Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

IntervjuKako dolgo sta že medicinski fakulteti v Ljubljani in Mariboručlanici AMSE?Liste članic pred letom 2008 trenutno nimam pri sebi. Obe fakultetipa sta na listi od leta 2008, torej sta članici vsaj od takrat dalje.Vsakoletna srečanja, ki jih organizirate, vselej obravnavajozanimive in aktualne teme. Obravnavali ste že povezovanjemedicinskih fakultet z učnimi bolnišnicami (2007), izboljšanjekakovosti medicinskih fakultet (2008), vlogo medicinskih fakultetpri podiplomskem izobraževanju (2009) in leta 2010 internacionalizacijomedicinskih fakultet. Kateri je glavni zaključek letošnjekonference na temo osebja medicinskih fakultet?Kmalu bom na naši spletni strani (www.amse-med.eu) objavilkončno verzijo deklaracije, ki smo jo sestavili na koncu konference.Morda je vredno poudariti problematiko plač. Neskladja med plačamiprofesorjev na medicinskih fakultetah in zdravniki v sistemu zdravstvenegavarstva niso dopustna in moramo najti način za odpravo tehnesorazmerij. Individualen delovni načrt učiteljev, ki vključuje osebnirazvoj, je prav tako smiselno uvesti za vse člane fakultete. Menjavanjepodročja dela vsakih nekaj let je za posameznika zelo stimulativnoin vodi k hitrejšemu napredku v izobraževanju. To bi morali jematikot naraven proces, kot nekaj samoumevnega; ni dvoma, da je vsakdoizmed nas sposoben delati tudi na čem novem. Učinkovit sistemnagrajevanja naj bi izpostavljal posameznike, po katerih naj bi sezgledovali. Resnično upam, da bo ta deklaracija vplivna.Kje je Slovenija v smislu osebja medicinskih fakultet – ali se soočamos podobnimi težavami kot ostale evropske države, ali so kakšnerazlike?Nekateri problemi so podobni, spet nekaj je tudi drugačnih. Lahkoizpostavim tri glavne. Prvič, težava pri zagotovitvi primernega plačilakliničnemu, akademsko aktivnemu osebju. Trenutno bolj kot netrpijo, ko zraven kliničnega dela opravljajo tudi raziskovalno terpedagoško delo. Njihovi kolegi, t.i. »izolirani« kliniki, pa imajo praktičnoenako plačilo. Drugič, vzdrževanje kakovostne storitve. Starejšiakademiki imajo prepogosto negativen vpliv na univerzo s tem, kose oklepajo svojega stolčka. Pri reševanju tega problema bi lahko pomembnoprispevala vpeljava individualnega delovnega načrta za članefakultete, ki sem ga že omenil. In tretjič, opazil sem, da je mnogo lažjenajti dobro osebje, ko ustanavljaš novo medicinsko fakulteto. Pozitivnoin navdušeno okolje privablja profesorje, še posebej tiste dobre.Katere probleme glede osebja lahko pomaga rešiti vrstniškoučenje?V Manchestru smo imeli učni program, osnovan na PBL (angl.Problem Based Learning; slov. problemsko usmerjeno učenje). Takov majhnih skupinah ves čas poteka vrstniško učenje. Zanimivo, edenizmed naših razočaranih študentov je ustvaril grafit: »Pridite v Manchesterin se sami naučite medicine!« Mi smo seveda grafit sprejeliveliko bolj pozitivno, saj je ta samostojnost bila pravzaprav naš cilj.Delovati v majhnih skupinah, učiti se drug od drugega, izmenjevatiinformacije in mnenja je mnogo bolj učinkovito in vodi do pridobitvepomembnih veščin in odnosa do vseživljenjskega učenja, ki je ključnegapomena v naši stroki.Kaj pa glede ekonomske koristi in manjše potrebe po zaposlovanjuučiteljev?Vsekakor naj bi vrstniško učenje vpeljali predvsem zaradi drugihjasnih koristi, ne pa varčevanja.Če se dotakneva delavnice, ki je potekala v Mariboru, kakšni sovaši vtisi o njej?Zanimanje mi je vzbudila skupina navdušenih, kreativnih ljudi nanovi fakulteti in polno pozitivne energije. Menim, da je takšno okoljeključno za dobro izobraževanje. Enako sem opazil po vsej Evropina novih medicinskih fakultetah, z izjemo ene. Tam je prevladovaloizjemno negativno vzdušje zaradi ostrih prepirov, ki so jih moraliprestati pri zavzemanju za ustanovitev že četrte medicinske fakultetev tisti državi. Niso prejeli pomembnega splošnega odobravanja, saj somnogi še zmeraj prepričani, da naj ne bi potrebovali nove fakultete.Kakorkoli, v Mariboru vidim medicinsko fakulteto, ki ima učinkovitoin uspešno vodstvo in kjer delajo dobri in zaupanja vredni ljudje.Imate morda kakšno priporočilo, kako bi lahko izboljšali kakovostpodobnih delavnic v prihodnje?Pravzaprav je moje mnenje o vaši delavnici zelo pozitivno. Pogovarjalsem se tudi z ostalimi udeleženci iz Litve ter Češke in vsi smo sestrinjali, da ste pripravili zelo kakovostno delavnico.Kakšno je vaše mnenje o Simulacijskem laboratoriju in Simulacijskemcentru v Mariboru?Menim, da je bila izvrstna odločitev, nameniti sredstva za dobresimulatorje zgodaj v razvoju fakultete in omogočiti študentom medicineučenje kliničnih veščin na tovrstnih napravah.Kakšen vtis ste dobili o kakovosti medicinskega izobraževanja vSloveniji?Po tako kratkem obisku je zelo težko podati mnenje. Kolikor so meseznanili o ljubljanskih diplomantih, ki so delali v tujini, ni dvomao tukajšnjem standardu izobrazbe. Zanimivo je, da imajo različnedržave različne pristope, ki pa vodijo do podobnih rezultatov. Naprimer, če primerjamo Združene države Amerike, kjer študentjenajprej pridobijo diplomo z enega izmed naravoslovnih področij inse šele nato lahko vpišejo na štiriletni študij medicine, in Evropo, kjerse študij medicine prične takoj po srednji šoli in traja večinoma šestlet, potem pa postavimo vse te diplomente v enako delovno okolje, podveh ali treh letih med njimi praktično ni razlike.Ali ste morda opazili pomembne razlike med medicinskima fakultetamav Sloveniji?Ni opaziti pomembnih razlik, vsaj tekom tega kratkega obiska jihnisem uspel zaznati. Bi pa opozoril na nekaj drugega. Ponavadiimamo eno medicinsko fakulteto na vsaka dva milijona prebivalcev,zato mora vlada pazljivo načrtovati število dijakov, ki se jih sprejmena medicinski študij – glede na potrebe za vsaj 20 let vnaprej.V nasprotnem primeru utegne nastati zelo neprijetna situacija, šeposebej sedaj, ko slišim, da se zdravniki iz bivših jugoslovanskih državpotegujejo za ista delovna mesta kot slovenski diplomanti oziroma dazapolnjujejo primanjkljaj. Na dolgi rok bi morala biti država zmožnaustvariti zadostno število zdravnikov za svoje lastne potrebe. Jasnopa je, da je bila v Sloveniji potrebna še ena medicinska fakulteta, takozaradi pomanjkanja zdravnikov kot geografskim razmer. Tudi Litvain Latvija imata podobno razmerje medicinskih šol na prebivalce kotsedaj Slovenija. Treba pa se je zavedati tankega ledu in tako primernonačrtovati produkcijo zdravnikov.42 Revija ISIS - Oktober 2011