SlovenijeSZD, doc. dr. Uroš Mlakar, dr. med., Snežna LevičnikStezinar, dr. med.prijave, informacije: prijave: ob registraciji,informacije: doc. dr. Uroš Mlakar, dr. med., T:01 522 31 34, F: 01 522 27 2221.–22. ob 9.00 • VPLIV BOLEČINE NA DRUŽBO podroben program na spletni stranizbornicekraj: LJUBLJANA, dvorana Državnegazbora in predavalnica URI Sočavsebina: posvet in seminar stanamenjena zdravnikom, strokovnimsodelavcem, vladnim innevladnim organizacijam, javnostišt. udeležencev: 120 kotizacija: kotizacije ni k. točke: vpostopkuorganizator: Slovensko združenjeza zdravljenje bolečine SZZB,Državni zbor RS in URI Soča, SlavicaLahajnar Čavlovič, predsednicaSZZBprijave, informacije: prijave: Tina Felser, Protibolečinska ambulanta,UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor, E: pba.amb@ukc-mb.si,informacije: Slavica Lahajnar, Onkološki inštitut Ljubljana, Gorazd Požlep,Protibolečinska ambulanta UKC Ljubljana, E: pozlep@netscape.net,T: 070 720 750, Tina Felser T: 02 321 15 36, 02 321 15 6821.–23. • 8. JESENSKA MEDNARODNA DELAVNICA SKUPINSKE ANALITIČNE PSIHOTERAPIJE:ZRCALJENJE podroben program na spletni strani zbornicekraj: BLED, HotelRibnošt. udeležencev:ni podatkavsebina: skupinsko analitično raziskovanjezrcaljenja v psihoterapiji in življenjunasploh je namenjeno vsem, ki jihzanima psihoterapija in delo s pacientioziroma klienti v skupinahkotizacija: 150 EUR za člane SDSA s plačano članarino in 175 EUR za nečlane, naTRR Slovenskega društva za skupinsko analizo pri NLB: SI56 0201 4008 7828 226organizator: Slovenskodruštvo zaskupinsko analizo,Psihiatrična klinikaLjubljanak. točke: 16prijave, informacije: prijave: do 15. 9. 2011, Slovensko društvo za skupinskoanalizo, Njegoševa 4, 1000 Ljubljana, informacije: Vlasta Meden Klavora, E:vlastameden@gmail.com, namestitev: Hotel Ribno turizem, d. d., Izletniška44, 4260 Bled, Slovenija, T: + 386 (0)4 578 31 00, F: + 386 (0)4 578 32 00, E:info@hotel-ribno.si, W: http://www.hotel-ribno.si. Prosimo, da zaradi omejenihhotelskih zmogljivosti sobe čim prej rezervirate sami z opombo »za delavnico«.92 Revija ISIS - Oktober 2011

Strokovna srečanjaOKTOBER22. • 4. MEDNARODNI KONGRES NOVIH TEHNOLOGIJ V STOMATOLOGIJIkraj: LJUBLJANA, Domus Medica,Modra dvoranavsebina: strokovno srečanjeza zobozdravnikešt. udeležencev: ni omejeno kotizacija: še ni določena k. točke: vpostopkuorganizator: Odbor zazobozdravstvo ZZS, DianaTerlević Dabić, dr. dent. med.prijave, informacije: prijave: Maja Horvat, E: maja.horvat@zzs-mcs.si, informacije:Diana Terlević Dabić, dr. dent. med., Maja Horvat, ZZS, T: 01 307 21 42, F: 01307 21 09November3.–5. ob 15.30 • 53. TAVČARJEVI DNEVI podroben program na spletni strani zbornicekraj: PORTOROŽ, Hotel Bernardin št. udeležencev: 600 kotizacija: 240 EUR k. točke: ***vsebina: srečanje je namenjeno zdravnikomsplošne/družinske medicine, internistom, specializantominterne in družinske medicine, študentommedicinske fakulteteorganizator: Katedra zainterno medicino MF Ljubljana,prof. dr. Pavel Poredoš4.–5. ob 7.30 • SODOBNI POGLEDI NA MOŽGANSKO KAPprijave, informacije: prijave: Katedra za internomedicino, Medicinska fakulteta v Ljubljani ali W:http://www.tavcarjevidnevi.si, informacije: Bernarda Zver, T:01 522 52 85kraj: MARIBOR, Hotel Habakuk št. udeležencev: 250 kotizacija: do 30. 9. 2011 50 EUR, potem datumu 75 EURvsebina: kongres z mednarodnoudeležbo je namenjen nevrologom,zdravnikom družinske medicine, specializantom,sekundarijem in drugim, ki seukvarjajo z bolniki z možgansko kapjoorganizator: UKC Maribor, Oddelekza nevrološke bolezni, Katedra zanevrologijo, Medicinska fakultetauniverze v Ljubljani, prim. prof. ErihTetičkovič, dr. med.k. točke: 13prijave, informacije: prijave: W: http://dogodki.eventmanager.si/sodobni-pogledi-na-mozgansko-kap/,informacije:Slavica Keršič, posl. sek., UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5,2000 Maribor, T: + 386 (0)2 321 29 40, F: + 386 (0)2 321 28 2610. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: BOLEZNI SRCA IN NOSEČNOST – SANOFIkraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornicaSlovenije, Klub Domus Medicavsebina: strokovno srečanje je namenjenozdravnikom, medicinskim sestramin zdravstvenim tehnikom, študentomobeh strokšt. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: KO za kardiologijo, UKCLjubljana v sodelovanju z Društvommladih kardiologov Slovenije, asist.Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. GregorPoglajen, dr. med.prijave, informacije: prijave: E:cardiojournalclub@gmail.com, facebook.com/cardiojournalclub,informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627, GregorPoglajen, T: 041 346 50510.–12. ob 17.00 • XXV. REPUBLIŠKI STROKOVNI SEMINAR DZDS: STROKOVNA DOKTRINASTOMATOLOŠKE KLINIKE podroben program na spletni strani zbornicekraj: ROGAŠKA SLATINA, Kulturni domRogaškavsebina: srečanje je namenjenozobozdravnikom, ustnim higienikom,medicinskim sestram, zobotehnikomšt. udeležencev: 300 kotizacija: zobozdravniki 220 EUR,ostali zobozdravstveni delavci 150 EURorganizator: Društvo zobozdravstvenihdelavcev v Sloveniji, akad.prof. dr. Uroš Skaleričk. točke: ***prijave, informacije: Društvo zobozdravstvenih delavcevv Sloveniji, Peter Goltes, T: 051 212 869, F: 01 434 49 2010.–12. • OSNOVE KLINIČNE ALERGOLOGIJE IN ASTME – POUK BOLNIKA Z ASTMOkraj: KRANJSKAGORA, Hotel Lekšt. udeležencev:25vsebina: delavnica je namenjena predvsemzdravnikom splošne prakse, vabljeni tudi specialistidrugih strok, specializanti, sekundarijikotizacija: 250 EUR, vključuje prehrano v hotelu, zbornik, potrdilo o udeležbi,opravljanje zaključnega izpitaorganizator: Kliničnioddelek za pljučne bolezniin alergijo Golnik10.–12. ob 17.00 • STROKOVNA DOKTRINA STOMATOLOŠKE KLINIKEk. točke: 20informacije, prijave: Irena Dolhar, Klinični oddelek zapljučne bolezni in alergijo, 4204 Golnik, T: 04 256 94 93, E:irena.dolhar@klinika-golnik.sikraj: ROGAŠKA SLATINA, Kulturni dom št. udeležencev: 300 kotizacija: zobozdravniki 220 EUR,ostali zobozdravstveni delavci 150 EURvsebina: srečanje je namenjenozobozdravnikom, ustnim higienikom,medicinskim sestram, zobotehnikomorganizator: Društvo zobozdravstvenihdelavcev Slovenije, akad. prof.dr. Uroš Skaleričk. točke: ***prijave, informacije: prijave: Društvo zobozdravstvenihdelavcev Slovenije, informacije: Peter Goltes, T: 051 212 869,F: 01 434 49 20Revija ISIS - Oktober 201193

Strokovna srečanjaNovember11. ob 8.00 • VII. MARIBORSKO ORTOPEDSKO SREČANJE »ORTOPEDIJA INŠPORT« podroben program na spletni strani zbornicekraj: MARIBOR, UKC Maribor, Ljubljanskaulica 5, 16. nadstropje, predavalnicaprim. dr. Zmaga Slokanavsebina: kongres z delavnicami je namenjenzdravnikom družinske medicine, ortopedom,travmatologom, fiziatrom, fizioterapevtom,medicinskim sestram, študentom medicine 5. in6. letnika MF11.–12. ob 9.00 • SEEPEG 2št. udeležencev:do 150kotizacija: zdravniki 100 EUR z vključenim DDV, ostali 50EUR z vključenim DDV, kotizacije ni za študente medicine inupokojene zdravnikeorganizator: UKC Maribor,Oddelek za ortopedijo, MFMaribor, dr. Matjaž Vogrin, dr.med., Zmago Krajnc, dr. med.k. točke: vpostopkuprijave, informacije: prijave: W: http://dogodki.eventmanager.si/VII-ORTOPEDSKO-SRECANJE/,informacije: SlavicaKeršič, posl. sek., UKC Maribor, Center za odnose z javnostmiin marketing, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor, T: + 386(0)2 321 29 40, F: + 386 (0)2 321 28 26kraj: BLED, Festivalna dvorana št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 350 EUR k. točke: ***vsebina: strokovno srečanje je namenjenopediatrom, gastroenterologom,zdravnikom družinske medicineorganizator: Klinični oddelek zagastroenterologijo, hepatologijo innutricionistiko, Pediatrična klinika,UKC, doc. dr. Rok Orel, dr. med.prijave, informacije: prijave: Mojca Lah, Pot k sejmišču 30,1000 Ljubljana, informacije: Mojca Lah, univ. dipl. ekon., T:01 561 13 41, F: 01 561 13 42, E: info@seepeg.org11.–12. ob 14.00 • VIII. DERMATOLOŠKI DNEVI V MARIBORU podroben program na spletnistrani zbornicekraj: MARIBOR, Hotel Habakuk št. udeležencev: 100 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 8vsebina: simpozij je namenjen vsemzdravnikomorganizator: Oddelek za kožne inspolne bolezni UKC Maribor, prim.doc. dr. Jovan Miljković, dr. med.prijave, informacije: Oddelek za kožne in spolne bolezni,Ljubljanska ul. 5, 2000 Maribor, Brigita Giber, T: 02 321 2705, F: 02 321 27 13, E: brigita.giber@ukc-mb.si11.–12. • KRITIČNO BOLAN IN POŠKODOVAN OTROK – RAZPOZNAVA, ZDRAVLJENJE INPREVOZ podroben program na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Univerzitetniklinični center, Zaloškacesta 7, predavalnica 1vsebina: XV.izobraževalni seminarza zdravnikez učnimi delavnicamiorganizator: Univerzitetnikliničnicenter Ljubljana,Kirurška klinika,Klinični oddelek zaotroško kirurgijo inintenzivno terapijošt. udeležencev: nipodatkakotizacija: 360 EUR (DDV je vključen), vključuje predavanja in vaje,učbenik in postrežbo med odmori. Nakazilo: Univerzitetni kliničnicenter Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana. Podračun EZR št.:01100-6030277894, sklic 299 30 32 z oznako Kritično bolan otrok.k. točke: ***prijave, informacije: prijave: Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, Kirurškaklinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Tajništvo, Bohoričeva 20, 1525 Ljubljana, T: 01 52281 97, 522 33 49, 522 48 29, F: 01 522 11 09, E: karmen.boh@kclj.si, informacije: prim. Ivan Vidmar, dr.med., svetnik, Karmen Boh, viš. upr. del., Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo,Univerzitetni klinični center Ljubljana, Bohoričeva 20, 1525 Ljubljana, T: 01 522 81 97, 522 33 49, 52248 29, E: karmen.boh@kclj.si11.–12. ob 12.00 • 7. DNEVI INTERNISTIČNE ONKOLOGIJE podroben program na spletnistrani zbornicekraj: LJUBLJANA, Onkološki inštitut,stavba C, predavalnicavsebina: podiplomsko izobraževanjeje namenjeno specializantom internističneonkologije, specializantom inspecialistom drugih internističnih strokšt. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 9organizator: Sekcija za internističnoonkologijo in Onkološki inštitutLjubljana, Sektor za internističnoonkologijo, asist. mag. Erika Matos,dr. med.prijave, informacije: prijave: Onkološki inštitut Ljubljana,Sektor za internistično onkologijo, Lidija Kristan, Zaloška 2,1000 Ljubljana, informacije: Lidija Kristan, T: 01 587 92 82, E:lkristan@onko-i.si16., 17., 22., 23., 24. • 12. TEČAJ IZ HOSPITALNE DIABETOLOGIJE podroben program naspletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, »stara travmatologija«,Zaloška 2vsebina: podiplomski tečaj, sestavljeniz učnih delavnic, je namenjen specializantominterne medicine, specialistomšt. udeležencev: 25 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: Klinični oddelek za endokrinologijo,diabetes in presnovnebolezni, UKC Ljubljana, Jelka Zaletelprijave, informacije: prijave: od 1. 11. 2011 do zapolnitvemest na E: jelka.zaletel@kclj.si, informacije: Jelka Zaletel, T:01 522 39 90, E: jelka.zaletel@kclj.si94 Revija ISIS - Oktober 2011

Strokovna srečanjaNovember17. ob 15.00 • VODENJE KRONIČNEGA BOLNIKA: »NEVROPATSKA BOLEČINA« podrobenprogram na spletni strani zbornicekraj: MARIBOR, Zdravstveni dom Maribor, Vošnjakova 2-4,Multimedijska predavalnica (VI. nadstropje)vsebina: učna delavnica za zdravnikedružinske medicine in specializantedružinske medicinešt. udeležencev:60organizator: Združenje zdravnikovdružinske medicine, Dalmatinova 10,Ljubljana, doc. dr. Marija Petek Šter,dr. med.kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***prijave: Ana Artnak, Medicinska fakulteta, Katedra zadružinsko medicino, Poljanski nasip 58, 1104 Ljubljana, E:kdrmed@mf.uni-lj.si, T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 1017. ob 9.00 • KOMUNIKACIJA IN RAZUMEVANJE DRUGAČNOSTI (seminar) podrobenprogram na spletni strani zbornice: W: http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovnasrecanjakraj: LJUBLJANA,Domus Medica,Dunajska cesta 162št. udeležencev:omejenovsebina: Seminar je namenjen zdravnikom in zobozdravnikom, ki želijo osvojitiveščine komuniciranja, ter v nadaljevanju v obliki dveh delavnic nudi tudi treningtehnik in samih načinov komuniciranja.kotizacija: Predavanje: 120 EUR (DDV je vključen), člani ZZS imajo 50 % popust.Kotizacijo nakazati na TRR pri NLB, d. d., št.: 0201 4001 4268 276, sklic: 001 (predavanje),002 (delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje 3 dni pred pričetkomizbranega izobraževanja. Prosimo, da potrdilo o plačani kotizaciji prinesete s sebojorganizator:Zdravniška zbornicaSlovenijek. točke: 5,5prijave, informacije: prijave:E: mic@zzs-mcs.si, informacije:Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191, E:mic@zzs-mcs.si17.–19. ob 8.45 • 5. SLOVENSKI UROLOŠKI KONGRES Z MEDNARODNO UDELEŽBOkraj: LAŠKO, Kongresni center WellnessParkvsebina: kongres je namenjen urologomšt. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 150 EUR, specializanti 50EURorganizator: Združenje urologovSlovenije, Sandi Poteko, dr. med.k. točke: ***prijave, informacije: Mojca Leskovar, T: 03 423 22 00, E:info@thermana.si, W: http://www.kongresi.eu/prijave18. in 23. ob 9.00 • VERBALNA IN NEVERBALNA KOMUNIKACIJA (delavnica 1)* podrobenprogram na spletni strani W: http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovna-srecanjakraj: LJUBLJANA,Domus Medica,Dunajska cesta 162št. udeležencev:omejenovsebina: Udeleženci delavnice bodo vadili osnove komunikacije: jasnoizražanje in tehnike aktivnega poslušanja ter razumevanja sporočil. (* Pogojza udeležbo na delavnicah je predhodna udeležba na seminarju Komunikacijain razumevanje drugačnosti. Pogoj za udeležbo na delavnici 2 je udeležba nadelavnici 1.)kotizacija: Posamezna delavnica: 144 EUR (DDV je vključen), člani ZZS imajo50 % popust. Kotizacijo nakazati na TRR pri NLB, d. d., št.: 0201 4001 4268 276,sklic: 001 (predavanje), 002 (delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje 3 dni predpričetkom izbranega izobraževanja. Prosimo, da potrdilo o plačani kotizacijiprinesete s seboj.organizator:Zdravniška zbornicaSlovenijek. točke: 6prijave, informacije: prijave:E: mic@zzs-mcs.si, informacije:Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191, E:mic@zzs-mcs.si18.–19. ob 9.00 • PSIHOTERAPEVTSKI UKREPI ZA VSAKDANJO RABO 3 podroben programna spletni strani zborniceKRAJ: BEGUNJE, Psihiatrična bolnišnica št. udeležencev: 100 kotizacija: 120 EUR k. točke: 14vsebina: strokovno srečanje je namenjenozdravnikom psihiatrom in zdravnikomsplošne/družinske medicineorganizator: Psihiatričnabolnišnica Begunje, DamijanPerne, dr. med.prijave, informacije: prim. Andrej Žmitek, Psihiatrična bolnišnicaBegunje, Begunje 55, 4275 Begunje na Gorenjskem, T: 04 533 33 15, F:04 530 72 21, E: andrej.zmitek@pb-begunje.si18.–19. ob 8.00 • PREPREČEVANJE OKUŽB V DOMOVIH ZA OSTARELE podroben programna spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Hotel M, Derčeva 4 št. udeležencev: 80 kotizacija: 180 EUR z DDV k. točke: ***vsebina: podiplomski tečaj za zdravnike,diplomirane medicinske sestre, zdravstvenetehnike in medicinske sestre,zaposlene v ustanovah za kronično negoorganizator: Sekcija za protimikrobno zdravljenjepri Slovenskem zdravniškem društvu,Služba za preprečevanje bolnišničnih okužb UKCLjubljana, doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. med.prijave, informacije: prijave: Tajništvo službeza preprečevanje in obvladovanje bolnišničnihokužb, Japljeva ulica 2, 1525 Ljubljana, informacije:Mateja Klep, E: mateja.klep@kclj.si, T: 01 52226 06, F: 01 522 26 08Revija ISIS - Oktober 201195

Strokovna srečanjaNovember18.–19. ob 8.00 • 2. STROKOVNO SREČANJE Z UČNO DELAVNICO »SODELOVANJEOTORINOLARINGOLOGA Z ZDRAVNIKOM DRUŽINSKE MEDICINE«kraj: MARIBOR, UKC, 16. nadstropje, velika predavalnicaprim. Zmaga Slokanavsebina: strokovno srečanje – simpozijje namenjen zdravnikom družinskemedicine, otorinolaringologom,specializantom, pediatrom, študentommedicinešt. udeležencev:150organizator: UKC Maribor, Oddelekza ORL in MFK Maribor, Katedra zadružinsko medicino, Katedra za ORLin MFK, Medicinska fakulteta Maribor,doc. dr. Bogdan Čizmarevič, dr. med.kotizacija: 80 EUR z vključenim DDV, k. točke: ***kotizacije ni za študente medicineprijave, informacije: prijave: W:http://dogodki.eventmanager.si/2-orl-druzinska-medicina/,informacije: Slavica Keršič, posl. sek., UKC Maribor, Centerza odnose z javnostmi in marketing, T: 02 321 29 40, F: 02321 28 2618.–19. • XXXI. PODIPLOMSKA ŠOLA ZA ZDRAVNIKE: SLADKORNA BOLEZEN TIPA 2podroben program na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Univerzitetni kliničnicenter Ljubljanavsebina: podiplomska šola in učnedelavnice so namenjene zdravnikomdružinske medicine, internistom, specializantomšt. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: Klinični oddelek za endokrinologijo,diabetes in presnovnebolezni, UKC Ljubljana, prim. FrancMrevlje, dr. med, vodja šoleprijave, informacije: prijave izključno na E:franc.mrevlje@gmail.com (obvezno priložiti točen domačiin službeni ter e-naslov in poklicni oz. strokovni status),informacije: T: 051 304 408, E: franc.mrevlje@gmail.com19. in 24. ob 9.00 • UČINKOVITO REŠEVANJE KONFLIKTOV (delavnica 2)* podroben programna spletni strani W: http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovna-srecanjakraj: LJUBLJANA,Domus Medica,Dunajska cesta 162št. udeležencev:omejenokotizacija: Posamezna delavnica: 144 EUR (DDV je vključen), člani ZZS imajo 50 %popust. Kotizacijo nakazati na TRR pri NLB, d. d., št.: 0201 4001 4268 276, sklic: 001(predavanje), 002 (delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje 3 dni pred pričetkomizbranega izobraževanja. Prosimo, da potrdilo o plačani kotizaciji prinesete s seboj.vsebina: Udeleženci delavnice se bodo naučili in vadili, kako uspešno razreševatikonfliktne situacije. (* Pogoj za udeležbo na delavnicah je predhodnaudeležba na seminarju Komunikacija in razumevanje drugačnosti. Pogoj zaudeležbo na delavnici 2 je udeležba na delavnici 1.)organizator:Zdravniška zbornicaSlovenije24. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: BREZŠIVNE SRČNE ZAKLOPKE – SANOFIk. točke: 6prijave, informacije: prijave: E: mic@zzs-mcs.si, informacije: Mojca Vrečar, T:01 30 72 191, E: mic@zzs-mcs.sikraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornica Slovenije, Klub Domus Medica št. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***vsebina: strokovno srečanje jenamenjeno zdravnikom, medicinskimsestram in zdravstvenimtehnikom, študentom obeh strokorganizator: KO za kardiologijo, UKCLjubljana v sodelovanju z Društvom mladihkardiologov Slovenije, asist. Blaž Mrevlje,dr. med., in asist. Gregor Poglajen, dr. med.25. ob 13.00 • 2. RAZISKOVALNI DANprijave, informacije: prijave: E:cardiojournalclub@gmail.com, facebook.com/cardiojournalclub,informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627, GregorPoglajen, T: 041 346 505kraj: ANKARAN št. udeležencev: 100 kotizacija: kotizacije ni k. točke: v postopkuvsebina: podiplomski seminarza vse ortopede, kirurge,travmatologe, fiziatreorganizator: Ortopedska bolnišnicaValdoltra, Vesna Levašič, dr. med., AlešBerce, dr. med.prijave, informacije: prijave: Vesna Levašič, Ortopedska bolnišnicaValdoltra, Jadranska cesta 31, 6280 Ankaran, informacije:Vesna Levašič, Aleš Berce, T: 05 669 61 00, F: 05 652 71 85, E:vesna.levasic@ob-valdoltra.si, ales.berce@ob-valdoltra.si25. ob 8.00 • ULTRAZVOČNO VODENO ENDOVENSKO LASERSKO/RF ZDRAVLJENJE KRČNIHŽILkraj: OTOČEC, Vila Otočec in Avelana d. o .o. št. udeležencev: 8 kotizacija: 1.500 EUR k. točke: 15vsebina: učna delavnica je namenjenaflebologom, kirurgom, varikologom,radiologomorganizator: Avelana d. o. o., Dobrava72, 8222 Otočec, prim. mag. AndrejŠikovec, dr. med.prijave, informacije: Avelana d. o. o., Dobrava 72, 8222Otočec, Damjana Bradač Zupančič, T: 07 307 51 07, F: 07 30751 74, E: avelana.pisarna@gmail.com25. ob 8.00 • SREČANJE Z MULTIPLO SKLEROZO podroben program na spletni stranizbornicekraj: MARIBOR, Hotel Habakuk št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: vpostopkuvsebina: simpozij je namenjen nevrologom,fiziatrom, radiologom, zdravnikomsplošne in družinske medicineorganizator: Združenje nevrologov Slovenije v sodelovanjuz UKC Maribor in UKC Ljubljana, doc. dr. Tanja Fabjan,dr. med., mag. Alenka Horvat Ledinek, dr. med.prijave, informacije: AnkaŽekš, Zaloška 2, Ljubljana, T: 031764 113, F: + 386 1 522 30 37, E:anka.zeks@gmail.com96 Revija ISIS - Oktober 2011

Strokovna srečanjaNovember25. ob 7.30 • IZZIVI PRI ZDRAVLJENJU BOLEZNI ZAKLOPK: I. AORTNA ZAKLOPKAkraj: LJUBLJANA, UKC Ljubljana, Zaloškac. 1, predavalnica 1vsebina: strokovno srečanje je namenjenokardiologom, kardiovaskularnim kirurgom,anesteziologom, internistom, infektologomin specializantom vseh naštetih področijšt. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 100 EUR k. točke: 6organizator: Društvo slovenskih kardiokirurgovin Klinični oddelek za kirurgijo srca inožilja UKC Ljubljana, prof. dr. Borut Geršak,dr. med., višji svetnikprijave, informacije: prijave: E: natasa.mihelic@kclj.si,E: annette.godler@kclj.si, informacije:dr. Katja Ažman Juvan, dr. med., Nataša MiheličMiletič, Annette Godler, T: 01 522 30 1125. ob 8.00 • 7. SPOMINSKI SESTANEK AKAD. PROF. DR. LIDIJE ANDOLŠEK JERAS:OHRANJANJE PLODNE SPOSOBNOSTI PRI ONKOLOŠKIH BOLNICAH IN BOLNIKIH podrobenprogram na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Hotel Mons št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 70 do 120 EUR k. točke: ***vsebina: Srečanje je namenjeno specialistom in specializantom ginekologijein porodništva, onkologom, pediatrom, zdravnikom družinske medicine ter tudidelavcem zdravstvene nege. Srečanje je namenjeno postopkom za ohranjanjeplodnosti pri onkoloških bolnicah in bolnikih, eni od trenutno najaktualnejšihtem na področju reprodukcije. Sodobni diagnostični postopki in načini zdravljenjaraka pri otrocih, mladih ženskah in moških v reproduktivnem obdobju sopomembno izboljšali preživetje teh bolnikov, vendar pa je pogosto posledicatega zdravljenja neplodnost oziroma pri ženskah tudi prezgodnja menopavzazaradi kirurške odstranitve jajčnikov, radiološke kastracije ali kemoterapije. Strokovnjakiz različnih področji bodo predstavili vpliv različnih načinov zdravljenjaraka in njihov vpliv na plodnost ter načine, kako ohraniti plodno sposobnost prionkoloških bolnicah in bolnikih v reproduktivnem obdobju.25.–26. ob 9.00 • IZZIVI JAVNEGA ZDRAVJAorganizator: KO za reprodukcijo,Ginekološka klinika,UKC Ljubljana, Slovenskodruštvo za reproduktivnomedicino, Katedra za ginekologijoin porodništvo, Medicinskafakulteta, Univerzav Ljubljani, doc. dr. MartinaRibič Pucelj, dr. med., doc.dr. Andrej Vogler, dr. med.prijave, informacije:prijave: UKC Ljubljana,Ginekološka klinika, Enota zaraziskovalno delo, Šlajmerjeva3, 1000 Ljubljana, W:www.obgyn-si.org/ad-2011,informacije: Martina Pečlin,T: in F: 01 439 75 90, E: martina.peclin@obgyn.mf.uni-lj.sikraj: PORTOROŽ, Hotel Metropol št. udeležencev: 200 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***vsebina: posvet je namenjen vsemzdravstvenim delavcem in sodelavcemorganizator: SZD, Sekcija za preventivno medicino, prim.doc. dr. Alenka Kraigherprijave, informacije: ni podatka25.–27. ob 13.00 • TEČAJ DODATNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJAkraj: LJUBLJANA št. udeležencev: 28 kotizacija: 490 EUR k. točke: 12vsebina: tečaj je namenjenvsem zdravnikomorganizator: Slovensko združenje za urgentnomedicino, prim. mag. Dušan Vlahović, dr. med.prijave, informacij: prijave: W: www.szum.si, E:info@szum.si, informacije: Monika Grünfeld, T: 041 607 40226. ob 9.00 • 26. OBČNI ZBOR STROKOVNEGA ZDRUŽENJA ZASEBNIH ZDRAVNIKOV INZOBOZDRAVNIKOV SLOVENIJEkraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Modradvorana, Dunajska cesta 162vsebina: občni zbor za člane Strokovnegazdruženja zasebnih zdravnikov inzobozdravnikov Sloveniješt. udeležencev: do 250 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: Strokovno združenjezasebnih zdravnikov in zobozdravnikovSlovenije, predsednik SZZZSPrimož Rus, dr. med.prijave, informacije: prijav ni potrebno pošiljati, informacije:pisarna Strokovnega združenja zasebnih zdravnikovin zobozdravnikov Slovenije, Dunajska cesta 162, 1000Ljubljana, T: 01 433 85 35December1.–3. ob 7.00 • ADVANCED TRAUMA LIFE SUPPORTkraj: IG, IC URSZR št. udeležencev: 16 kotizacija: 900 EUR k. točke: ***vsebina: tečaj je namenjen vsemzdravnikomorganizator: Zdravniško društvoATLS Slovenija, Roman Košir, dr.med.prijave, informacije: prijave: W: http://atls.si/, E:roman.kosir@siol.com, informacije: Roman Košir, T: 031 541 2028. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: ATRIJSKA FIBRILACIJA – KAJ JE NOVEGA? – SANOFIkraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornicaSlovenije, Klub Domus Medicavsebina: strokovno srečanje jenamenjeno zdravnikom, medicinskimsestram in zdravstvenimtehnikom, študentom obeh strokšt. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: KO za kardiologijo, UKC Ljubljana vsodelovanju z Društvom mladih kardiologov Slovenije,asist. Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. GregorPoglajen, dr. med.prijave, informacije: prijave: E:cardiojournalclub@gmail.com, facebook.com/cardiojournalclub,informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665627, Gregor Poglajen, T: 041 346 505Revija ISIS - Oktober 201197

Strokovna srečanjaDecember9. ob 9.00 • GLAVOBOL IN NEVROPATSKA BOLEČINA S KLINIČNIMI PRIMERIkraj: LJUBLJANA, Hotel Lev,Vošnjakova 1vsebina: srečanje je namenjeno zdravnikomdružinske in splošne medicine, nevrologom,algologom, farmacevtom, medicinskemu osebju invsem, ki želijo izpopolniti svoje znanje na področjuobravnave bolnikov z glavobolom in nevropatskobolečino ali izvedeti več o tem simptomušt. udeležencev: do 250 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: Sekcija za glavobol – Združenjenevrologov pri Slovenskem zdravniškem društvu inDruštvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezniob strokovnem sodelovanju zdravnikov UKCLjubljana, UKC Maribor in drugih slovenskih in tujihstrokovnjakov, dr. Bojana Žvan, dr. Marjan Zaletelprijave, informacije: prijave:Društvo MŽB, Mala ulica 8, 1000Ljubljana, informacije: AndrejaMerčun, E: andreja@glavobol.com,T: 0590 11234, F: 01 430 23 149.–10. ob 8.30 • 28. UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE: UČENJE INPOUČEVANJE O PROFESIONALIZMU V DRUŽINSKI MEDICINI podroben program na spletnistrani zbornicekraj: ZREČE, Terme Zreče št. udeležencev: 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***vsebina: Učne delavnice so namenjene sedanjimin bodočim mentorjem študentov in specializantovs področja družinske medicine. Namen delavnic jeudeležencem pomagati razumeti pomen profesionalnegaodnosa zdravnika do bolnikov, sodelavcevin nasploh vseh ljudi in institucij v okolju, v kateremzdravnik dela in živiorganizator: Katedra za družinsko medicinoUniverze v Ljubljani, Katedra za družinsko medicinoUniverze v Mariboru, Združenje zdravnikov družinskemedicine – SZD, prim. prof. dr. Janko Kersnik,prim. doc. dr. Mateja Bulc, asist. mag. Andrej Kravos,doc. dr. Marija Petek Šter, prim. asist. dr. DavorinaPetekprijave, informacije: AnaArtnak, Medicinska fakulteta,Katedra za družinsko medicino,Poljanski nasip 58, p.p. 2218, 1104Ljubljana, T: 01 438 69 15, F: 01438 69 10, E: kdrmed@mf.uni-lj.si9.–10. ob 8.00 • TEČAJ ULTRAZVOKA MIŠIČNO-SKELETNEGA SISTEMA podroben programna spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, URI Soča,predavalnica IV. nadstropjevsebina: tečaj je namenjen specialistom in specializantomradiologije, fizikalne in rehabilitacijskemedicine, revmatologije in ortopedije, ki obvladajoosnove UZ-diagnostike in ultrazvok že uporabljajopri vsakdanjem delušt. udeležencev: 24 kotizacija: 500 EUR (z DDV) k. točke: ***organizator: Univerzitetnirehabilitacijski inštitut RepublikeSlovenije - Soča, asist. dr. PrimožNovak, dr. med., asist. VladkaSalapura, dr. med.9.–11. ob 8.00 • EVROPSKI TRAVMA TEČAJ – TIMSKI PRISTOPprijave, informacije: prijave: Vesna Grabljevec,URI Soča, Tajništvo klinike, Linhartova 51, 1000Ljubljana, informacije: Vesna Grabljevec, PrimožNovak, Vladka Salapura, T: 01 475 82 43, F: 01 437 2070, E: vesna.grabljevec@ir-rs.sikraj: še ni podatka št. udeležencev: 24 kotizacija: 750 EUR k. točke: ***vsebina: tečaj je namenjen vsemzdravnikomorganizator: Slovensko združenjeza urgentno medicino, prim.mag. Dušan Vlahović, dr. med.prijave, informacije: prijave: W: www.szum.si, E: info@szum.si, informacije:Monika Grünfeld, T: 041 607 40212.–14. • EUROPEAN CORRELATION CONFERENCE »GETTING OUT OF THE MARGINS –CHANGING REALITIES AND MAKING THE DIFFERENCE« in13. • 5. SIMPOZIJ »OKUŽBA Z VIRUSOM HEPATITISA C PRI UŽIVALCIH DROG VSLOVENIJI« podroben program na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Grand hotelUnionvsebina: Predstavitve bodo osredotočene nametode in strategijo za izboljšanje zdravja tersocialnega blagostanja najbolj ranljivih in obrobnihskupin prebivalcev Evrope: uživalcev drog, mladihs tveganim vedenjem, migrantov, moških, ki imajospolne odnose z moškimi, in oseb, ki se ukvarjajo sprostitucijošt. udeležencev: 200 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: Correlation Network – EuropeanNetwork Social Inclusion & Health, supported byEuropean Commission, DG Sanco, Klinika za infekcijskebolezni in vročinska stanja, Univerzitetni kliničnicenter Ljubljana, Koordinacija centrov za preprečevanjein zdravljenje odvisnosti od drog14. ob 9.00 • TTT – TRAINING THE TRAINERS – UČENJE UČITELJEVkraj: LJUBLJANA, Očesna klinika in Simulacijskicenter, UKC Ljubljanavsebina: učenje učiteljev jenamenjeno mentorjem specializantov,študentovšt. udeležencev:8–10organizator: Svet za izobraževanje,UKC Ljubljana, prof. dr. ŽivaNovak Antoličkotizacija: 200 EUR k. točke: 7prijave, informacije: SimonaRojs, Klinika za infekcijske bolezniin vročinska stanja, Japljeva 2,1525 Ljubljana, T: 01 522 42 20, 01522 21 10, E: simona.rojs@kclj.siprijave, informacije: prijave: E: ziva.novak@guest.arnes.si, informacije:Živa Novak Antolič, Porodnišnica Ljubljana, Zaloška 11, 1000Ljubljana, T: 01 522 62 55, F: 01 43 97 59098 Revija ISIS - Oktober 2011

Strokovna srečanjajanuar 201212. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: EKSTRAKORPORALNA MEHANSKA OKSIGENACIJA -PFIZERkraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornica Slovenije, KlubDomus Medicavsebina: strokovno srečanje je namenjenozdravnikom, medicinskim sestramin zdravstvenim tehnikom, študentomobeh strokšt. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: KO za kardiologijo, UKCLjubljana v sodelovanju z Društvom mladihkardiologov Slovenije, asist. Blaž Mrevlje, dr.med., in asist. Gregor Poglajen, dr. med.prijave, informacije: prijave: E:cardiojournalclub@gmail.com, facebook.com/cardiojournalclub,informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665627, Gregor Poglajen, T: 041 346 50513.–14. ob 8.30 • 28. UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE: UČENJE INPOUČEVANJE O PROFESIONALIZMU V DRUŽINSKI MEDICINI podroben program na spletnistrani zbornicekraj: LJUBLJANA, Katedra za družinsko medicino,Poljanski nasip 58vsebina: Učne delavnice so namenjene sedanjimin bodočim mentorjem študentov in specializantovs področja družinske medicine. Namen delavnic jeudeležencem pomagati razumeti pomen profesionalnegaodnosa zdravnika do bolnikov, sodelavcevin nasploh vseh ljudi in institucij v okolju, v kateremzdravnik dela in živišt. udeležencev: 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: Katedra za družinsko medicinoUniverze v Ljubljani, Katedra za družinsko medicinoUniverze v Mariboru, Združenje zdravnikovdružinske medicine – SZD, prim. prof. dr. JankoKersnik, prim. doc. dr. Mateja Bulc, asist. mag. AndrejKravos, doc. dr. Marija Petek Šter, prim. asist.dr. Davorina Petek19.–21. ob 9.00 • PROBLEMI MENOPAVZNE MEDICINE DANES – KAKO JIHREŠITI? podroben program na spletni strani zbornicekraj: ROGAŠKA SLATINA, Hotel Sava,kongresni centervsebina: posvet je namenjen specialistomin specializantom ginekologije inporodništvašt. udeležencev:200organizator: Slovensko društvo zamenopavzo, asist. dr. Damir Franić,dr. med.kotizacija: 150 EUR + DDV, specializanti, medicinske sestre,upokojenci 100 EURprijave, informacije: Ana Artnak,Medicinska fakulteta, Katedra zadružinsko medicino, Poljanskinasip 58, p.p. 2218, 1104 Ljubljana,T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10, E:kdrmed@mf.uni-lj.sik. točke: ***prijave, informacije: Bon-Ami Rogaška Slatina, ErnaMarinc Gobec, T: 03 819 02 21, F: 03 819 02 22, W:www.menopavza.org26. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: VENSKI TROMBEMBOLIZMI IN HEPARINkraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornicaSlovenije, Klub Domus Medicavsebina: strokovno srečanje je namenjenozdravnikom, medicinskim sestramin zdravstvenim tehnikom, študentomobeh strokšt. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: KO za kardiologijo, UKCLjubljana v sodelovanju z Društvommladih kardiologov Slovenije, asist.Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. GregorPoglajen, dr. med.prijave, informacije: prijave: E:cardiojournalclub@gmail.com, facebook.com/cardiojournalclub,informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627, GregorPoglajen, T: 041 346 50527.–28. • MEDNARODNI KONGRES OB 25. OBLETNICI TEČAJEV RAZVOJNO-NEVROLOŠKEOBRAVNAVE V SLOVENIJIkraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta št. udeležencev: 300 kotizacija: na spletni strani k. točke: ***vsebina: teme razvojno-nevrološkeobravnaveorganizator: Akademija za razvojnomedicino27.–29. ob 13.00 • TEČAJ DODATNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJAprijave, informacije: Milivoj VeličkovićPerat, E: mvelic4@guest.arnes.sikraj: še ni podatka št. udeležencev: 28 kotizacija: 490 EUR k. točke: ***vsebina: tečaj je namenjen vsemzdravnikomorganizator: Slovensko združenje zaurgentno medicino, prim. mag. DušanVlahović, dr. med.prijave, informacije: prijave: W: www.szum.si, E:info@szum.si, informacije: Monika Grünfeld, T: 041 607 402Revija ISIS - Oktober 201199

Strokovna srečanjafebruar 20129. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: PERKUTANO ZDRAVLJENJE MITRALNE REGURGITACIJE– PFIZERkraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornicaSlovenije, Klub Domus Medicavsebina: strokovno srečanje je namenjenozdravnikom, medicinskim sestramin zdravstvenim tehnikom, študentomobeh strokšt. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: KO za kardiologijo, UKCLjubljana v sodelovanju z Društvommladih kardiologov Slovenije, asist.Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. GregorPoglajen, dr. med.prijave, informacije: prijave: E:cardiojournalclub@gmail.com, facebook.com/cardiojournalclub,informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627, GregorPoglajen, T: 041 346 50510.–11. ob 8.30 • 28. UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE: UČENJE INPOUČEVANJE O PROFESIONALIZMU V DRUŽINSKI MEDICINI podroben program na spletnistrani zbornicekraj: STRUNJAN, Zdravilišče Strunjan št. udeležencev: 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***vsebina: Učne delavnice so namenjene sedanjimin bodočim mentorjem študentov in specializantovs področja družinske medicine. Namen delavnicje udeležencem pomagati razumeti pomenprofesionalnega odnosa zdravnika do bolnikov,sodelavcev in nasploh vseh ljudi in institucij vokolju, v katerem zdravnik dela in živiorganizator: Katedra za družinsko medicinoUniverze v Ljubljani, Katedra za družinsko medicinoUniverze v Mariboru, Združenje zdravnikovdružinske medicine – SZD, prim. prof. dr. JankoKersnik, prim. doc. dr. Mateja Bulc, asist. mag. AndrejKravos, doc. dr. Marija Petek Šter, prim. asist.dr. Davorina Petekprijave, informacije: Ana Artnak,Medicinska fakulteta, Katedraza družinsko medicino, Poljanskinasip 58, p.p. 2218, 1104 Ljubljana,T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10, E:kdrmed@mf.uni-lj.si23. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: OBRAVNAVA SUPRAVENTRIKULARNE TAHIKARDIJE –PFIZERkraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornicaSlovenije, Klub Domus Medicavsebina: strokovno srečanje je namenjenozdravnikom, medicinskim sestramin zdravstvenim tehnikom, študentomobeh strokšt. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: KO za kardiologijo, UKCLjubljana v sodelovanju z Društvommladih kardiologov Slovenije, asist.Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. GregorPoglajen, dr. med.prijave, informacije: prijave: E:cardiojournalclub@gmail.com, facebook.com/cardiojournalclub,informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627, GregorPoglajen, T: 041 346 505marec 20121.–3. ob 15.30 • 28. UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE: UČENJE INPOUČEVANJE O PROFESIONALIZMU V DRUŽINSKI MEDICINI podroben program na spletnistrani zbornicekraj: MORAVSKE TOPLICE št. udeležencev: 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***vsebina: Učne delavnice so namenjene sedanjimin bodočim mentorjem študentov in specializantovs področja družinske medicine. Namen delavnicje udeležencem pomagati razumeti pomenprofesionalnega odnosa zdravnika do bolnikov,sodelavcev in nasploh vseh ljudi in institucij vokolju, v katerem zdravnik dela in živiorganizator: Katedra za družinsko medicinoUniverze v Ljubljani, Katedra za družinsko medicinoUniverze v Mariboru, Združenje zdravnikovdružinske medicine – SZD, prim. prof. dr. JankoKersnik, prim. doc. dr. Mateja Bulc, asist. mag.Andrej Kravos, doc. dr. Marija Petek Šter, prim.asist. dr. Davorina Petek2.–4. ob 13.00 • TEČAJ DODATNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJAprijave, informacije: Ana Artnak,Medicinska fakulteta, Katedra zadružinsko medicino, Poljanskinasip 58, p.p. 2218, 1104 Ljubljana,T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10, E:kdrmed@mf.uni-lj.sikraj: še ni podatka št. udeležencev: 28 kotizacija: 490 EUR k. točke: ***vsebina: tečaj je namenjen vsemzdravnikomorganizator: Slovensko združenje zaurgentno medicino, prim. mag. DušanVlahović, dr. med.prijave, informacije: prijave: W: www.szum.si, E:info@szum.si, informacije: Monika Grünfeld, T: 041 607 402100 Revija ISIS - Oktober 2011

Strokovna srečanjamarec 20128. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: IZZIVI IN NOVOSTI ZDRAVLJENJA Z ANTAGONISTIALDOSTERONA PRI BOLNIKIH S SRČNIM POPUŠČANJEM – PFIZERkraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornicaSlovenije, Klub Domus Medicavsebina: strokovno srečanje je namenjenozdravnikom, medicinskim sestramin zdravstvenim tehnikom, študentomobeh strokšt. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: KO za kardiologijo, UKCLjubljana v sodelovanju z Društvommladih kardiologov Slovenije, asist.Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. GregorPoglajen, dr. med.prijave, informacije: prijave: E:cardiojournalclub@gmail.com, facebook.com/cardiojournalclub, informacije: BlažMrevlje, T: 041 665 627, Gregor Poglajen,T: 041 346 50522. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: INFILTRATIVNE BOLEZNI SRČNE MIŠICEkraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornicaSlovenije, Klub Domus Medicavsebina: strokovno srečanje je namenjenozdravnikom, medicinskim sestramin zdravstvenim tehnikom, študentomobeh strokšt. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: KO za kardiologijo, UKCLjubljana v sodelovanju z Društvommladih kardiologov Slovenije, asist.Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. GregorPoglajen, dr. med.prijave, informacije: prijave: E:cardiojournalclub@gmail.com, facebook.com/cardiojournalclub,informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627, GregorPoglajen, T: 041 346 505Datum bo sporočen naknadno • GENETIKA V GINEKOLOGIJI IN PORODNIŠTVUkraj: LJUBLJANA,Ginekološka klinikašt. udeležencev:ni omejenovsebina: strokovno srečanje je namenjenospecializantom in specialistomginekologije in porodništvakotizacija: 100 EUR specializanti, 150 EUR specialisti, za študente in sekundarijekotizacije niorganizator: Inštitut za genomske raziskave in edukacijo(IGRE), Združenje za medicinsko genetiko SZD, prof. dr.Borut Peterlin, dr. med., svetnikprijave, informacije: informacije:Luca Lovrečić, E:lucalovrecic@gmail.comk. točke: ***april 201212. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: CRT UPDATEkraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornicaSlovenije, Klub Domus Medicavsebina: strokovno srečanje je namenjenozdravnikom, medicinskim sestramin zdravstvenim tehnikom, študentomobeh strokšt. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: KO za kardiologijo, UKC Ljubljanav sodelovanju z Društvom mladih kardiologovSlovenije, asist. Blaž Mrevlje, dr. med., in asist.Gregor Poglajen, dr. med.13.–15. ob 13.00 • TEČAJ DODATNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJAprijave, informacije: prijave: E:cardiojournalclub@gmail.com, facebook.com/cardiojournalclub, informacije: Blaž Mrevlje, T:041 665 627, Gregor Poglajen, T: 041 346 505kraj: še ni podatka št. udeležencev: 28 kotizacija: 490 EUR k. točke: ***vsebina: tečaj je namenjen vsemzdravnikomorganizator: Slovensko združenje zaurgentno medicino, prim. mag. DušanVlahović, dr. med.prijave, informacije: prijave: W:www.szum.si, E: info@szum.si, informacije:Monika Grünfeld, T: 041 607 40220.–21. ob 16.00 • 23. SPOMLADANSKI ZBOR ZASEBNIH ZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOVSLOVENIJEkraj: OTOČEC, Šport hotel, konferenčnadvorana Optimusvsebina: srečanjeje namenjenozasebnim zdravnikomin zasebnimzobozdravnikomorganizator: Strokovno združenjezasebnih zdravnikov in zobozdravnikovSlovenije in Zdravniška zbornicaSlovenije, predsednik SZZZZS PrimožRus, dr. med.št. udeležencev: do 250 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***prijave, informacije: prijav ni potrebno pošiljati, rezervacijo za nočitev in/alivečerjo pošljite neposredno na kraj dogodka, informacije: pisarna Strokovnegazdruženja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, Dunajska cesta162, 1000 Ljubljana in Zdravniška zbornica Slovenije, Dunajska cesta 162, 1000Ljubljana, T: SZZZZS: 01 433 85 35, ZZS: 01 307 21 23Revija ISIS - Oktober 2011101

Strokovna srečanjaapril 201226. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: MEHANSKA CIRKULATORNA PODPORA – NOVITRENDIkraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornicaSlovenije, Klub Domus Medicavsebina: strokovno srečanje je namenjenozdravnikom, medicinskim sestramin zdravstvenim tehnikom, študentomobeh strokšt. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: KO za kardiologijo, UKCLjubljana v sodelovanju z Društvommladih kardiologov Slovenije, asist.Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. GregorPoglajen, dr. med.prijave, informacije: prijave: E:cardiojournalclub@gmail.com, facebook.com/cardiojournalclub,informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627, GregorPoglajen, T: 041 346 505maj 201211.–13. ob 13.00 • TEČAJ DODATNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJAkraj: še ni podatka št. udeležencev: 28 kotizacija: 490 EUR k. točke: ***vsebina: tečaj je namenjen vsemzdravnikomorganizator: Slovensko združenje zaurgentno medicino, prim. mag. DušanVlahović, dr. med.12. • 17. MEDICINSKI DUATLON IN STROKOVNI SIMPOZIJprijave, informacije: prijave: W: www.szum.si, E:info@szum.si, informacije: Monika Grünfeld, T: 041 607 402kraj: UDEN BORŠT PRI KRANJU št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: na spletni strani W:http://www.agp-pro.si/duatlon_brdo/vsebina: promocija zdravega načinaživljenjaorganizator: TK Triglav in Medicus prijave, informacije: Milivoj Veličković Perat, E:mvelic4@guest.arnes.sik. točke: ****** Zbornica nima podatka o številu kreditnih točk, ker organizator še ni podal ali sploh ne bo podal vloge za njihovo dodelitev.DelovnA mestAZdravstveni dom Novo mestoobjavlja prosto delovno mestozdravnika specialista psihiatrije (m/ž)Pogoji:• končana medicinska fakulteta inopravljen strokovni izpit,• opravljen specialistični izpit spodročja psihiatrije,• veljavna licenca Zdravniškezbornice Slovenije,• aktivno znanje slovenskega jezika,• državljanstvo Republike Slovenijeali dovoljenje za delo v RS,• poskusno delo štiri mesece,• vozniški izpit B-kategorije.Delovno razmerje bo sklenjeno zanedoločen čas s polnim delovnimčasom.Kandidati naj pošljejo pisne prijavez dokazili o izpolnjevanju pogojev inkratek življenjepis v 30 dneh po objavitega razpisa na naslov: Zdravstvenidom Novo mesto, Kandijska c. 4, 8000Novo mesto ali na E: info@zd-nm.si.O izbiri bodo kandidati obveščeni vroku, določenem z zakonom.Zdravstveni dom Novo mestoobjavlja prosto delovno mestozdravnika specialista V/VI zapodročje interne medicine inultrazvočne diagnostike (m/ž)Pogoji:• končana medicinska fakulteta inopravljen strokovni izpit,• opravljen specialistični izpits področja interne medicines poznavanjem ultrazvočnediagnostike ali zdravnik specialists specialnimi znanji s področjaneinvazivne diagnostike, vključnoz UZ srca,• veljavna licenca Zdravniškezbornice Slovenije,• aktivno znanje slovenskega jezika,• državljanstvo Republike Slovenijeali dovoljenje za delo v RS,• poskusno delo štiri mesece.Delovno razmerje bo sklenjeno spolnim delovnim časom za nedoločenčas.Kandidati naj pošljejo pisne prijavez dokazili o izpolnjevanju pogojev inkratek življenjepis v 30 dneh po objavitega razpisa na naslov: Zdravstvenidom Novo mesto, Kandijska c. 4, 8000Novo mesto ali E: info@zd-nm.si.O izbiri bodo kandidati obveščeni vroku, določenem z zakonom.102 Revija ISIS - Oktober 2011

Strokovna srečanjaZavod za pokojninsko ininvalidsko zavarovanjeSlovenijeobjavlja v sektorju za izvedenstvo petprostih delovnih mest:1. zdravnik izvedenec II (m/ž)• eno delovno mesto v službi zaizvedenstvo I. stopnje za delo vKranju• dve delovni mesti v službi zaizvedenstvo II. stopnje za delo vLjubljaniKandidati morajo izpolnjevatinaslednje posebne pogoje:• zdravnik specialist medicine dela,prometa in športa ali zdravnikspecialist druge ustrezne kliničnespecialnosti,• 4 leta delovnih izkušenj,• veljavna licenca zdravniškezbornice,• znanje Microsoft Office,• aktivno znanje slovenskega jezikain sposobnost sporazumevanja vtujem jeziku.2. zdravnik predsednik I (m/ž)• eno delovno mesto v službi zaizvedenstvo II. stopnje za delo vLjubljaniKandidati morajo izpolnjevatinaslednje posebne pogoje:• zdravnik specialist medicine dela,prometa in športa ali zdravnikspecialist druge ustrezne kliničnespecialnosti,• 4 leta delovnih izkušenj,• veljavna licenca zdravniškezbornice,• znanje Microsoft Office,• aktivno znanje slovenskega jezikain sposobnost sporazumevanja vtujem jeziku.3. vodja službe za izvedenstvo (m/ž)• eno delovno mesto v službi zaizvedenstvo II. stopnje za delo vLjubljaniKandidati morajo izpolnjevatinaslednje posebne pogoje:• zdravnik specialist medicine dela,prometa in športa ali zdravnikspecialist druge ustrezne kliničnespecialnosti,• 5 let delovnih izkušenj,• veljavna licenca zdravniške zbornice,• znanje Microsoft Office,• aktivno znanje slovenskega jezikain sposobnost sporazumevanja vtujem jeziku.Pogodbe o zaposlitvi bodo sklenjeneza nedoločen čas, s polnim delovnimčasom (nastop dela po dogovoru).Kandidate vabimo, da pošljejo pisneponudbe z dokazili o izpolnjevanjupogojev in opisom delovnih izkušenjdo 15. 10. 2011 na naslov: Zavod zapokojninsko in invalidsko zavarovanjeSlovenije, Kolodvorska 15, 1518Ljubljana.Psihiatrična klinika Ljubljanaobjavlja prosto delovno mestozdravnika specialista V/VI PPD3(internist) (m/ž)Kandidati morajo izpolnjevatinaslednje pogoje:• diploma medicinske fakultete inopravljen strokovni izpit,• specialistični izpit s področjainterne medicine,• veljavna licenca Zdravniškezbornice Slovenije,• aktivno znanje slovenskega jezika.Delovno razmerje bo sklenjeno zanedoločen čas s polnim delovnimčasom in 4-mesečnim poskusnimdelom.Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanjupogojev s kratkim življenjepisom najkandidati pošljejo v roku 15 dni poobjavi na naslov: Psihiatrična klinikaLjubljana, Služba za kadrovske zadeve,Studenec 48, 1260 Ljubljana Polje.mali oglasiProdam poslovni prostor v centruMaribora v velikosti 127 m² spridobljenim gradbenim dovoljenjemza opravljanje zobozdravstvene alizdravstvene dejavnosti.Obsega dva nivoja.1. Nivo ulice (92 m²) zajema v načrtu:• dve ordinaciji, večja za namestitevdveh zobozdravniških stolov,manjša za en zobozdravniški stol,• polkrožna čakalnica,• WC za invalide,• administrativni sprejemni prostor,povezan s prehodom v večjoordinacijo in pultom, ki ločuječakalnico,• RTG-prostor za namestitevkombiniranega RTG-aparata zapanoramsko, telerentgensko in3D-slikanje ter posebej za lokalniRTG,• zobotehnika, čisti in umazani del,• pisarna za direktorja.2. Kletni nivo (35 m²), v katerega sedostopa po spiralnih stopnicah inzajema v načrtu:• garderobo z WC-jem in tuš kabinoza zaposlene,• strojnico za kompresor, sesalec,prezračevalno napravo, pralni stroj …• študijsko sobo s kuhinjskimkotičkom.Objekt ima napeljanih večino strojnihinstalacij (ogrevanje preko kotlovnice skalorimetrom porabe toplotne energije,vodovodne instalacije s števcem porabe,odtoki, vodi za stisnjen zrak in zaodsesavanje) in postavljene predelnestene.Pred poslovnim objektom sta dvaparkirna prostora za invalide. Parkiranjeza paciente je urejeno v ulici na plačljivibeli coni in v parkirni hiši, oddaljeni50 m.Cena: 1850,00 EUR za m² z vključenimdavkom.Informacije: GSM 041 201 923.Revija ISIS - Oktober 2011103

Strokovna srečanjaUredništvu revije IsisDunajska c. 162p.p. 4391001 Ljubljanafaks: 01 30 72 109V reviji Isis želimo objaviti priloženo obvestilo o strokovni prireditvi.Prvo obvestilo želimo objaviti vštevilki Izide.Ustrezni program strokovnega srečanja naj bo objavljen na spletni strani zbornice.Datum prireditveZačetek, uraKrajProstor, kjer bo prireditevNaslov strokovnega srečanjaŠtevilo poslušalcev (če je določeno) (neomejeno)Vsebina in vrsta strokovne prireditve (podiplomski seminar, posvet, učna delavnica...)Komu je namenjena (vsem zdravnikom, zdravnikom v osnovnem zdravstvu, kirurgom, internistom...)Organizator (medicinska fakulteta, klinika, sekcija Slovenskega zdravniškega društva...)Predstavnik ali strokovni vodjaNaslov za pošiljanje prijavInformacije, kontaktne osebeNjihove tel. številke in št. faksaVišina kotizacijeBrezplačna kotizacija da ne za upokojene zdravnike in študente104 Revija ISIS - Oktober 2011

Zdravniki v prostem časuObnovili smo stike s slovenskimizdravniki na KoroškemElko Borko, Aleksandar KruščićV soboto, 4. junija, je avtobus podjetja Globus s 40 članiMedikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društvain Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture,podružnica Maribor, že tretjič v zadnjih letih odpeljal članena strokovni obisk k Slovencem v Celovec in na ogled Rezije.Med vožnjo po Dravski dolini nas je vodja potovanja, prof.Aleš Arih, na prijeten način seznanil z zgodovino srednjeveškihgradov na naši poti, arheolog Ivan Tušek pa z zanimivostmi, kisegajo v obdobje, ko so bili v naših krajih Rimljani.V Celovcu smo obiskali slovenski Mladinski klub. Med dobrodošliconas je direktor ustanove dr. Krebs seznanil z delom inproblemi mladih koroških Slovencev, prof. Schellander pa je torazlago popestril s podrobnostmi. Po ogledu prostorov in malicinas je profesor odpeljal v prostore Mohorjeve družbe, ki so vveličastni stavbi skoraj v samem središču mesta. O zgodoviniMohorjeve družbe in njenem pomenu za Slovence v časuAvstro-Ogrske nas je seznanil mladi dr. Filipič, nato pa nas jepopeljal po razstavi slikarja Omana, ki iz protesta proti Haiderjuv njegovem času v Celovcu ni razstavljal.Sledil je obisk slovenskega etnološkega inštituta Akademije,kjer smo se v njenih lepih prostorih seznanili z njihovimSlovenski zdravniki med obiskom dvojezičnega vrtca v Celovcu, ki je bil ustanovljen indeluje s prispevki Slovenije.raziskovalnim delom. Takoj zatem je prof. Elko Borko predstavilpredsednika slovenskih zdravnikov na Koroškem dr. FranzaWuttija, ki nam je povedal, da ima društvo 90 članov, vendarje aktivnih le 40 do 50, ki plačujejo članarino. Z zdravniškimiorganizacijami v Sloveniji nimajo nobenih povezav, zato smo sezelo hitro dogovorili za bodoče sodelovanje; to je bilo enostavno,saj sta bila med nami direktor UKC Maribor prim. GregorPivec in predsednik Zdravniškega društva Maribor asist.Davorin Dajčman. Sestanek je zadolžil slovenske zdravnike vmatici, da na novo vzpostavimo strokovne in kolegialne odnosez zdravniki, ki v sosednji Avstriji s poznavanjem slovenščinepomagajo pri ohranjanju našega jezika. Starejši zdravniki sose spomnili, da so pred leti slovenski zdravniki na Koroškempogosto prihajali na naše strokovne sestanke. Med temi lahkoizpostavimo dr. L. Siečnika, znanega družbenega delavca inaktivista iz Dobrle vasi na Koroškem, ki je bil 29. januarja leta1980 tudi na ustanovnem sestanku Znanstvenega društva zazgodovino zdravstvene kulture Slovenija, podružnice Maribor.Po krajšem sprehodu do celovške stolnice, v kateri je spominskaplošča, posvečena našemu škofu Slomšku, in po pestri sobotnitržnici, med katerim smo spoznali številne stvari, ki povezujejoSlovence doma in na Koroškem, smo se odpravili proti Italiji inslovenski Reziji.Med vožnjo po avtocesti smo zveliko pozornostjo poslušali predavanjeprof. Schellandra o Koroškiin problemih slovenskega prebivalstva.Pogosto nas je spravil v zadrego,saj smo dobili občutek, da sokoroški Slovenci bolj ponosni nasvoje slovensko poreklo kot mi, kiživimo v svoji slovenski, samostojnidomovini. Akademikinja ZinkaZorko nas je hkrati seznanila zzanimivostmi in posebnostmirezijanskega narečja, ki ga še vednogovori nekaj zamejskih Slovencevv Italiji.V lepi, slabo poseljeni Rezijanskidolini s štirimi večjimi zaselki smose ustavili v Slovenskem kulturnemcentru in poslušali razlago o za naszelo težko razumljivem narečju, siogledali izredno privlačne diapozitive,ki so pričarali lepote te ševedno neokrnjene doline. SledilaRevija ISIS - Oktober 2011105

Zdravniki v prostem časuje zanimiva folklorna predstava, saj se plesalca med plesom nedotikata in se po šestih taktih usklajujeta z udarcem noge.Seveda je sledil krajši sprehod in ogled tipičnih rezijanskihhiš, za katere so značilni »gangki«, to so leseni prehodi mednadstropji. Za konec smo si ogledali muzej brusačev, saj so biliRezijani poznani po tem, da so se sezonsko ukvarjali s temposlom.Po ogledu Rezije smo se podali na pot proti domovini. Medvožnjo je prof. Elko Borko seznanil udeležence s 150-letnicoustanovitve Slovanske čitalnice v Mariboru in njenim pomenomza razvoj slovenske nacionalne zavesti v Mariboru ter zvlogo dr. Matije Preloga pri slovenskem časnikarstvu in slovenskemgledališču v Mariboru.Tako je vožnja do Žirovnice, kjer smo imeli skupno, nekolikopozno kosilo, minila izredno hitro. Po večerji smo nadaljevalipot proti domu. Dobre volje smo poslušali anekdote in vice vsedo Ljubljane, kjer smo se poslovili od našega koroškega prijateljaprof. Schellandra. Ob koncu naše poti smo si z veseljemogledali še dokumentarni film o Reziji, ki ga je prispevalaakademikinja Zinka Zorko.Že v nočnem času, po 550 kilometrih vožnje, smo utrujeni,vendar zadovoljni z globokimi vtisi in lepimi spomini prispelido avtobusnega postajališča. Ob koncu ni manjkalo pohval našimorganizatorjem, ki pripravljajo vsebine in vodijo te delovne,strokovne izlete, katerih namen je zdravnike iz matičnega deladomovine čim bolj povezati z našimi prijatelji in sonarodnjakina Koroškem. Med temi je bila predvsem zahvala našim donatorjemMestni občini Maribor, Univerzitetnemu kliničnemucentru Maribor in Zdravstvenemu domu Maribor.Medikohistorična sekcija SZD, ki ima svoj stalni sedež vMariboru, načrtuje v začetku oktobra letos skupni strokovnisestanek s slovenskimi zdravniki, ki delujejo na avstrijskemdelu Koroške. Izmenjali bomo izkušnje o preventivnem delu indrugih področjih zdravstvenega varstva slovensko opredeljenihprebivalcev v obeh sosednjih državah. Prijave za sestanek žepotekajo.Enodnevno potepanje pokoroških zgodovinskih krajihAndrej RantMnogi zanimivi kraji nam ležijo tako rekoč pred nosom, panikoli ni časa, da bi se jim posvetili. No, pa sem rekel, gremo,in sem se s soprogo in še z dvema kolegoma odpravil na Koroško,ki je čudovita dežela v vseh pogledih. Da kaj zanimivegavidiš, ni treba ravno v Louvre ali v Rim, zanimivosti so žena pragu domovine. Nekoč to ni bil prag, ampak Karantanija,mogočna srednjeveška država v osrčju Evrope, prva slovenskadržava in zibelka slovenstva.Zgodovinski potep smo pričeli z obiskom Štalenskega vrha(Magdalensberg), nekoč prestolnice Noriškega kraljestva. Odtu so noriški keltski kralji skoraj tristo let vladali podjarmljenimKarnom, to je Karantancem, slovenskim prednikom. Takrat jebil ta kraj, ki leži na 1.000 m nadmorske višine, prazgodovinskomesto, pomembno trgovsko in železarsko središče in kovnicadenarja. Danes je del tega kompleksa odkopan in urejen zaoglede obiskovalcev in je največji arheološki park – muzej naprostem v Avstriji. Prikazano je znamenito noriško železarstvo,ki je cvetelo še stoletja po rimski okupaciji leta 16 po Kr.Poleg amfor in rimskega posodja so razstavljene tudi kopiječudovitih fresk, ki dokazujejo okus rimskega vladajočega sloja.Med njimi izstopa tankočutna podoba Ifigenije, ki z žalostnimobrazom izraža svojo kruto usodo. V muzeju je razstavljena tudikopija mladeniča, ki predstavlja eno najlepših bronastih plastikrimske dobe. V središču antičnega mesta, na forumu, naredi vtisŽalostni obraz Ifigenije, ki jo je žrtvoval lastni očeAgamemnon.106 Revija ISIS - Oktober 2011

Zdravniki v prostem časuna obiskovalca okopan ohranjen temelj templja, ki je ob vsehstraneh podprt z močnimi kontraforji.Iz Štalenskega vrha nas je pot vodila na naslednjo znamenitozgodovinsko točko, na grad Ostrovica (Hochosterwitz), mogočnigrad, sezidan na 160 m visoki skali. Bil je nezavzeten, tudiTurki so se mu raje izognili. Pot na vrh se na vzhodni strani vijeskozi štirinajst utrjenih vrat. Z južne strani popelje turiste navrh ob skoraj navpični skalni steni kabina tirne žičnice. Z graduje čudovit razgled po vsej koroški kotlini na beljaške, breške,krške Alpe in na Štalensko in Šenturško goro. Na vrhu je že vantiki stal tempelj, posvečen sončnemu bogu Belinu, grad natem mestu pa je omenjen že leta 850. V 12. stoletju je bil fevdkrških škofov. V sedanjem obsegu je grad že skoraj pet stoletijv lasti mogočne koroške plemiške rodbine Khewenhüller.Zgradil ga je Georg Khewenhüller med leti 1571 in 1587. Nagradu sta restavracija in muzej. Vodič nas vodi skozi sobane,natrpane s starim orožjem nekdanje grajske orožarne. Največ jekompletnih oklepov in helebard. Po stenah pa se vrsti galerijavelikih slik nekdanjih lastnikov, ki so upodobljeni s soprogami vbogatih oblačilih. Prava paša za oči! To pa je tudi skoraj vse karje ostalo od nekdanje slave teh vplivnih bogatih plemičev, ki sood 16. stoletja dalje opravljali pomembne cesarske službe. No,pri nas še tega ni več, saj so večino gradov izropali in požgali. Vmuzeju so razstavljene tudi kamnite in bronaste sekire, najdenena grajskem griču, ostanek prazgodovinske poselitve tega kraja.Pomislil sem na tedanje praprebivalce, ki bi jih kap, če bi jih zgondolo pripeljali na vrh.Z Ostrovice smo se odpeljali v Breže (Frisach), ki leži severnood Celovca v Krški dolini (Gurktal). Za Krko, kjer je pokopanasveta Hema, ni bilo časa. V srednjem veku so bile Brežeutrjeno mesto s stolpi in z visokim, še danes delno ohranjenimobzidjem. Grad, kjer so stolovali solnograjski nadškofi in njimpodložni krški škofje, sestavlja obsežni kompleks stolpov inosrednji stolp s palacijem. Mesto je nastalo zaradi bogatihnahajališč srebrove rude, ki so jih škofje intenzivno izkoriščali.V gradu je bila kovnica, ki je v 12. in 13. stoletju oskrbovalaslovenske dežele in Ogrsko s kakovostnim denarjem, breškimipfenigi. V Brežah so v srednjem veku koroški vojvode prirejaliturnirje in viteške igre. V letu 1226 se je teh iger udeležilo 600vitezov iz vse Evrope.Dan se je prevesil v pozno popoldne in ob duši, polni vtisov, nasje prazen želodec spomnil, da smo živa bitja, ki potrebujejo materialnohrano, zato smo si privoščili dobro kosilo v restavracijiGrad Ostrovica z vzhodne strani.Romanski palacij na gradu Breže (12. stol.).Grajski gospod Ostroviški in dve dami (16. stol.).Revija ISIS - Oktober 2011107

Zdravniki v prostem časupivovarne Hirter. Sledil je še obisk Grebinja (Greifen) z mogočnimistoimenskim gradom. Časa je bilo le za ogled baročnein romanske cerkve ter pokopališča. V baročni cerkvi je skorajpreveč bogata prižnica in razkošni baročni oltarji, romanskacerkev pa je bolj skromna, vendar bolj mistična. Okoli obehcerkva je pokopališče, obdano z utrjenim obzidjem. Napisi navzorno urejenih grobovih, ki imajo slovenske priimke Rebernig,Pototschnig, Kopeinig, Jellen, Hudelist, Petritch, pričajo, da jebil to donedavnega čisto slovenski kraj. Danes pa se tu govori lenemško.Polni vtisov smo se mimo gradu Vovbre (Hainburg) vrnili vSlovenijo. Kako resnične so besede, ki sem jih prebral na nekemnagrobniku v grebinjski cerkvi: »Flores, gentes, dies transieruntsicut umbra« – cvetje, rodovi, dnevi preidejo kot senca.RazmišljanjeO pomenu topline, sočustvovanjain empatije z bolnikomZlata RemškarMed potepanjem po Stari Ljubljani me je ogovorila mamica spetletnim sinčkom: »Se me morda spomnite? V tretjem in šestemletniku študija medicine ste mi bili na Golniku mentoricana vajah. Zapomnila sem si vas! Ravnokar pa sem po naključjutudi prebrala vašo pravkar izdano pesniško zbirko Popotnicahčeram. Poleg osebnoizpovednih pesmi pišete v njej tudi onašem zdravniškem poklicu. Vaše pesmi so se me dotaknile!«Priznam, da me je mlada kolegica zelo presenetila in da sem sepočutila počaščeno prvič zato, ker se me je zapomnila s študentskihvaj, in drugič, da je prebrala pesmi in da so ji bile všeč.»Nekatere od vaših zdravniških pesmi sem že prej prebirala vIzidi. Sedaj pa so zbrane. Že na vajah ste nam poudarjali, kotsem si zapomnila, da ima zdravnik zaradi svojega znanja velikoprednosti pred bolnikom in da jih mora pazljivo izkoriščati,da se ne sme prevzeti, da mora ostati človek. O teh stvareh,o katerih tudi pišete v teh pesmih, se zdravniki med sebojpremalo pogovarjamo. Kaj mislite vi?«»Mislim, da imate prav!« sem rekla. »Medicina kot znanostnas zaradi svojega napredka fascinira, pri čemer nehotezanemarjamo njeno prarazsežnost osebnega vpliva zdravnika nabolnika.«Zelo me je presenetilo, da mlada zdravnica očitno podobnodoživlja zdravniški poklic kot ga sama. Da so tudi zanjo bolnikiljudje in ne le strokovni medicinski problemi ter se že na začetkusvoje zdravniške poti ukvarja z odnosom zdravnik - bolnik.Mentorji včasih sejemo tudi te vrste semena, ki, kot vidim,dobro klijejo.Pomislila sem, da zdravniki res večinoma molčimo o razsežnostiosebnega odnosa zdravnika z bolnikom. Dnevno razvijamoin izboljšujemo različne sisteme strokovnega obravnavanjabolnikov, v zadnjem času tudi paliativne oskrbe bolnikov, kipa ne slonijo na upoštevanju osebnega vplivanja zdravnika nabolnika in na razvijanju medsebojnega zaupanja, dostopnosti inodgovornosti med zdravnikom in bolnikom. Zdi se mi, kot dabi se v dobi znanstvene medicine sramovali osebnega odnosa zbolnikom in zanikali to nemerljivo razsežnost našega poklica.Na kaj pri tem mislim? Najlažje bom osvetlila s primerom!Sedemdesetletni bolnici so februarja 200X ugotovili rak jajčnika.Zdravili so ga na različne načine, kar pa ni zaustavilo napredovanjabolezni. Po dobrem letu dni obravnavanja so ugotavljaliaktivnost bolezni v abdomnu in pojav bilateralnega plevralnegaizliva. Usmerili so jo na diagnostično obravnavo v pulmološkobolnišnico, kjer so ji diagnosticirali bilateralno karcinozo plevrein jo tudi razbremenilno punktirali. S potrjeno diagnozo napredovanjabolezni v torakalno votlino se je bolnica vrnila k svojimdosedanjim terapevtom, ki so jo osebno seznanili, da so se nadaljnjeučinkovite terapevtske možnosti izčrpale ter ji dali zelooddaljen datum ponovne kontrole pri njih. Bolnica se je zaradidirektne informacije o neozdravljivosti rakave bolezni zeloprestrašila ter bila dodatno zbegana tudi zaradi oddaljenegadatuma ponovne kontrole pri dosedanjih terapevtih. Kdo jo bovodil? Na koga se bo obrnila, če se bo tekočina v pljučih naprejnabirala in bo potrebovala razbremenilne punkcije? Zadnje joje še posebej skrbelo! Občutila je, da so se ji vrata k tistim, ki sojo zdravili do sedaj, zaprla. Ker je bila zelo osveščena o svojemstanju in grozeči nevarnosti dušenja zaradi ponovnega nabiranjatekočine v plevralnem prostoru, je samoiniciativno vzpostavilastik s tistimi, ki so jo diagnostično nazadnje obravnavali zaradiobolenja pljuč, in ti so v bolničino veliko olajšanje prevzeli skrbzanjo. Vodili so jo ambulantno z večkratnimi razbremenilnimipunkcijami vse do teden dni pred smrtjo, ko so jo hospitaliziraliter ji omogočili tudi lajšanje umiranja.Opisana zgodba bolnice ni zelo redka.108 Revija ISIS - Oktober 2011

Zdravniki v prostem časuBolnica je bila strokovno medicinsko dobro vodena, vse doklerje pri njej še obstajalo učinkovito zdravljenje. Po izčrpanju specifičnegazdravljenja pa se je bolnica znašla v praznem prostoru.Somatsko še ni bila propadla in bi bila lahko še ambulantnooskrbovana od doma. Toda kdo jo bo oskrboval?Sistem, ki jo je mesece zdravil in ki se je bolnica nanj navezala inmu zaupala, pacientki po izčrpanju zdravljenja ni pokazal poti,po kateri bi hodila v naprej. Ni je preusmeril s svoje na nekodrugo, na primer paliativno pot. Ugotovimo še lahko, da sedanjipaliativni oddelki niso tako organizirani, da bi tako oskrbo, kot sona primer občasne razbremenilne punkcije plevralnega prostora,lahko prevzemali in jo na primer tudi ambulantno vodili.Bolnik, ki si ne bi pomagal sam, kot si je bolnica, bi se obdušenju zaradi plevralnega izliva moral zatekati v urgentneambulante, kjer bi se srečeval z različnimi zdravniki, ki njegoveproblematike za nazaj ne bi poznali in bi se vsakič morali z njošele seznanjati. Urgentne ambulante tudi sicer niso namenjenekontinuiteti sledenja bolnika in zato včasih indicirajo hospitaliziranjabolnikov, ki bi morda ne bila potrebna, če bi se pri bolnikuukrepalo na primer usmerjeno z razbremenilno punkcijo.Na drugi strani so te ambulante zelo pogosto preobremenjenez bolniki, tako da jim za neurgentna stanja, kot je na primerrazbremenilno punktiranje metastatskega izliva, zmanjka časain energije.Kot vidimo, bi bilo bolnikom z izčrpanim specifičnim zdravljenjemsmiselno sistemsko zagotoviti učinkovite neposredne poti,kako priti do zdravniške pomoči, če jo akutno potrebujejo.O teh poteh bi morali biti seveda poučeni ne le bolniki, ampaktudi njihovi svojci ali tisti, ki so bolnikom v oporo na njihovihdomovih.Za bolnico je bilo, kot smo videli, zelo travmatično, ko jezvedela, da se je je sistem, ki jo je mesece zdravil, odrekel. Čebi jo mehko preusmerili v paliativno oskrbo, ki bi bila odprtodostopna (brez v sistem vgrajenih posrednikov) in zmožnabolnike s podobnimi posegi, kot ga je rabila prikazana bolnica,sama oskrbeti, bi bilo bolnici in prenekateremu našemu bolnikulažje, hkrati bi pocenili morda celo obravnavo takih bolnikov,ker bi jih manjkrat po nepotrebnem hospitalizirali. Slednji pabi imeli občutek strokovne kontrole nad svojo boleznijo, kar bizelo prispevalo k njihovemu občutku varnosti, ki ga še zlastitaki bolniki potrebujejo.Odnos bolnik - zdravnik torej vedno obsega tudi medčloveškiodnos in povzroča, da je ta poklic tako različen od drugih poklicev,pa če se našemu poklicu to priznava ali ne!Z mlado kolegico sva se naposled poslovili.Ugotavljala sem, da ima kolegica prav, da se premalo pogovarjamoo tej plati zdravniškega dela, ki je povezana z osebnimistiskami bolnikov, ki vzdramijo tudi zdravnikova čustva. Vzadoščenje mi je bilo, da o teh stvareh premišljajo tudi prihajajočegeneracije zdravnikov in da očitno nisem osamljena ssvojim načinom gledanja na zdravniško delo, da je le v bolnikausmerjena medicina tista medicina, ki celovito izpolnjujezdravnikovo poslanstvo.Devinska gospaAndrej RantNa skali mogočni Devin grad stoji,v njem že stoletja nihče ne živi.Piš burje v zidovih razpadlih ječi,v globinah prepadnih šum morja buči ...Nekoč je tu bival oholi gospod;imel je vsega, časti in bogastva povsod.Bog dal mu je ženo vrlo, zvesto,povila mu sinka je, dete ljubo.A njemu soproge ni mar mu bilo,za Lahinjo lepo je vrgel oko.Do žene vse bolj osoren je bil,vse bolj jo sovražil, vse bolj jo mrzil.Je vsak dan prosila, rotila moža,naj vendar prijazno besedo ji da.V žalosti reva je vila roke,na sinka v zibeli rosila solze ...Nekoč le prijazno ji reče, veli,da stopi do skale, kjer morje buči.Nasmehne se, usta v poljub narediin pahne jo s skale, z grozne čeri!Krik devin v globinah obstane,v kamenju ostrem skameni,morje zahrope, jo z valom objamein v belo skalo spremeni.Lahinjo vzel je prevzetni gospod,a srečen, srečen ni bil; umrlo je dete.Videl je devo, videl povsod;ponoči bedel je, podnevi pa pil.Še danes, trdijo, ob uri duhoviz skale njen duh se vrača domov;prikaže se v linah, gre mimo vratin blodi po sobah neslišno kot tat.Naposled v izbi otroški obstane.Žena bela pred zibko stoji;v tišini globoki vročena ne gane,dolgo, dolgo vzravnana molči ...Ob zori le zdrzne se,zavzdihne boleče, zibel zapusti;še prej kot sonce grad pozlati,jo bol v kamen nazaj spremeni.Revija ISIS - Oktober 2011109

Zdravniki v prostem časuGlej spetjesenprihajaAndrej RantGlej, spet jesen prihaja,bogata, zrela, zlatorjava;korak v odpadlem listju šelesti,veter se z listi poigrava …Listi odpadajo,izginjajo kot dnevi z veje let;spomini le ostajajoin pust in prazen svet …A duša, duša dalje hrepeni,žejna življenja si želiujeti, zadržati spetpobegle, lepe, srečne dni!Drevesa v soncu se zlatijo,nebo kipi v dan igriv!In travniki, kako dišijo;tako lepo je dihati in biti živ!Jaz pa med stenami ujetčemim pozabljen in uklet;in čas v prazno mi hitiin ni več steze, ne poti …V minule dneve se oziram,trpim in v sebi umiram …ObrazAndrej RantVsak dan te srečam in vate se ozremin nemo govore oči očem …Kot senca greš z menoj in jaz s teboj;spremljaš me povsod, uklet sem -vedno tvoj.srečujem zjutraj te, srečujem te zvečer,sredi noči, v zrcalu tihih vod,v odsevu šip, v izložbah – venomer …Včasih si čemeren, pa resen,kdaj drugič bedasto vesel,pa spet utrujen, žalosten, uvel …Včasih si maska, narejen nasmeh;ljudem uideš in skriješ blesk v očeh,a meni resnice nikoli ne prikriješ,ker vem zvijačo vsako, vsak tvoj greh!Prišle so meglejesenskeAndrej RantPrišle so megle jesenske in dim je polja ovil;zlatijo topoli se v Barju in piš jih bo ogolil.Sedim v gostilni na barki, Ljubljanica mimo drsi –in pijem, nazdravljam oblakom, na najine lep dni ...Pijem – lasje mi tvoji polzijo v dlanehin čutim žgoče poljube in čutim ogenj v očeh ...Luna je vstala iz reke, začudeno vame strmi,ko gledam v kozarce globoke in pijem na najine dni.Odleteli že so žerjavi, odletele so divje gosi,prišle so megle jesenske in z njimi mrzle noči …Gosak osameli nekje v noč se otožno oglaša,reka neslišno drsi in listje uvelo odnaša ...NovembrskidneviJože JensterleNajnižji točki se zdaj sonce bliža,jesenske sence daljšajo se v zimoin dan je ob nastopu skoraj mimo,polepšati ga skuša vedra viža.Ta nas še dviga, nikdar ne poniža,celo lep dan podarja, znosno klimo,ko se spopadamo z grozečo plimonestrpnosti, ki se nevarno bliža.Z njo izgubili bomo vsa merila,občutke, da nekdo trpi, ga zebe.Tako spodrezali si bomo krila,ki nosijo čez dnevne nas potrebe.Brez njih brezčutnost nas bo odtujilaod drugih in sveta, najbolj od sebe.SeniumJože JensterlePostopno mož postal je razvalina.Uspešno konca s koncem več ne veže,korak zapleta se od vsake teže,vir misli mu ni vtis, ne dar spomina.To čuti zdaj nekdanja korenina,ki vedel je s čim, kdaj stvarem se strežein znal, kako zamere se odveže,da trajna ne ostane brazgotina.Sprememba je nastajala počasiin neopazno, skoraj neboleče,kot se spreminjajo vsem letni časi.Vendar užíl ob tem nič manj ni sreče,dokler ni sam, stoječ na goli jasi,zaslutil njo, pred k’tero svet trepeče.Tek letJože JensterlePolzi skoz prste nam za letom letokot pada dež skoz trde, goste vejein se ob tem razdaja, včasih kaj ogreje,vso rast vlaži, izpira jo zavzeto.Kaj nam je v njih ostálo čisto, sveto?Kar skrivajo umazane odeje,za kaj se brat huduje ali smeje,nekoč bo vse to svetu razodeto!Za zdaj nam marsikaj je še prikrito,čeprav zapušča sled dejanje vsako.Ta večkrat kot plevel je, redko žito.Še pravo čutimo zdaj bolj kot tlako,ravnanje mnogih kaže držo zvito,a mi naj ne bi delali enako!110 Revija ISIS - Oktober 2011

Zdravniki v prostem časuTudi na dopustu ... OdvisnostiJasna Čuk RupnikPlavanje, čudovita narava, družba izjemne klape dolgoletnih prijateljev!Vse to bi lahko zadostovalo za počitnice z resnično velikim»Ah!« Pa seveda branje. Letos o Ženskah, ki tečejo z volkovi. »Zleti moč preskoči od drobnarij k polnosti duše,« je zapisala ClarissaPinkola Estes. »Vzeti svet v svoje roke in delovati v njem na način,prežet z dušo, in na način, ki dušo krepi, je mogočno dejanje divjegaduha. ... Tudi zato je treba ohraniti divjo naravo v ženskah – injo v nekaterih primerih tudi skrajno budno varovati, da ne bi bilaugrabljena in zadušena.«In jo ohranjam, to divjo naravo. Še posebej intenzivno na dopustu.Tudi s tem, da sem letos med čudovitimi sončnimi zahodi Kornatovponovno listala Odvisnosti: odlične prispevke v zborniku prav takoodlične konference, ki se je imenovala 3. slovenska konferenca oodvisnosti.Zdaj, ko se dnevi znova usmerjajo v svoj standardni delovnoustvarjalnipohod, delam obračun pridobljenega znanja. Z velikimveseljem, ker plusi močno presegajo minuse. Podoživljam prvidve slovenski konferenci o odvisnosti in z velikim občudovanjempreštevam mnoge nove in zanimive akterje na slovenski terapevtskisceni. Tudi v Sloveniji je v teh letih nastala pahljača programov, kinam jo je že pred 15 leti v izobraževalnem projektu šestih evropskihdržav na Siciliji kot nujno ponudbo v zdravljenju odvisnosti predstavljalprof. David Deitch z Univerze San Diego.Je pa že tako, da z znanjem raste tudi zavedanje o tem, česa vsegaše ne vemo. Pa tudi zavedanje o tem, kaj vse bi v Sloveniji še moralidelati, pa tega ne delamo. Ne delamo zakaj? Ker (še) ne znamo? Kerne razumemo? Nočemo delati? Smo pregoreli?Nekoč smo se na teh konferencah močno prerekali o tem, alimetadon da ali ne. Zanimivo bi se bilo vprašati, ali sta strokovna inlaična javnost na področju opioidne odvisnosti danes morda manjrazdeljeni na privržence in nasprotnike uporabe opioidnih zdravil?Navsezadnje so uspehi zdravljenja z uporabo ustreznih zdravil boljšitudi na področju tobačne in alkoholne odvisnosti! Več je danesgovora o celostni obravnavi obolelih in več o tem, da je v zdravljenjepomembno vključevati vso družino. Ja, morda je res več govorao tem, tudi več usmerjenih aktivnosti, a mnogi bolniki ostajajov najtežjih trenutkih še vedno prepuščeni sami sebi, brez nekestrokovno resne in trdne opore. V programih zdravljenja se večaštevilo brezdomnih in brezposelnih oseb. Prognoza enih in drugihje praviloma slaba.»Poznavanje in razumevanje problematike pitja alkohola je ševedno pomanjkljivo tako med strokovno kot med laično populacijo.Tvegano in škodljivo pitje alkohola je v Sloveniji razširjeno bolj,kot kažejo uradni podatki, in bolj, kot si želimo priznati,« je MarkoKolšek v uvodu predstavil program Katedre za družinsko medicino»Sporočilo v steklenici«. Pa se sprašujem, koliko nas je na www.nalijem.si rešilo vprašalnik o pitju alkohola? Koliko nas je v svojihambulantah izpolnilo vprašalnik AUDIT? Ne mislim za paciente.Zase, mislim. No, in kako pogosto ponudimo vprašalnik našim bolnikom?In kako pogosto naše bolnike vprašamo, ali kadijo tobak?Morda se še vse premalo zavedamo, da je »svetovanje družinskegazdravnika eden izmed najbolj učinkovitih ukrepov, da kadilec preneha skajenjem«, kot nam je povedal kolega Tomaž Čakš. Pa to velja tudiza alkohol. Koliko pa je med nami, zdravnicami in zdravniki, šekadilcev? Koliko je takih še posebej na področju zdravljenja bolezniodvisnosti, torej v programih, v katerih bi še posebej moral voditibolnike naš osebni zgled? Kako resno smo se slovenske zdravnice inzdravniki ovedli propada, ki ga v slovenske domove prinaša alkohol,ko smo se v letošnjem letu udeleževali izobraževanja za svetovanjepo pravilih Zakona o voznikih? Ali pa vprašanje, koliko nas je – sponovnim premislekom – vzelo v roke članek, objavljen v Kliničnemkotičku revije JAMA, oktobra 2010, z naslovom: 42-letni moškirazmišlja o uživanju alkoholnih pijač zaradi zdravja? Znamo našimpacientom res pravilno odgovoriti na to vprašanje?»Rak, ki je najbolj jasno povezan z zmernim pitjem, je rak dojke priženskah, s skoraj linearnim odnosom med odmerkom in odzivomza vse razsežnosti pitja«. Tveganje je še posebej veliko za tumorje spozitivnim receptorjem za estrogen. »Malignomi zgornjih prebavil,vključno z ustno votlino, grlom in požiralnikom, so pri zmernihpivcih tudi pogostejši, z relativnim tveganjem, ki znaša približno 1,4do 1,7, če uživamo 2 pijači dnevno«.Pred leti sem brala o zelo uspešnem brazilskem sistemu AA (anonimnihalkoholikov) za pomoč od alkohola odvisnim zdravnikom. V»anonimno« blokovsko stanovanje velikega mesta, na srečanje, ki jebilo namenjeno samo zasvojenim zdravnicam in zdravnikom, so sevozili tudi po 100 in več km daleč. Uspeh zdravljenja je bil mendaizreden. Profesor Andrej Perko pa je ob neki priložnosti komentiralusodo medijsko znanih ljudi, ki so pri njem iskali pomoč zaradialkoholizma. Skladno z njegovim videnjem bi bila zanje skupinskaterapija lahko zelo uspešna, pa jo zaradi sramu pred medijskimizpostavljanjem zavrnejo. In trpijo dalje do prezgodnjega konca.Tudi zdravniki smo medijsko izpostavljeni ljudje. Zmoremo pogumrešitve? Si lastne probleme sploh upamo priznati ali deloholično inbrez uvida še naprej hitimo novim zarjam naproti?»Obširno so pogledali tudi odnos med uživanjem alkohola insmrtnostjo. Na splošno je odnos linearen, najmanjše tveganje je zatiste, ki pijejo manj, razlikuje pa se glede na starost, spol in hkratnebolezni«.Nič dobrega, mar ne? Pa smo še vedno pripravljeni braniti slepopego alkohola in na drugi strani spregledovati dejstvo, da imajoheroinski odvisniki bolj po pravilu kot po izjemi starše, obremenjeneprav s sindromom odvisnosti od alkohola!? In kje je potem družinskaterapija, ko je otrok umno izbrana črna ovca že v več generacijahzasidranega in globoko porušenega sistema medčloveških odnosov?Ob tem dejstvu pa v slovenski medicini še vedno zdravimoljudi z odvisnostjo od alkohola in tablet na psihiatričnih oddelkihRevija ISIS - Oktober 2011111

Zdravniki v prostem časubolnišnične alkohologije, odvisne od heroina ali kokaina pa v 18centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanihdrog, tudi v primerih, ko so ob doseženi abstinenci od opioidov vospredju predvsem njihove težave z alkoholom in tabletami. Alipa že dobri dve leti zdravimo na sekundarnem nivoju pacientovodepresijo z atipičnim antipsihotikom in benzodiazepini, pacientpa je že ves ta čas zasvojen s heroinom. Kako daleč smo torej še odcelostne obravnave odvisnosti?Vsekakor pestro pa se je v Sloveniji razvila tudi ponudba različnihprogramov pomoči za številne nekemične odvisnosti. In to je dobro.A veselje nad strokovno plodno razsežnostjo programov pomočimalce zmotijo oblaki z resignacijo občutene prihodnosti. Saj se zdi,da bo prihodnost bolj naklonjena porajanju in precej manj obvladovanjuproblemov odvisnosti. To pa ni več počitniška ugotovitev.Alojz Ihan: Hvalnica rešnjemutelesu – dva odlomkaCankarjeva založba 2011Odleglo mi je, ko sem zaprl vrata in ostal sam v ambulanti.Dejstvo je, da nimam vseh talentov za dobrega zdravnika, dobersem pri diagnozi, potem mi pacienti postanejo dolgočasni –odkrito rečeno –, in to ni dobro za zdravnika, ker je v ambulantipač nujno, da se obiski ponavljajo in problemi ostajajo isti, intudi ko je uganka rešena, bolezen ostaja in je vseeno vsakičznova treba o težavah poslušati z zanimanjem, kot bi bilo prvič,in čeprav v čakalnici čaka še dvajset enakih prostat ali mehurjevin vse do pike enako bolijo in že med vrati ordinacije zavohašdiagnozo zaradi stotin in stotin tistih, ki so že leta in leta naprav enak način pekle in skelele na istih stolih v isti čakalnici,zavohaš jih že po načinu hoje, po izrazu na obrazu, ampak jevseeno treba vsakič znova, z enakim interesom poslušati, da sečne odteka in da tišči in peče in da ponoči ni mogoče spati in dazbada v medenici in da žari kot ogenj in da od vsega hudegani mogoče misliti kaj drugega kot kdaj bo stisnilo v trebuhuin bo treba iskati WC ne glede na lokacijo, v avtobusu, napredavanjih, na sestanku, pri ljubici, v cerkvi, pri kosilu; ko boli,tista bolečina pač postane despot, ki vse določa, in ljudje, ki sobili prej trdni, uravnovešeni, častivredni inženirji ali obrtnikiali profesorji, nenadoma postanejo pridigarski svečeniki svojebolečine nekje v črevesu, mehurju ali prostati, in bolečina jimzačne določati življenje, kdaj naj vstanejo, kaj pozajtrkujejo, kamsmejo v prostem času, ker kdo naj uživa v koncertu ali gledališču,če stisne v mehurju kmalu po začetku predstave in se jetreba potem nujno opravičevati in dvigati ljudi s stolov, to so resmučne stvari, ki jih povzroči zgolj nekaj centimetrov razbolelegatkiva, in vem, da bi dober zdravnik moral vsakič znova invsakič posebej razumeti mučno breme in vsakič znova z istimžarom pojasniti, kako nastane bolečina v tistih nekaj centimetrihsluznice ali žleze in zakaj se zakrčijo mišice in žile in živciin celice v en sam boleč klobčič, ki potem sam sebe stiska invzdržuje zoprno, zakrčeno, vneto, boleče stanje in zakaj nimasmisla iskati, kako se je začelo in kdo je kriv, ker ni več važno, čeje bila najprej neka okužba ali stres ali napete mišice ali poškodba,ker je tisti vzrok že zdavnaj minil, ostalo pa je boleče tkivo,zakrčen, zavozlan klobčič živcev in mišic in vnetja in bolečine,ki ne potrebuje več vzroka, da boli in peče in ne jenja, ker se jeod bolečine že zdavnaj nenormalno razrasla zakrčena mišica inod njenega vedno močnejšega stiskanja se duši in vnema tkivo,ki dela vnetne hormone, od katerih se razraščajo bolečinski živciin postaja vse skupaj čedalje bolj boleče tudi na povsem normalnedražljaje, s stresom ali brez stresa, in od vsega hudega človekne more spati in zbrano delati in seksati in se ukvarjati s svojimiveselji, ampak ga zalije nemir in stresni hormoni, in zaradi njihga napadejo še nove okužbe in bolečine po vsem telesu.Dober zdravnik mora to vsakemu bolniku razložiti s takim žarom,kot bi šlo za vznemirljivo najnovejše odkritje, vsakič znova,desetkrat dnevno, če je treba, samo tako bo pacient razumel,zakaj naj preneha iskati vzroke in se raje posveti sproščanjusvojega zavozlanega problema; samo pri takem zdravniku bopacient dojel, zakaj doseže isto, če gre na sproščanje zavozlanegamehurja z akupunkturo ali z medenično telovadbo, ali pa čemu kirurg sprosti prenapet mehur z injekcijami botoksa skozikateter, ali pa poskusi s protibolečinsko terapijo ali z velikodozo protivnetnega hormona, ali pa da mu v kakem eksperimentalnemcentru z gensko terapijo v mehur nacepijo virus zgeni za mišično sprostitev, lahko pa gre pacient tudi na filozofskosprostitev svojega zavozlanega življenja in se bo s primernodoslednostjo sprostila tudi neubogljiva mišica, ki stiska mehurin se ne ozira na naše želje in ukaze, ampak uboga reflekse telesa,ki zase vedno izbere lastno pamet in gre po svoje ne glede nato ali človek diha ali ne diha z njim, ker če ne, toliko slabše začloveka, saj bo tako namesto človeka postal bolnik in bo to ostalše dolgo, če ne ukrene kaj zase.Zato je treba pacientu počasi razložiti vse to, kar si sicer zoptimističnim zagonom prikriva v življenju in si za večji učinekvsakih pet minut sestavi novo motivacijsko zgodbico iz svojihtrenutnih dejanj, ker bi rad od sebe izsilil več, kot zmore, inbolj na silo, kot je to mogoče, in dober zdravnik mora to vpogovoru ujeti in postavljati prava vprašanja, čeprav se pacientusprva sploh ne zdi vredno pogovarjati o možnosti, da bi karkoliv njegovem običajnem dnevu lahko bilo povezano z njegovobolečino; ker se mu zdi čisto enostavno navsezgodaj planiti izpostelje in se lačen in žejen kot pregnanec ubogljivo postaviti v112 Revija ISIS - Oktober 2011

Zdravniki v prostem časuvrsto za avtobus in v službi cel dan stiskati rep med nogami intiščati drek v sebi do prilike, ki zlepa ne pride, in tiščati spermov jajcih in stiskati zobe, da se kaj preveč ne reče in človek ne letiiz službe, in stiskati mehur za čas, ko bo dovoljeno iti do wc-jain se kljub temu prijazno smehljati in si misliti, kako čudovitozmore voziti svoje življenje po lastnih željah in zamislih.Vendar je telo natančen aparat, ki resno upošteva naše potrebein resno in ustrežljivo okrepi mišice, s katerimi smo si z velikopozitivno vnemo pristrigli jajca, in tudi tiste, s katerimi smose izučili mojstrsko kopičiti drek v svojem trebuhu, in pri takonabildanih mišicah je dovolj že malenkostna okužba ali poškodbaali vnetje, da mišice ponorijo in potem nastane klobčičmišic in razbolenih živcev in vnetja in zavezanih jajc in drekain je pot nazaj zelo težka in zahteva enako vztrajnost, kot jebila tista, s katero smo nekoč tako optimistično in z zagonomsamega sebe jebali v rit dvajseturdnevno in sedemdnitedensko,da smo uspeli zavozlati vse, kar se v našem telesu da zavozlati,in zato si je za vozle treba vzeti čas in biti odločen in sistematičenin vsaka odločitev ima svojo ceno in kdor bi rad samo zzamahom roke prišel do zdravja, ga bo pač do konca tiščalov zavozlanem mehurju. Vse to mora dober zdravnik vsakemupacientu posebej razložiti z dovolj veliko vnemo, enkrat, dvakrat,desetkrat, da bolnik dojame, da je več poti in da se vsakapo svoje približuje cilju in da ima vsaka tudi svojo ceno, ker,jebiga, botoksiranje v švicarski kliniki ima omejen čas delovanjain stane enoletno delavsko plačo, in genska terapija še petkratveč, in zavarovalnica bi dala kvečjemu nekaj drobiža za zdravilanikakor pa tisočake, ker po ulicah hodi tisoče takih mehurjevin ima zavarovalnica itak težave že z bolj enostavnimi in poceniproblemi, ko je dovolj nekaj preprosto odrezati in je končano vuri ali dveh, odrezati žolčnik ali izvlečikamen iz ledvičnega meha in še pritako hitro rešljivih težavah ni lahkonapraskati denar, če je treba vsakoleto pobrati iz človeških teles tolikotisoč čreves in jajčnikov in prostat inmaternic in vstaviti v telesa še nekajtisoč kolkov in srčnih zaklopk invsadkov v žile. Kako šele reševati reszapletene in infarktne probleme, kisi jih človek v nevednosti in ignorancipridela skozi leta in desetletjain bi jih vsakomur posebej moralarazvozlavati cela ekipa od zdravnikado psihologa in osebnega trenerja!Jebiga, človeška popravila imajo svojoceno in slejkoprej vsak rabi remontin tam, kjer ni denarja, se morajo pačzatekati k čudežnim cenenim praškomin se sprijazniti, da revščina pomenipar deset let manj življenja; biologijaposkrbi, da smo zdravi in močni dotakrat, ko opravimo razmnoževanje,po petintridesetem pa je biologiji ževseeno za človeška telesa, ki so opravila svoje na tem planetu, inse raje posveča dvajsetletnikom, ki imajo v jajcih in maternicahbodočnost in življenje. Štiridesetletne starine pa naj poskrbijosame zase, če hočejo še naprej riniti po tem planetu; vsako letoposebej si morajo prislužiti z disciplino in organiziranostjo indenarjem, in če ni denarja, človek ostane pri spoznavanju naravein biologije.Potem se spet previdno odprejo vrata in v ordinacijo pokukaKatarina, glava in nato še telešček v modri uniformi, sledipazljiv pogled vame, če sem pri sebi za novega bolnika in čespodobno sedim za mizo in če si ne praskam jajc ali strmim vokno, ker me pozna, da s kakšnim ptičem hitro odletim dalečproč. Zato odločno pogledam v njene žareče modre očke inprikimam, in potem spusti novega bolnika, običajni pozdrav,stisk roke.»Kaj je narobe?«Ah, seveda, nič posebnega, nič izrednega, tudi človeške komedijeiz ameriških mrtvašnic niso bile kaj manj krute in vsakdanje;le moji hladni pacienti so mi bolj kot o alkoholu pripovedovalio antidepresivih in uspavalih v jetrih in protibolečinskih koktejlihv ledvicah; in viagri, ki obtiči v srčnih žilah. Jebentiviagra,jebenti Američanke, ki požrešno goltajo antidepresive, da selahko energično smehljajo, čeprav se počutijo polne dreka, potempa za ravnovesje vzamejo odvajalo in med umivanjem rokna stranišču še en antidepresiv, da bo nasmeh zdržal do večera,ko mora svojo energično predstavo zaključiti tudi njen mož, kerje to znak zdravja. In če ne, je precej večjapanika kot pri Slovenkah, ki se pri tehnerodnostih tradicionalno odločijo, dapač to ni pomembno, ker se na zunaj itakne vidi, in če se o tem molči, problemapraktično ni. Američanke pa takoj dvignejoalarm, zakaj batina ne funkcionira,ker v vseh ženskih revijah piše, da se tomora in je nujno za zdrav in energičenvidez! Odgovoren moški mora poskrbeti,da je vse v redu, in če je bilo do prihodaviagre na farmacevtski trg še mogočedopustiti, da se impotenca pač dogaja inima moški do nje nekakšno pravico, jepo modri tabletki stvar jasna. Odgovorenmoški nima več pravice igrati na svojoimpotenco, kot si ne sme pozabiti umitizob po večerji, viagra ali ločitev! In takomoški izgubijo še svojo poslednjo pravico,ki je bila tisočletja pravzaprav glavni elementmoške moči, ker kaj pa je bilo skozivso zgodovino večje gonilo moške močikot impotenca. Prav ta navidezna moškašibkost je osnova za moč, ker impotencaRevija ISIS - Oktober 2011113

Zdravniki v prostem časumoške sili, da ves čas upoštevajo svoje naravne meje, sicer sledineizbežna kazen. Zato jim je prav gonja za krhko potenco vzgodovini dajala presežek energije, da ji ženske s svojo enostavnogesto, ko jim je treba le razkrečiti noge in misliti na karsibodi,niso mogle slediti. In dokler ima impotenco, se je moški ševedno prisiljen urejati v skladu s svojimi občutki in avtentičnostnjegovih odločitev se hitro pokaže, in to mu daje potem najboljneodtujljivo moško pravico za odločitve, kjer ni več debate in jezapik! Kjer zadošča en sam, samcat razlog. Dokler ima moškipravico do impotence, lahko ve, če v njem vre prava energijaali samo potrošniški fejk; ko pa izgubi to pravico, potem izgineše poslednje grezilo, ki mu daje občutek, ali je pod njim še nektrden planet ali pa ga je morda odneslo že milijon kilometrov vnebo in v breztežno vesolje, kjer nikoli ne veš, kje je glava in kjestopala in kaj je zgoraj in kaj spodaj, ker taki pojmi v breztežnemstanju sploh nimajo več pomena, ker gravitacija sploh večne obstaja in je zato vsak premik samo neskončno, breztežnovrtenje, ki traja in traja in se zdi večno, dokler ga ne ustavi neslišenstrel viagre naravnost v srce.Zato je viagra končni udarec, ki ga je potrošniški fejk namerilv uničenje človeškega občutka za lastne meje, ki jih ni mogočeprestopiti; antidepresivi, uspavala in viagra so dokončanjepotrošniškega oranja in asfaltiranja človeškega pragozda, ki gani do konca opravila jebena emancipacija 2.0, ki jo je iz zgodovinskiharhivov potegnila industrija, ko je v iskanju učinkovitihin vrhunsko nadarjenih potrošniških refleksov odkrila – ženske.Ko je industrija skupaj z reklamarji ugotovila, da imajo ženskezaradi biologije več smisla za oblikovanje gnezda in več živčnihcentrov za tisoč pisanih drobnarij v zvezi z udobnostjo gnezdain razporeditvijo prostorov in obliko ognjišča, takrat je industrijasvoje ponudbe hiš z vrtom, počitnic, modno opremljenihstanovanj, oblek ... začela usmerjati na žensko senzibilnost inustvarila nove inštitute za enakopravnost in ženske pravice, daso lahko ženske postale povsod čaščeno gonilo, ki mu je moralaindustrija modnih revij in televizijskih nasvetov in psihološkihsvetovalcev in ustavnih pravic in vladnih uradov samo šeizboriti premoč pri odločanju o družinskem proračunu. Odtlejzna industrija prek emancipiranih ženskih refleksov ustoličiti vsredišče potrošništva tudi želje otrok, ki jih je sploh enostavnokrmiliti z vsakoletno produkcijo novega Disneyevega filma innovih simbolov na supergah in šolskih torbah in mobilnih telefonih,in seveda tako srčkanim otrokom z lahkoto nasedejo vseženske in prek njih vsi drugi, ker res ni dopustno, da bi se maligenialci počutili prikrajšane v življenju, in je potrebno kupitiopremo za čisto novo igro, ki se je iz Japonske razširila kot bliskin krepi otroške možgane, da postanejo še bolj genialni, in zatotak nakup postane nuja in je vredno nekaj žrtvovati, čeprav botreba potem malo dlje ostati v službi in zato požreti dodatnotableto, da bo ostala dobra volja in energija vse do zadnjegautripa, ko viagra ustavi pogumno srce.Maj, mesec narcis –Planina pod GolicoŽeljko B. JakeličGolica (1.836 m) je vrh v Zahodnih Karavankah nad Jesenicami.Znana je predvsem po poljanah narcis in vsako letonajveč obiskovalcev privabi v maju, ko na njenih pobočjihzacvetijo narcise. Na Gorenjskem narcise poznajo tudi poimenu ključavnice, okrog nastanka imena pa se je spletlazanimiva legenda: Nekoč je bog čebele posvaril, naj nenabirajo medu ob nedeljah in praznikih. Ker marljive delavkeniso ubogale, je med v narcisah zaklenil, tako da je tik podprašniki ustvaril bunčice, ki onemogočajo, da bi čebele prostosrkale sladki napoj.Narcise (ključavnice) so postale prepoznavni znak Jesenic, kijih ljudje poznajo kot mesto jekla in narcis. V zadnjem časuso postale zelo priljubljene tudi tako imenovane rovtarske vinjeteoziroma nalepke v obliki narcis, ki večinoma krasijo številneavtomobile na Jesenicah.V mesecu maju (tudi že konec aprila ali šele v začetku junija,glede na vremenske razmere) na pobočjih ob vznožju Golice vvelikem številu cvetijo gorske narcise (Norcissus poeticus rodnflorus)ali ključavnice. Sicer v slovenskem jeziku obstaja okrog 120114 Revija ISIS - Oktober 2011

Zdravniki v prostem časurazličnih imen za te rastline. Golico so še po 2. svetovni vojni poraščaledo vrha, danes pa so njihova nahajališča bistveno manjša.Ogroža jih sodoben način mehaniziranega obdelovanja zemljein kemična gnojila, ki vsebujejo kalij in fosfor. Poleg tega sotravniki narcis neprimerni za pašnike: dokler so listi narciszeleni, so za živino strupeni. Sicer pa gorska narcisa ne cvetipovsod po Sloveniji, jeseniška pobočja so le ena od redkihlokacij. Najdemo jo še na Krasu, na vrhu Slavnika, ponekod naslovenski obali, v Prekmurju in včasih tudi v Zasavju.Na Golici, kjer vsako pomlad zacveti tisoče belih narcis, so teprecej ogrožene, saj poljane zaščitenih ključavnic prerašča grmovje.Domačini, katerim narcise veliko pomenijo, si ne želijoizumrtja teh cvetlic. Na kranjskem kmetijskem zavodu so žepripravili študijo o ohranjanju narcis, saj se zaradi opuščanja kmetijstvatravnate površine zaraščajo, s tem pa izginjajo tudi narcise.Narcise so zavarovane z Odlokom o zavarovanju redkih aliogroženih rastlinskih vrst (UL SRS št. 15/78), z Uredbo ozavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah (UL RS št,46/04) inso navedene v Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih inživalskih vrst v rdeči seznam (UL RS, št. 82/2002).So pa po zakonu divje narcise zaklenjene tudi za nabiralce, saj sozaščitene. Toda z očmi se jih lahko naužijete ves maj na nižjihpobočjih pod Golico (Plavški Rovt, Javorniški Rovt), višje naGolici pa cvetijo junija.Poleg Praznika narcis v Planini pod Golico so potekale številneprireditve, povezane z narcisami. Ves maj so potekale tudi vdrugih krajih občine. Akcijo so na Občini Jesenice poimenovaliMesec narcis na Jesenicah. Z njo želijo povečati prepoznavnostJesenic kot občine narcis in izjemnih naravnih danosti.Kljub ne preveč prijaznem vremenu; deževalo in pihalo je, biloje megleno in pot je bila zelo spolzka in težavna; se je proti vrhuGolice iz raznih smeri valila kolona pohodnikov, ki so si letosželeli ogledati nepregledne in bogate narcisne poljane.Po ogledu poljan ključavnic in obisku vrha Golice so seštevilni pohodniki odpravili do Koče na Golici in odtod protiprireditvenemu prostoru na Planini pod Golico.Turistično društvo Planina pod Golico je za pohodnike zelodobro poskrbelo. Organiziralo je veselo rajanje, seveda še enoprireditev s šaljivim izborom mis narcis. Prvo mis narcis so podGolico izbirali že v začetku 60. let prejšnjega stoletja, po 17 letihpa so lani to tradicijo ponovno obudili in jo letos še nadgradili. Veselorajanje je s plesom in zabavo trajalo še dolgo v noč! Obiskzasneženih narcisnih poljan na Golici in druženje pohodnikovnaj bi bilo tradicionalno. To naj bi bilo tudi končno sporočiloorganizatorja.32. Medigames – Svetovnoprvenstvo v poletnih igrah zazdravnike in zdravstvene delavceNataša Jelerčič, Armin AlibegovićMed 2. in 9. julijem je, kot vsako leto doslej, potekalo že 32.Svetovno prvenstvo v poletnih igrah za zdravnike in ostalezdravstvene delavce. Tokrat v Las Palmasu na Gran Canarii.Prvenstva se je udeležilo približno 2.000 udeležencev iz 40držav sveta. Na razpolago je bilo 23 različnih športnih panog.Posebna tekmovanja so bila organizirana tudi za spremljevalce.Ob tekmovanjih je potekal 32. Mednarodni simpozijšportne medicine. Člani naše odprave smo se tako, polegšportnega udejstvovanja, pasivno in tudi aktivno udeležilistrokovnega srečanja, na katerem so bili predstavljeni zanimiviprispevki s področja športne medicine.Predavatelji, zdravniki, fizioterapevti in vrhunski športniki, soprišli iz Alžirije, Avstralije, Češke, Francije, Kameruna, Nemčije,Slovenije, Španije, Švice, Tunizije in Velike Britanije. Predavanjaso bila razdeljena v tri sklope: pomen vadbe in vpliv okolja, praksav športni medicini ter športne poškodbe in preventiva. MedSlovenski udeleženci na paradi narodov na otvoritveni slovesnosti.Revija ISIS - Oktober 2011115

Zdravniki v prostem časuprispevki so prevladovala predavanja o pomenu redne telesnevadbe, preventivi in zdravljenju poškodb pri profesionalnih inrekreativnih športnikih v srednjih ter zrelih letih (med 35. in 90.letom). Najodmevnejše predavanje je bila predstavitev študijeIRMAS (International Report of Masters Ability Survey) v letu2010, katere izsledki naj bi bili objavljeni v reviji Lancet.Slovenske barve je na tekmovanjih zastopalo 34 udeležencev.Tekmovali smo v atletiki, badmintonu, krosu ter polmaratonu,nogometu, streljanju in tenisu. Slovenci smo nizali uspeh zauspehom, kar je okronala zmaga slovenske veteranske nogometneekipe Murska Sobota, ki si je z odlično igro priigrala nazivsvetovnega prvaka. Veselje v slovenskem taboru je bilo nepopisno.Prav gotovo gre velik del zaslug kapetanu ekipe MladenuPrettnerju. Poleg tega, da je ekipo intenzivno pripravljal natreningih doma, je v ključnih trenutkih ohranil mirno kri inigro, z veliko taktiziranja, uspešno izpeljal do konca. Sevedagredo zasluge tudi odlični igri fantov, s katero so porazili ekipeMaroka, Španije, Madžarske, remizirali z Italijo, v polfinalupreigrali Zaragozo iz Španije ter v finalu po enajstmetrovkahpremagali še ekipo Rosario iz Argentine. Vseprisotni duh MessijaArgentincem tokrat ni prinesel sreče.Nič manj uspešni niso bili slovenski tekači, medalje so prihajalekot po tekočem traku. Pritekli so si jih kar 17. Prav gotovo stanajbolj izstopali tekačici Kristina Tozon z absolutno najboljšimčasom polmaratona med ženskami in osvojenimi petimi zlatimimedaljami ter Breda Jesenšek Papež, ki si je pritekla šest medalj.Trikratno zlato si je prislužil Antun Srimac.Zelo močna je bila Slovenija tudi v streljanju, kjer je VesnaMele na mah pometla z vso žensko konkurenco v vseh strelskihpanogah ter bila absolutno najboljša s sposojeno malokalibrskopuško. Da, prav ste slišali! Celotna slovenska ekipa je streljala ssposojeno malokalibrsko puško, saj so Branku Koširju, ki je nosilpuško za vso ekipo, letališke oblasti v Italiji prepovedale prevozorožja. Slovenci so tako na tekmo z malokalibrsko puško prišlibrez puške. Nesebična pomoč kolegov iz Francije in Italije je celotniekipi omogočila tekmovanje in zavidljive rezultate. Moškistrelci so namreč streljali ob boku Meletovi. Strelska ekipa si jeskupno pristreljala 11 medalj.In ne nazadnje smo kolajne priigrali tudi v tenisu, eno zlato inen bron.Vendar pa, žal, ni šlo brez poškodb. Velika želja in prenapornitreningi so botrovali poškodbam že pred tekmami, nekaterimso celo onemogočile nastope, kar hudim poškodbam pa smobili priča pri nogometaših. Tudi organizacija je letos nekolikošpansko šepala.Kljub vsemu smo v Las Palmasu preživeli prijeten, strokovnoin športno bogat teden. Prav gotovo so pomemben del prispevaletudi prijateljske vezi, ki smo jih v tem času stkali s kolegi zrazličnih koncev sveta.Naslednje leto bo svetovno prvenstvo v poletnih igrah potekalomed 7. in 14. julijem v Istanbulu. Vabljeni vsi ljubitelji športa.Simpozij športne medicine.Nogometna ekipa Murska Sobota s pokalom.Slovenska tekaška ekipa.116 Revija ISIS - Oktober 2011

Zdravniki v prostem časuDobitniki medalj:Nogomet:1. mesto: Ekipa Murska Sobota (Henec M., Šepić N.,Košutić D., Lazarević Ž., Lasbacher M., Drvarič M., VerešD., Lukač M., Varga G., Prettner M., Varga I., Kiraly L.,Primorac Ž., Vatovec I., Koglot F., Pokos D., Havaić A.)Tek 200 m2. mesto: Breda Jesenšek PapežTek 400 m2. mesto: Breda Jesenšek PapežTek 800 m1. mesto: Breda Jesenšek PapežTek 1.500 m1. mesto: Kristina Tozon, 3. mesto: Breda Jesenšek PapežTek 3.000 m1. mesto: Kristina Tozon, 2. mesto: Breda Jesenšek PapežTek 5.000 m1. mesto: Antun Srimac, 3. mesto: Aleksander ŠosteričKros (10 km)1. mesto: Kristina Tozon, Antun Srimac, 2. mesto: BredaJesenšek Papež, 3. mesto: Marica Ivić Alibegović, AleksanderŠosteričZračna puška1. mesto: Vesna Mele, Teodor Pevec, Branko KoširPištola1. mesto: Vesna Mele, Tina Leban Drešček, Armin Alibegović,Teodor Pevec, Branko Košir, Marko DreščekTenis1. mesto: Franci Koglot, 3. mesto: Nataša JelerčičMali maraton (21 km)1. mesto: Kristina Tozon, Antun SrimacMalokalibrska puška1. mesto: Vesna Mele, Branko KoširVratova Kristine Tozon (levo) in Brede Jesenšek Papež sta sešibila pod težo kolajn.Strelci ob podelitvi kolajn.Revija ISIS - Oktober 2011117

SISIEkskluzivno poročilo za SISIAndrej RobidaAli bodo letos v Butalah dobili Nobelovo nagrado za medicinoali tudi za odlično izdelane nekatere člene kazenskegazakonika, ki trdijo, da so zdravniki in drugi zdravstveni strokovnjakivsi po vrsti potencialni kriminalci, če so nepazljivi…, torej malomarni?BGA, Butalska glasniška agencija, je iz zanesljivih virov, ki soblizu pravosodju, sodniškim krogom in vodstvu Zdravniškezbornice (ZZ), izvedela, da so Tepanjčanom poslali s priporočenopošto s povratnico predlog za podelitev letošnje Nobelovenagrade. Nobena skrivnost ni, da so se na ta korak pripravljalikar nekaj let, a je to povsem opravičljivo, saj Nobelova nagradani mačji kašelj. Za to je bilo treba opraviti ogromno dela, kisicer ni bilo striktno raziskovalno, a že primer, ki so ga vključiliv študijo, dovolj zgovorno pove, da gre za epohalno potencialnospremembo v delovanju človeških možganov, ki do sedaj še nibila odkrita. Da jim v Tepanjah ne bi očitali, da sploh ne greza znanstveni pristop k varnosti pacientov, so sklenili, da bodopredlog napisali po strukturi, ki jih zahtevajo strokovne inznanstvene revije. Ker verjamemo, da bodo vsi tako strukturorazumeli, jo nekoliko prirejeno navajamo tukaj, saj želimo bitiverodostojni in povedati, da je reč šla takole:Uvod: Kot povsod drugod po svetu, tudi pri Tepanjčanih, pokaterih se mi, se pravi Butalci, tako radi zgledujemo, prihajapri zdravstveni obravnavi pacientov do napak, ki imajo lahkoza posledico tudi tragično smrt pacienta. Zaradi velike odmevnostiv medijih, ki z objavljanjem tragičnih zgodb spodbujajonezaupanje do zdravnikov in mečejo švohotno luč tudi naZZ in na pravosodne kroge, smo sklenili napovedati konecnapakam. Nekaj časa smo premišljevali, kako to storiti. Potemsmo se odločili, da bomo še nekaj časa premišljevali. Morda bipremišljevali še danes, če nam ne bi spet mediji in celo nekaterina Ministrstvu za zdravje začeli očitati, kaj mečkamo. Ker smov Butalah tudi pametni, smo si rekli, zakaj bi se tudi tokratmorali zgledovati po Tepanjčanih (ki so, ne boste verjeli, v temčasu objavili več sto člankov in na desetine knjig o varnosti pacientovin proglasili varnost pacientov za znanstveno disciplinoin prvo prioriteto zdravstva – opomba BGA). Zavedamo se, dapri nas vsakdo, pa naj bo to preprost pacient ali visoko kvalificiranzdravnik, ve, ko pride do napake, kdo jo je napravil. Čepacienta zdravi zdravnik, jo je seveda napravil zdravnik. Ali jeto tako težko razumeti, smo se spraševali. Zakaj v Tepanjah neberejo naših medijev, saj so ti, tudi s pomočjo naših, se pravi netepanjskih, ampak naših strokovnjakov vpeljali pojem »zdravniškanapaka«. Tako se takoj ve, kdo je krivec.Namen naše raziskave ni bil, da bi prejeli, Tepanjčanom vzavist, Nobelovo nagrado, ampak za vse veke napraviti konec»zdravniškim napakam«.Hipoteza: Zdravniki v Butalah imajo drugačne možgane kotostali ljudje po svetu, tudi v Butalah.Preiskovanci, material in metode: Sklenili smo, da pregledamoKazenski zakonik in tudi historijski pristop ugotavljanjakrivde posameznikov prek izvedenskih mnenj. Tiste literature,ki nam ne bo všeč ali ki je v nasprotju z našo hipotezo, ne bomoupoštevali, saj vemo, da izhaja iz Tepanj. Prav tako ne bomoupoštevali dobronamernih kritik nekaterih naših obveznih članov,ker so se preveč povezali s Tepanjčani in nam zavidajo, kerbomo, če našo hipotezo dokažemo, raziskavo predložili odboruza Nobelove nagrade.Ker želimo biti objektivni, bomo prikazali tudi primer našihzdravnikov, ki so, preden so zagrešili kriminalno dejanje, obravnavalipaciente tako, kot da imajo možgane kot ostali ljudjepo svetu. Torej, v našo raziskavo smo vključili samo nekaterezdravnike, ki so napravili napake s hudimi ali celo smrtnimiizidi za paciente in so bile zato obelodanjene v naših medijih alipa so se pritožili pacienti ali njihovi svojci, in proti katerim sovložene kazenske ovadbe. Imen ne bomo navajali, saj smo to žestorili v stanovskem časopisu ISIS in tudi naši, se pravi butalski,mediji so objavili njihova imena. Za tak način smo se odločili,ker dobro izvajamo teorijo sindroma ranljivega sistema in semoramo ubraniti pred pritiski javnosti, saj velja ZZ za svoje obveznečlane za parasodno in ugledno organizaciji in mora svojeobvezne člane sankcionirati, če v praksi niso zmožni podpretizgornje hipoteze. V začetku smo želeli vključiti tudi nekateremedicinske sestre, ki so tudi »grešile«, a smo to prepustilidrugim, ki bi tudi morda radi napravili podobno raziskavo intako še bolj poudarili pravi pristop k varnosti pacientov, mordaedinstven na svetu ali vsaj eden izmed redkih in tudi povsemdrugačen kot tepanjski.Rezultati: V Kazenske zakoniku smo naleteli na 1. točko 26.člena, ki pravi:(1) Kaznivo dejanje je storjeno iz malomarnosti, če storilec neravna s potrebno pazljivostjo, s katero po okoliščinah in osebnihlastnostih mora in je zmožen kaj storiti ali opustiti.Torej gre za premajhno stopnjo pazljivosti, ki lahko povzroči,kot je opredeljeno, kaznivo dejanje.179. člen(1) Zdravnik, ki pri opravljanju zdravniške dejavnosti iz malomarnostiravna v nasprotju s pravili zdravniške znanosti instroke in tako povzroči, da se komu občutno poslabša zdravje, sekaznuje z zaporom do treh let.2) Enako se kaznuje(a) zdravstveni delavec, ki pri svoji zdravstveni dejavnosti ravnav nasprotju s pravili stroke, pa pri tem povzroči, da se komuobčutno poslabša zdravje ali(b) zdravilec, ki pri opravljanju dovoljene zdravilske dejavnostiiz malomarnosti neustrezno izbere in uporabi zdravilski sistemali zdravilsko metodo, pa pri tem povzroči, da se komu občutno118 Revija ISIS - Oktober 2011

SISIposlabša zdravje. (To smo prečrtali, ker študija obravnavasamo zdravnike – opomba BGA.)(3) Če zaradi dejanja iz prvega ali drugega odstavkakdo umre, se storilec kaznuje z zaporom od enega doosmih let.Naš primer (povzet po naših medijih): Tožilstvo je dvemazdravnikoma očitalo povzročitev smrti iz malomarnosti.Okrožni državni tožilec je za oba obtožena zdravnikapredlagal pogojni kazni, in sicer leto dni zapora s preskusnodobo treh let. Radiologu je tožilec očital, da je v svojizasebni ambulanti kot koncesionar neke bolnišnice priodčitavanju slike CT-ja pacienta spregledal koloidno cistov možganih. Drug zdravnik, v istem tragičnem primeru,pa po mnenju tožilstva in tudi senata med dežurstvomv neki bolnišnici kot pristojni zdravnik ni pravočasnoodredil diagnostičnih pregledov in nevroradioloških preiskavpri omenjenem pacientu. Komisija za izvedenskamnenja pri Medicinski fakulteti je za izdelavo mnenja osliki določila zdravnika, ki pa je opazil osem milimetrovveliko cisto. Isto je menil še izvedenec nevrolog, ki je pravtako na sliki magnetne resonance opazil cisto pri pacientu.Senat je menil, da se je to zgodilo tudi zaradi preobremenjenostizdravnika v tem času, zato je šlo za najmanjšostopnjo malomarnosti. Sodišče je oba zdravnika spoznaloza kriva kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnostiter ju obsodilo na pogojno kazen šestih mesecevzapora, pogojno za leto dni. Zdravnika dogodek obžalujeta,a se ne čutita kriva.Razprava: Naš kazenski zakonik torej predvideva,da imajo nekateri zdravniki pri nas v Butalah enakemožgane kot drugi Butalci in drugi ljudje po svetu,kar pomeni, da so včasih nepazljivi in zaradi nepazljivostimalomarni. Obenem vsem zdravnikom pove, damorajo vedno ravnati s pravili zdravniške znanosti instroke, kar pomeni, da morajo vse znati, da se ne smejozmotiti ali kaj pozabiti ali biti nepazljivi in kar je šepodobnega, torej prepovedano jim je, z grožnjo ječe,imeti človeške možgane. Tega se striktno držimo tudipri nas v ZZ, saj želimo iz naših vrst, glede na teorijoo sindromu ranljivega sistema, ki ga redno prakticiramo,odstraniti »gnila jabolka« in pokazati ljudstvu,da smo odlični. Zato smo izrekli že marsikateri javniopomin, se prepirali o začasnih odvzemih licenc (nevemo še za koliko, a se bomo morda držali nasvetaMedikusa Hamurabiusa (1)). Zgoraj smo zapisalisamo en primer. Kaj bomo storili v ZZ s tema dvemanepazljivima zdravnikoma, še ne vemo, a mislimo,da bi bilo potrebno dodatno izobraževanje radiologaza nespregledovanje možganskih cist in drugegazdravnika o pravočasnosti. To nam ne bo težko, sajimamo že kar nekaj prakse pri postopkih sramotenja»gnilih jabolk« z javnimi opomini in začasnimiodvzemi licenc. Našo hipotezo smo potrdili, saj vemo,da izjeme, v tem primeru nepazljivi in nepravočasnizdravniki, potrjujejo pravilo. Statistične signifikantnostinismo računali, lahko si jo izračuna vsak sam, sajima prek 5000 zdravnikov pri nas drugačne možgane,ki so vedno pazljivi, pravočasni in se nikoli ne zmotijo,na drugi strani pa sta trenutno samo dva nepazljiva intorej malomarna in imata verjetno drugačne možganekot drugi zdravniki in ostali ljudje. Da bi preprečilinapake, smo, na namig nekega našega znanca, ki je vnaši literaturi (2) našel lep primer, kako so se pri nasže v davnini lotili težkih problemov, sklenili, da navse zdravstvene ustanove in ambulante, kjer je to lemogoče, postavimo table z napisom: »Zdravnikomin drugemu zdravstvenemu osebju s starimi možganiprepovedan vstop«. Po burnih razpravah smo seodločili, da je tak preventivni ukrep nezadosten inzato bomo raje napisali: »Zdravnikom in drugemuzdravstvenemu osebju s starimi nepazljivimi možganistrogo prepovedan vstop«. Tudi pri nas imamokakšnega dvomljivca, ki je menil, da tudi to ne bopreprečilo napak, in smo končno sprejeli, da naj bozapisano takole: »Zdravnikom in drugemu zdravstvenemuosebju s starimi nepazljivimi in zmotljivimimožgani najstrožje prepovedan vstop«. Napise bomoosvetlili, da bodo vidni tudi ponoči, kajti pri nas mislimona vsako malenkost.Predlogi za nadaljnje študije: Mislimo, da nisopotrebne, saj je iz naše študije jasno, kdo noče imetinovih možganov. Da bi to še enkrat dokazali, vseenonačrtujemo pri vseh zdravnikih in zdravnicah, ki sodobili javni opomin ali smo jim začasno odvzeli licencoali pa so dobili pogojne zaporne kazni, raziskavo,ali so ti ukrepi vplivali, da njihovi možgani tako vvsakdanjem življenju kot poklicnem življenju delujejopo novem modelu, ali pa trmasto vztrajajo pri zmotljivosti,pozabljivosti, raztresenosti in kar je še takihlastnosti starega modela človeških možganov.Zaključek: Dokazali smo, da imajo zdravniki, razennekaterih, pri nas možgane, ki so drugačni od možganovdrugih ljudi, npr. inženirjev, pilotov, sodnikov,natakarjev, mizarjev itd., ki so včasih nepazljivi,zmotljivi, raztreseni, nepozorni in kar je še takihpomanjkljivosti starega modela delovanja človeškihmožganov. Vendar smo pri nas v Butalah z enostavnimi,vsakomur razumljivimi, zgoraj omenjenimičleni kazenskega zakonika in pravil ZZ prepovedalipozabljivost, raztresenost, nepazljivost, neskrbnost inpodobno, kar enačimo z malomarnostjo. S tem smozagotovili največjo možno stopnjo varnosti pacientov,tako s pomočjo zakonodajne ureditve kot tudi s parasodnimipostopki na ZZ.Revija ISIS - Oktober 2011119

SISILiteratura: ne bomo je navajali, ker je to poslovna skrivnostin naš sistem nezmotljivih možganov lahko prevzame kakšnadruga država, vključno s Tepanjčani.BGA: Dokopali smo se do mnenja tepanjskega odbora zapodelitev Nobelovih nagrad. Naš novinar sicer meni, da bi bilobolje mnenje objaviti v glasilu ISIS v običajnih rubrikah in ne vrubriki SISI, ker po zdravi kmečki pameti in na dokazih podprtiobravnavi napak vsebina odgovora ne sodi v narobe svet.Mnenje tepanjskega odbora navajamo v celoti.Z velikim zanimanjem smo prebrali vašo zgodbo o posebnemblagru, o novi razvojni stopnji človeštva, trenutno samo zdravnikov(čeprav se tega še ne zavedajo) v vaših prelepih Butalah.Radi bi jo poimenovali »Nova razvojna stopnja človeka – Nezmotljivimožgani«. Moramo vam priznati, da ste inovativni, sajste z dokaj enostavnimi predpisi in praktičnim primerom sodnein parasodne prakse »dokazali«, da so velike izboljšave varnostipacientov možne z enostavnimi prijemi in ne tako kot pri nas,kjer smo vzpostavili sistem za varnost pacientov na znanstvenihosnovah in nas je to stalo nekaj denarja in še več truda.Nočem vam soliti pameti, to že tako ali tako očitate nekaterimvašim zdravnikom, ki so bili pri nas na praksi, saj vemo iz literaturetudi pri nas cenjenega pisatelja, ki je pisal o Butalcih, da stesol posejali že pred mnogimi leti in sedaj bogato žanjete.Vseeno pa imamo nekaj pomislekov:1. Človeški možgani so zmotljivi, pozabljivi … in nepazljivost,nepozornost … je normalna funkcija možganov. V vašemprimeru povezujete nepazljivost z malomarnostjo (2).2. Nihče ni analiziral napak s sistemskim pristopom in vprimeru, ki ste ga navedli, niste izvedli analize napak pože dolgo uveljavljenem postopku analize osnovnih vzrokov(angleško, Root Cause Analysis – RCA), čeprav vemo, daso se pooblaščenci za varnost v bolnišnicah pri vas udeležiliseminarja o uporabi te metode tudi pri vas.3. Sodišče je izreklo pogojno kazen obema zdravnikoma, kiju navajate v vaši »študiji«. Tukaj samo nasvet enemu odvaših zdravnikov, ki morda ni vedel za vašo študijo in imanavadne človeške možgane in »kvari« rezultate vaše »študije«(ni treba, da ga upošteva). Vprašali smo nekaj naših radiologov,kako bi ravnali, da bi se izognili odhodu v ječozaradi možnega ponovnega spregleda patologije pri slikovnidiagnostiki, če bi bili obtoženi, kot so bili njihovi kolegi privas. Zelo so se začudili, da smo jih to vprašali, in so namrekli, da je odgovor na dlani – 6 mesecev, toliko kot trajapogojna kazen, ne bi več odčitavali slik in bi tako 100-odstotnopreprečili spregled patologije in posledični odhod varest zaradi tega, ker nimajo nezmotljivih možganov in bi vtem času, če ne bi uredili varnejšega sistema odčitavanja slik,lahko spet kaj spregledali. Seveda bi bila stvar drugačna, čebi obveljal predlog vašega tožilca, kar pomeni, da eno leto nebi bilo priporočljivo odčitavati slik v izogib grozeči triletnizaporni kazni. Potem bi imeli v sistemu za eno leto enegaradiologa manj. Poleg tega so nas vprašali, zakaj ne uvedetetistega, kar ste storili po dogodku, ko je nek drug radiologugotovil cisto. Pri nas, so dejali, uporabljamo proaktivni pristopin imamo uvedeno varovalo, ki zmanjša napake zaradispregleda patologije, kajti tudi naši zdravniki včasih kaj spregledajo.Gre za dvojno preverjanje, namreč slike pregledatavedno dva radiologa, seveda ne ob istem času, ker radiologovnimamo na pretek, a kljub temu nam je tako napake uspelozmanjšati (3).Morda pa bi bilo pametno, da vsi zdravniki, medicinskesestre in drugi zdravstveni strokovnjaki, da bi se izognilikriminalističnemu preganjanju, pri vas naročijo »nove« nezmotljivemožgane, da se ne bodo motili. Lahko pa obdržijosvoje, čisto človeške možgane in prenehajo delati, saj tako nebodo mogli napraviti nobene napake.Za primer drugega zdravnika pa imamo pri nas urejeno tako,da upoštevamo klinične smernice, klinične poti, protokole indruga pomagala. To storimo pri večini pacientov z določenodiagnozo, upoštevamo pa tudi izjeme, kadar moramopristopiti k diagnostiki drugače, zaradi značilnosti bolezni,ki jo ima pacient, in nekaterih drugih okoliščin. Kadar greza preobremenitev ljudi, je možganska funkcija še slabšakot sicer. To smo rešili tako, da dežurni zdravnik, kadar jepreobremenjen, lahko pokliče kolega na pomoč od doma. Tosicer malenkost stane, a je preprečilo že marsikatero napako.Ali ne bi bilo bolje, da bi vaši sodniki vsem ustanovam,ker tega do sedaj še niso storile, kjer so se zgodile nesreče,naložili, da uredijo sistem tako, kot deluje pri nas Tepanjčanih?Ugotovili smo tudi logiko vašega razmišljanja. Hujša je posledicanapake, ostrejša je kazen. Sama napaka je pač napaka,ne more biti ne majhna in ne velika, v nasprotju s tem paso posledice napake lahko nikakršne ali pa hude in se lahkokončajo s tragično smrtjo pacienta. Če se pacientu ne bi ničzgodilo, zaradi spregledane patologije, pri vas stvari sploh nebi smatrali za napako, oziroma po vaše za malomarnost, in bitako izgubili priložnost za izboljšave procesa odčitavanja slik.Sploh pa ne razumemo dolžine zagrožene kazni. Najbrž stemislili, daljša bo kazen, bolj bo zdravnik v bodoče pazljiv inprav tako njegovi kolegi, saj tako vedo, kaj jih čaka, in že izstrahu nikoli ne bodo nič spregledali. Enako logiko uporabljav parasodnih postopkih tudi vaša ZZ. Kot je že zapisano vrubriki SISI (1), je pomembna tudi dolžina trajanja začasnegaodvzema licence. Hujša je posledica napake za pacienta,daljši naj bi bil odvzem licence in dodatno usposabljanje dotičnegazdravnika. Torej ni enako, če gre za odvzem licenceza 2 meseca ali za 2 meseca 1 teden 3 dni 5 ur, 6 minut in 15sekund. Enako velja za pogojno zaporno kazen.4. Srčno upamo, da boste s temi postopki, izvirajočimi izbronaste dobe (glej Hamurabijev zakonik), uspeli zvečativarnost pacientov, saj boste zaradi egzemplaričnih javnihopominov (z drugimi besedami: sramotenja in neupravičenegaobtoževanja zdravnikov), z začasnimi odvzemi licenc,z grožnjami zapora dosegli pri vseh zdravnikih ob vsakem120 Revija ISIS - Oktober 2011

SISIčasu in povsod pazljivost, nezmotljivost, skrbnostin kar je še takega v nepopolnih človeških možganih.S tem pa seveda tvegate, da se bodo napake zaradikulture obtoževanja in posledičnega strahu še naprejskrivale in se bo izvajala defenzivna medicina,kar samo poslabša varnost pacientov.5. Iz znanstvene literature o varnosti pacientov je razvidno,da je vzrok za napake v 80 do 90 odstotkihv sistemih in procesih, kjer ljudje delajo. Napakazdravnika ni nič drugačna kot so napake pri drugihljudeh. Vsi imamo nepopolne človeške možgane(razen pri vas?). Če naredi napako pilot, lahko padeletalo z neba, če jo naredi sodnik okrožnega sodišča,gre zadeva na višje sodišče ali kdo po krivemv arest, če jo naredi kuhar, bomo morda dobili neslanojed. Razlike so samo v dejavnostih, kjer ljudjedelamo. Tudi če bi bili zdravniki vsevedi, vedeli vseo vseh boleznih, bi še vedno delali napake, ker imajočloveške možgane. Pri vas napak ne analizirates sistemskim pristopom, ker je to zahtevno,časovno obremenjujoče in ker bi se pomanjkljivostipokazale nekje drugje in ne samo ali pa sploh nepri tistem, ki je bil zadnji v verigi napak, ki lahkopripeljejo do škode za zdravje pacienta. Napake soskoraj vedno nenamerne. Zgodba pa je drugačna,če gre za namerno napravljena dejanja, ki nisovarna z namenom povzročanja neupravičene škode;stanja, ko je pri osebju posredi alkoholni opoj alinedovoljene droge ali napad na pacienta.Takrat jelahko kriv posameznik.Nimate niti najmanjše možnosti za Nobelovo nagrado.Ne samo to, ogorčeni smo, ker z vašimi postopkiškodujete pacientom bolj, kot so jim, po vašem mnenju,škodovali omenjeni zdravniki. Z vašimi postopkivarnosti pacientov ne izboljšujete. Prav nasprotno,zelo jo poslabšujete. Namreč, nihče ni tako neumen,čeprav dela v Butalah, da bi napake, ki se zgodijo, sporočalv sistem za sporočanje napak, ki ga je (pohvalno)vpeljalo vaše ministrstvo za zdravje in ga imajo tudinekatere redke bolnišnice, saj mu grozi javni opomin,odvzem licence ali grožnja zapora. Ustvarjate kulturostrahu med zdravniki namesto kulture sporočanjanapak, pravične kulture obravnavanja napak, prožnekulture in kulture učenja. Poleg tega pospešujete tudi»defenzivno« medicino: »napravil bom vse mogočein nemogoče preiskave za moje paciente, da ne bomčesa spregledal«, kar vodi v razsipavanje finančnih,človeških virov in podaljšuje čakalne dobe.Kakovost zdravstva lahko presodimo po tem, kakopreprečuje in obravnava napake.Po vaši logiki (prevzeti iz bronaste dobe) gre zasprevrženo maščevanje, zob za zob, in kazanje vsehlastnosti sindroma ranljivega sistema (4). Gre za tripatološke prvine:• lažno odličnost: navzven se kažemo kot ustanovaodličnosti;• obtoževanje posameznika – spravimo se na tistega,ki je bil zadnji v verigi napak, ali na sporočevalca(»kill the messanger«), ker nam kvari »ugled«.Osnovano je na »osebnem modelu« (2) razlaganjanastanka napak, kjer gre za »kazanje s prstom nakrivca« in za zadovoljevanje primitivnih čustev zželjo po kaznovanju;• zanikanje: največkrat zanikamo, da gre za sistemskiproblem, ali pa, da je bilo sploh kaj narobe.Vsaka od teh sistemskih patoloških prvin je globokozakoreninjena v človeški psihi in je zato bolj ali manjprisotna v vseh organizacijskih kulturah, predvsem pav vaši.Poleg tega tudi nimate urejene pravične zaščite zapacienta, ki je doživel škodljiv dogodek (škodljividogodek je dogodek, kjer je prišlo do škode zazdravje pacienta zaradi samega zdravljenja ali napakein ne zaradi pacientove bolezni – opomba BGA).Uporabljate krivdni odškodninski postopek, kjer semora dokazati krivda, da pacient dobi odškodnino zanastalo škodo, namesto nekrivdnega. Še bolje bi bilo,da pacientu razkrijete, kaj se je zgodilo, se mu opravičite,če je šlo za napako, in se dogovorite za pravičnoodškodnino.Na ravni zdravstvenih ustanov nimate urejenegasistema varnosti pacientov ali pa ga imate na papirju.Prebrali smo tudi vašo študijo o kulturi varnosti pacientov,ki jo je le nekaj več kot 50 odstotkov zaposlenihpozitivno ocenilo (5), veliko pa jih tudi na anketnivprašalnik ni odgovorilo, za kar je več možnih razlag.Ena, ki je najverjetnejša, je slaba promocija vodstvamed zaposlenimi o pomembnosti varnosti pacientovin možnih izboljšav na podlagi rezultatov ankete.Po našem mnenju imate dve možnosti:1. Nadaljujete s sedanjim sistemom obtoževanjaposameznika. Tako lahko pričakujete, da bostenavzven veljali za odlične ustanove in da bodozdravniki in drugi zdravstveni strokovnjaki napakeskrivali. Ne zato, ker nimajo dovolj morale, ampakzato, ker vedo, kaj jih čaka, glede na zgled, ki jimga dajete z vašimi postopki, in ker se po napaki vsistemu ničesar ne izboljša ter se samo čaka, ali bovaša metodologija zastrahovanja delovala – torej,da se ne bo zgodila več nobena napaka. Zdravnikibodo izvajali defenzivno medicino in napak nebodo sporočali. Še naprej ste lahko ignorantni in sesklicujete na večtisočletno tradicijo obravnavanjaRevija ISIS - Oktober 2011121

SISInapak. Poleg tega je pametno, da ste zraven še arogantni, sajsi boste tudi tako zvečali vaš ugled in avtoriteto.Pacienti bodo še naprej po nepotrebnem trpeli zaradi napak,ki povzročajo škodo za zdravje, in zaradi tega še naprejumirali. Saj lahko čakate, da se vam spet kaj zgodi (in setudi bo), pa boste spet uporabljali tradicionalni večtisočletnipristop k napakam s škodo za zdravje pacienta. Če ima nekastvar večtisočletno tradicijo, to še ni dokaz, da deluje. Kdo seže, ki tudi »zdravi« ljudi, sklicuje na večtisočletno tradicijokot zagotovilo, da stvar deluje?Ali tako vzgajate tudi bodoče zdravnike, da je edina varovalka,da ne pride do napak, znanje in pazljivost. Po našemvedenju v medicinskih šolah nimate kurikuluma o varnostipacientov in so vas nekatere šole zdravstvene nege pri temže prehitele. Ena izmed obeh medicinskih fakultet si jecelo privoščila arogantnost, da na prošnje za posredovanjepodatkov o tem, ali obstaja program za varnost pacientov, niodgovorila (6).2. Lahko pa se odločite za na znanstvenih temeljih osnovansistem varnosti pacientov in ga vzpostavite v vsaki zdravstvenidejavnosti. To je sicer mnogo težje kot obtožiti posameznika,a zmanjševanje napak s škodo za pacienta se takodokazano lahko zmanjša.To pri nas ni možno, ne, ne, pri nas se to ne da… (7).Mi Tepanjčani, glede na to, kar se dogaja pri vas, ne bi želeli bitiniti pacienti niti zdravniki pri vas in tudi ne sodniki, ki morajoupoštevati zakonodajo, ki škodi tako pacientom kot zdravstvenimstrokovnjakom.Bralce pa sprašujemo:• Ali so se tisti, ki vodijo sistem pogojnih zapornih kazni inodvzemanje licenc, iz prejšnjih primerov kaj naučili?• Ali mislite, da so si prebrali vsaj Luksemburško deklaracijoali priporočila Sveta Evrope o varnosti pacientov, če že neznanstvene literature?• Ali se je glede na postopke, ki jih imate pri vas, varnostpacientov izboljšala ali poslabšala?• Ali vas je strah, da vaše paciente in vas same doleti podobnausoda, ker živite v ignorantskem sistemu obravnavanjanapak?• Ali bi priporočili vaši hčerki/sinu, da študira medicino nafakultetah, kjer nimajo kurikuluma o varnosti pacientov(priporoča ga celo Svetovna zdravstvena organizacija).Sedanji način pristopa k varnosti pacientov z neupravičenimobtoževanjem posameznika za nenamerne napake ni samonepravičen in nesmiseln, ampak je nevaren. Zakaj? Učinkinepremišljenih obtožb in sankcij zavrejo vsako informacijo onapakah, ki jo potrebujete, da ustvarite in vzdržujete varnostpacientov. Vašim pacientom, potencialnim pacientom, zdravnikomin drugim zdravstvenim strokovnjakom ter sodnikomželimo, da bi delali v drugačnem okolju, v okolju s kulturo varnosti,kjer se uporablja pravičen in na znanosti osnovan pristoppreprečevanja in obravnavanja napak in kjer varnost pacientovni samo deklarativna prva prioriteta zdravstva.Literatura:1. Hamurabius M. Univerzalni algoritem za zmanjševanjenapak pri zdravstveni obravnavi pacienta. ISIS 2010; 19 (5):110–11.2. Milčinski F. Butalci. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1983.3. Reason, J. Managing the risks of organisational accidents.Aldershot: Ashgate Publishing; 1997.4. FitzGerald R. Radiological error: analysis, standard setting,targeted instruction and teamworking. Eur Radiol 2005; 15:1760–7.5. Reason J T, Carthey J, de Leval M R. Diagnosing “vulnerablesystem syndrome”: an essential prerequisite to effectiverisk management. Quality in Health Care 2001; 10 SupplII:ii21–ii25.6. Robida A. Health professions education in Slovenia. A newchallenge to overcome a quality gap . Conference, Ready forthe future - Defining European healthcare through innovationand quality, Kranjska gora, 2008. http://www.esqh.net/www/slovenia2008/view?portal_status_title=EU%20Conference%202008(dostop 16. 7. 2011)7. Kreslin V. To pri nas možno. CD: Ptič.122 Revija ISIS - Oktober 2011

The professional public journal of the Medical Chamber of SloveniaThe Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is 49,20 EUR. A single issue costs 4,10 EUR. The taxis included in price. Manuscriptes are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles. Printed 8800 copies. Postage for the Journal Isispaid at the 1102 Ljubljana post office.The name of the journal is by the Isis, an Egyptian goddess, of all the gods and goddesses. The legend describes her as both the sister and the wife of Osiris,the first king in history. Isis had healing powers. She could also give new life into the body with her wings. According to the legend, her power extended allover the world. Each person is a drop of her blood. She was considered as the founder of medicine. A detail on a granite sarcophagus of Ramses III fromthe XX th dynasty shows her as a symbolic picture. This image and her name were chosen to be the title of the journal of the Medical Chamber of Slovenia,the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare of all people, the drops of blood from the goddess Isis.The President of the Medical ChamberPrim. Gordana Kalan Živčec, M. D.gordana.kalan-zivcec@zzs-mcs.siThe vice-presidents of the Medical ChamberProf. Mitja Košnik, M. D., Ph. D.Sabina Markoli, D. M. D.The President of the AssemblyUršula Salobir Gajšek, M. D.The vice-president of the AssemblyDiana Terlević Dabić, D. M. D.Executive board of the MedicalChamber of SloveniaThe president of the Educational councilProf. Matija Horvat, M. D., Ph. D.The president of the Professional medical committeeProf. Radovan Hojs, M. D., Ph. D.The president of the Primary health care committeeAssist. Antonija Poplas Susič, M. D., Ph. D.The president of the Hospital health care committeeProf. Mitja Košnik, M. D., Ph. D.The president of the Dentistry health care committeeSabina Markoli, D. M. D.The president of the Legal-ethical committeePrim. assist. Danica Rotar Pavlič, M. D., Ph. D.The president of the Social-economic committeeJana Wahl, M. D., M. Sc.The president of the Private practice committeePrim. assist. Dean Klančič, M. D.Public Relations DepartmentValentin Hajdinjak, B. Sc.Legal and General Affairs DepartmentVesna Habe Pranjič, L. L. B.Finance and Accounting DepartmentJožica Osolnik, Econ.Health Economics, Planning and Analysis DepartmentNika Sokolič, B. Sc. Econ.Head of CME/CPD ActivitiesMojca Vrečar, M. B. A.Head of Postgraduate Medical Training,Licensing and Registry DepartmentTina Šapec, L. L. B.TasksThe Medical Chamber of Slovenia is anindependent professional organisation ofmedical doctors and dentists. Membershipis an honour and obligation for all thosethat work as physicians or dentists inSlovenia and have a direct contact with thepatients.The Medical Chamber of Sloveniaprotects and represents the interests of themedical profession, and helps to ensure thecorrect behaviour of doctors and upholdtheir reputation by:Having and issuing a Code of MedicalEthics, monitoring the behaviour ofdoctors and administering any measuresnecessary for violations of the Code.Maintaining a register of members andissuing membership cards.Issuing, extending and revoking the doctors‘licences for independent work.Participating in the development of theundergraduate education programme fordoctors.Managing (planning, monitoring andsupervising) the secondments of the twoyear compulsory postgraduate training inhospitals; secondments for specialisations;other postgraduate professional training,and examination.Organising professional seminars, meetingsand other types of professional medicaldevelopment.The professional auditing and appraisal ofeach doctor practising in Slovenia.Participating in the preparation of regulations,planning and staffing plans in healthcare issues.Determining doctors‘ fees andThe Medical ChamberOf SloveniaFounded in 1893 as The Medical Chamberfor the Carniola Province. The MedicalChamber of Slovenia was subsequentlyfounded in 1992.participating in agreeing the prices ofhealth care services.Representing the interests of doctors indetermining contracts with the Institute ofHealth Insurance of Slovenia.Participating in the negotiation of collectivecontracts, and agreeing them on behalfof private doctors as employees, therebymanaging the value of medical professional‘salaries.Providing legal assistance and advice tomembers on insurance against medicalcompensation claims.Maintaining a Welfare Fund to helpmembers and their families.Monitoring the demand for doctors andhelping unemployed doctors find job.Assisting members to find suitable locumsduring their absence.Publishing activities, editing activities;issuing a free journal to members, publishingbooks and other publications.Encouraging co-operation between membersand arbitrating in disputes.Encouraging the cultural and socialactivities of members; organising thecultural, sporting and other social eventsand activities.Monitoring alternative methods oftreatment.Deterring prohibited and unacceptablemedical practices.Providing a free permanent consultingservice to members.Undertaking other tasks pursuant to legalregulations and the statute.