Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

Intervjuvzdrževati niti doseženega zdravstvenega standarda in razlikemed možnostmi zdravstvenega varstva so se spet povečevale.Spoznanje o enotnosti zdravstva in potreba po zagotovitvi čimvečjega učinka zdravstvene službe ob omejenih možnostih, staspodbudila zdravstvene delavce, da so se 17. 4. 1981 združili vSOZD Koroško zdravstvo … Želja, da bi bili naši zdravniki karnajbolje usposobljeni, da bi imeli na razpolago moderne diagnostičnemetode in aparate, nas vodi v novo plansko obdobje.Pri tem pa bo spet v ospredju preventiva; preprečiti, da se rodibolan otrok, preprečevati bolezni in poškodbe v mladosti, pravilnousmeriti mlade, izbrati pravo delo, ki ga opravlja delavec zzadovoljstvom in uspešno in ki mu omogoča socialno blagostanje,ob tem pa čim hitreje pozdraviti bolnika in preprečiti invalidnostali prezgodnjo smrt. Če bo le možno odpraviti še nezaposlenostin ohraniti mir, smo se s tem še za nov korak približali idealuzdravja«.Doktor Ivartnik, hvala za pogovor in vse najboljše ob osebnemprazniku.Voditi medicinsko fakulteto:mačji kašelj?David Gordon, predsednik Združenja medicinskih fakultet v EvropiMarko ZdravkovićJunija letos je v Sloveniji potekala prva večja mednarodnakonferenca o izobraževanju v medicini z naslovom: »Osebjemedicinskih fakultet – izzivi in priložnosti«. Osrednji del konferenceje gostila Ljubljana, zaključna delavnica pa je potekala vMariboru. Tam sem imel izjemno priložnost spoznati eno izmedavtoritet s področja medicinskega izobraževanja v Evropi, DavidaGordona, predsednika AMSE (Združenja medicinskih fakultetv Evropi, angl. Association of Medical Schools in Europe). VManchestru, Anglija, je bil sedem let dekan medicinske fakultete,delal je kot akademik in klinik ter s svojim raziskovalnim delom spodročja fiziologije srca pomembno prispeval k zakladnici medicinskegaznanja. Name je naredil izjemen vtis. Je predan spodbujanjusprememb v zdravniški skupnosti z združevanjem raznolikhizkušenj in odprt za širok spekter mnenj. Z navdušenjem jeprivolil v intervju preko spleta, ki razkriva številne zanimivosti.Izvajanje abdominalnega ultrazvoka na simulatorju meddelavnico v Simulacijskem laboratoriju Medicinske fakulteteUniverze v Mariboru v sklopu AMSE-konference 2011. Zleve: izr. prof. Ivana Oborna, prof. David Gordon in MarkoZdravković (foto: Tamara Todorović, študentka medicine).AMSE ima v svojem ustanovnem dokumentu naštete številnecilje. Kako bi v enem stavku sporočili osrednji namen združenja?AMSE se ukvarja z vodenjem medicinskih fakultet, torej z vodstvenimikadri in njihovimi interakcijami s financerji, raziskovalci in sistemomzdravstvenega varstva.Obstaja mnogo podobnih združenj, na primer AMEE (angl.The Association for Medical Education in Europe). Kako spadaAMSE v ta mozaik?Poudarek AMEE je predvsem na kakovostni izvedbi izobraževanja.V primerjavi z AMEE pa se mi osredotočamo na sam menedžmentmedicinskih fakultet, ki je prav tako pomemben dejavnik v medicinskemizobraževanju. Nekako delujemo kot forum za izmenjavoizkušenj in idej za vse vpletene v proces vodenja. Na naših vsakoletnihsrečanjih nastajajo skupna stališča kot rezultat intenzivnih razprav.Tako smo leta 2007 v Lizboni obravnavali povezave med medicinskimifakultetami in sistemom zdravstvenega varstva in skupaj pripravilikončni dokument, ki je imel pomemben vpliv na politične odločitve vnekaterih evropskih državah.Zanimivo bi bilo vedeti, koliko medicinskih fakultet je pravzapravv Evropi?Težko je podati natančno število. Tistih, ki so uradno priznane s stranidržavnih organov in po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije(SZO) spadajo v evropsko regijo, je 455. To število je treba jematiz rezervo, saj SZO v definicijo evropske regije prišteva na primertudi vse bivše članice Sovjetske zveze. Prav tako so nekatere zasebnemedicinske fakultete do danes prenehale delovati. Menim, da je okoli450 realno število.Koliko teh fakultet pa je trenutno članic AMSE?Približno ena tretjina zahodnoevropskih medicinskih fakultet, vzhodpa je slabše zastopan. Prihod na vsakoletna srečanja jim namrečpredstavlja visoko finančno breme. Vseeno pa naše delovanje vzhodnimdržavam veliko bolj koristi, kljub temu, da ni veliko tamkajšnjihfakultet naših članic.Revija ISIS - Oktober 201141