Intervjuvzdrževati niti doseženega zdravstvenega standarda in razlikemed možnostmi zdravstvenega varstva so se spet povečevale.Spoznanje o enotnosti zdravstva in potreba po zagotovitvi čimvečjega učinka zdravstvene službe ob omejenih možnostih, staspodbudila zdravstvene delavce, da so se 17. 4. 1981 združili vSOZD Koroško zdravstvo … Želja, da bi bili naši zdravniki karnajbolje usposobljeni, da bi imeli na razpolago moderne diagnostičnemetode in aparate, nas vodi v novo plansko obdobje.Pri tem pa bo spet v ospredju preventiva; preprečiti, da se rodibolan otrok, preprečevati bolezni in poškodbe v mladosti, pravilnousmeriti mlade, izbrati pravo delo, ki ga opravlja delavec zzadovoljstvom in uspešno in ki mu omogoča socialno blagostanje,ob tem pa čim hitreje pozdraviti bolnika in preprečiti invalidnostali prezgodnjo smrt. Če bo le možno odpraviti še nezaposlenostin ohraniti mir, smo se s tem še za nov korak približali idealuzdravja«.Doktor Ivartnik, hvala za pogovor in vse najboljše ob osebnemprazniku.Voditi medicinsko fakulteto:mačji kašelj?David Gordon, predsednik Združenja medicinskih fakultet v EvropiMarko ZdravkovićJunija letos je v Sloveniji potekala prva večja mednarodnakonferenca o izobraževanju v medicini z naslovom: »Osebjemedicinskih fakultet – izzivi in priložnosti«. Osrednji del konferenceje gostila Ljubljana, zaključna delavnica pa je potekala vMariboru. Tam sem imel izjemno priložnost spoznati eno izmedavtoritet s področja medicinskega izobraževanja v Evropi, DavidaGordona, predsednika AMSE (Združenja medicinskih fakultetv Evropi, angl. Association of Medical Schools in Europe). VManchestru, Anglija, je bil sedem let dekan medicinske fakultete,delal je kot akademik in klinik ter s svojim raziskovalnim delom spodročja fiziologije srca pomembno prispeval k zakladnici medicinskegaznanja. Name je naredil izjemen vtis. Je predan spodbujanjusprememb v zdravniški skupnosti z združevanjem raznolikhizkušenj in odprt za širok spekter mnenj. Z navdušenjem jeprivolil v intervju preko spleta, ki razkriva številne zanimivosti.Izvajanje abdominalnega ultrazvoka na simulatorju meddelavnico v Simulacijskem laboratoriju Medicinske fakulteteUniverze v Mariboru v sklopu AMSE-konference 2011. Zleve: izr. prof. Ivana Oborna, prof. David Gordon in MarkoZdravković (foto: Tamara Todorović, študentka medicine).AMSE ima v svojem ustanovnem dokumentu naštete številnecilje. Kako bi v enem stavku sporočili osrednji namen združenja?AMSE se ukvarja z vodenjem medicinskih fakultet, torej z vodstvenimikadri in njihovimi interakcijami s financerji, raziskovalci in sistemomzdravstvenega varstva.Obstaja mnogo podobnih združenj, na primer AMEE (angl.The Association for Medical Education in Europe). Kako spadaAMSE v ta mozaik?Poudarek AMEE je predvsem na kakovostni izvedbi izobraževanja.V primerjavi z AMEE pa se mi osredotočamo na sam menedžmentmedicinskih fakultet, ki je prav tako pomemben dejavnik v medicinskemizobraževanju. Nekako delujemo kot forum za izmenjavoizkušenj in idej za vse vpletene v proces vodenja. Na naših vsakoletnihsrečanjih nastajajo skupna stališča kot rezultat intenzivnih razprav.Tako smo leta 2007 v Lizboni obravnavali povezave med medicinskimifakultetami in sistemom zdravstvenega varstva in skupaj pripravilikončni dokument, ki je imel pomemben vpliv na politične odločitve vnekaterih evropskih državah.Zanimivo bi bilo vedeti, koliko medicinskih fakultet je pravzapravv Evropi?Težko je podati natančno število. Tistih, ki so uradno priznane s stranidržavnih organov in po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije(SZO) spadajo v evropsko regijo, je 455. To število je treba jematiz rezervo, saj SZO v definicijo evropske regije prišteva na primertudi vse bivše članice Sovjetske zveze. Prav tako so nekatere zasebnemedicinske fakultete do danes prenehale delovati. Menim, da je okoli450 realno število.Koliko teh fakultet pa je trenutno članic AMSE?Približno ena tretjina zahodnoevropskih medicinskih fakultet, vzhodpa je slabše zastopan. Prihod na vsakoletna srečanja jim namrečpredstavlja visoko finančno breme. Vseeno pa naše delovanje vzhodnimdržavam veliko bolj koristi, kljub temu, da ni veliko tamkajšnjihfakultet naših članic.Revija ISIS - Oktober 201141
IntervjuKako dolgo sta že medicinski fakulteti v Ljubljani in Mariboručlanici AMSE?Liste članic pred letom 2008 trenutno nimam pri sebi. Obe fakultetipa sta na listi od leta 2008, torej sta članici vsaj od takrat dalje.Vsakoletna srečanja, ki jih organizirate, vselej obravnavajozanimive in aktualne teme. Obravnavali ste že povezovanjemedicinskih fakultet z učnimi bolnišnicami (2007), izboljšanjekakovosti medicinskih fakultet (2008), vlogo medicinskih fakultetpri podiplomskem izobraževanju (2009) in leta 2010 internacionalizacijomedicinskih fakultet. Kateri je glavni zaključek letošnjekonference na temo osebja medicinskih fakultet?Kmalu bom na naši spletni strani (www.amse-med.eu) objavilkončno verzijo deklaracije, ki smo jo sestavili na koncu konference.Morda je vredno poudariti problematiko plač. Neskladja med plačamiprofesorjev na medicinskih fakultetah in zdravniki v sistemu zdravstvenegavarstva niso dopustna in moramo najti način za odpravo tehnesorazmerij. Individualen delovni načrt učiteljev, ki vključuje osebnirazvoj, je prav tako smiselno uvesti za vse člane fakultete. Menjavanjepodročja dela vsakih nekaj let je za posameznika zelo stimulativnoin vodi k hitrejšemu napredku v izobraževanju. To bi morali jematikot naraven proces, kot nekaj samoumevnega; ni dvoma, da je vsakdoizmed nas sposoben delati tudi na čem novem. Učinkovit sistemnagrajevanja naj bi izpostavljal posameznike, po katerih naj bi sezgledovali. Resnično upam, da bo ta deklaracija vplivna.Kje je Slovenija v smislu osebja medicinskih fakultet – ali se soočamos podobnimi težavami kot ostale evropske države, ali so kakšnerazlike?Nekateri problemi so podobni, spet nekaj je tudi drugačnih. Lahkoizpostavim tri glavne. Prvič, težava pri zagotovitvi primernega plačilakliničnemu, akademsko aktivnemu osebju. Trenutno bolj kot netrpijo, ko zraven kliničnega dela opravljajo tudi raziskovalno terpedagoško delo. Njihovi kolegi, t.i. »izolirani« kliniki, pa imajo praktičnoenako plačilo. Drugič, vzdrževanje kakovostne storitve. Starejšiakademiki imajo prepogosto negativen vpliv na univerzo s tem, kose oklepajo svojega stolčka. Pri reševanju tega problema bi lahko pomembnoprispevala vpeljava individualnega delovnega načrta za članefakultete, ki sem ga že omenil. In tretjič, opazil sem, da je mnogo lažjenajti dobro osebje, ko ustanavljaš novo medicinsko fakulteto. Pozitivnoin navdušeno okolje privablja profesorje, še posebej tiste dobre.Katere probleme glede osebja lahko pomaga rešiti vrstniškoučenje?V Manchestru smo imeli učni program, osnovan na PBL (angl.Problem Based Learning; slov. problemsko usmerjeno učenje). Takov majhnih skupinah ves čas poteka vrstniško učenje. Zanimivo, edenizmed naših razočaranih študentov je ustvaril grafit: »Pridite v Manchesterin se sami naučite medicine!« Mi smo seveda grafit sprejeliveliko bolj pozitivno, saj je ta samostojnost bila pravzaprav naš cilj.Delovati v majhnih skupinah, učiti se drug od drugega, izmenjevatiinformacije in mnenja je mnogo bolj učinkovito in vodi do pridobitvepomembnih veščin in odnosa do vseživljenjskega učenja, ki je ključnegapomena v naši stroki.Kaj pa glede ekonomske koristi in manjše potrebe po zaposlovanjuučiteljev?Vsekakor naj bi vrstniško učenje vpeljali predvsem zaradi drugihjasnih koristi, ne pa varčevanja.Če se dotakneva delavnice, ki je potekala v Mariboru, kakšni sovaši vtisi o njej?Zanimanje mi je vzbudila skupina navdušenih, kreativnih ljudi nanovi fakulteti in polno pozitivne energije. Menim, da je takšno okoljeključno za dobro izobraževanje. Enako sem opazil po vsej Evropina novih medicinskih fakultetah, z izjemo ene. Tam je prevladovaloizjemno negativno vzdušje zaradi ostrih prepirov, ki so jih moraliprestati pri zavzemanju za ustanovitev že četrte medicinske fakultetev tisti državi. Niso prejeli pomembnega splošnega odobravanja, saj somnogi še zmeraj prepričani, da naj ne bi potrebovali nove fakultete.Kakorkoli, v Mariboru vidim medicinsko fakulteto, ki ima učinkovitoin uspešno vodstvo in kjer delajo dobri in zaupanja vredni ljudje.Imate morda kakšno priporočilo, kako bi lahko izboljšali kakovostpodobnih delavnic v prihodnje?Pravzaprav je moje mnenje o vaši delavnici zelo pozitivno. Pogovarjalsem se tudi z ostalimi udeleženci iz Litve ter Češke in vsi smo sestrinjali, da ste pripravili zelo kakovostno delavnico.Kakšno je vaše mnenje o Simulacijskem laboratoriju in Simulacijskemcentru v Mariboru?Menim, da je bila izvrstna odločitev, nameniti sredstva za dobresimulatorje zgodaj v razvoju fakultete in omogočiti študentom medicineučenje kliničnih veščin na tovrstnih napravah.Kakšen vtis ste dobili o kakovosti medicinskega izobraževanja vSloveniji?Po tako kratkem obisku je zelo težko podati mnenje. Kolikor so meseznanili o ljubljanskih diplomantih, ki so delali v tujini, ni dvomao tukajšnjem standardu izobrazbe. Zanimivo je, da imajo različnedržave različne pristope, ki pa vodijo do podobnih rezultatov. Naprimer, če primerjamo Združene države Amerike, kjer študentjenajprej pridobijo diplomo z enega izmed naravoslovnih področij inse šele nato lahko vpišejo na štiriletni študij medicine, in Evropo, kjerse študij medicine prične takoj po srednji šoli in traja večinoma šestlet, potem pa postavimo vse te diplomente v enako delovno okolje, podveh ali treh letih med njimi praktično ni razlike.Ali ste morda opazili pomembne razlike med medicinskima fakultetamav Sloveniji?Ni opaziti pomembnih razlik, vsaj tekom tega kratkega obiska jihnisem uspel zaznati. Bi pa opozoril na nekaj drugega. Ponavadiimamo eno medicinsko fakulteto na vsaka dva milijona prebivalcev,zato mora vlada pazljivo načrtovati število dijakov, ki se jih sprejmena medicinski študij – glede na potrebe za vsaj 20 let vnaprej.V nasprotnem primeru utegne nastati zelo neprijetna situacija, šeposebej sedaj, ko slišim, da se zdravniki iz bivših jugoslovanskih državpotegujejo za ista delovna mesta kot slovenski diplomanti oziroma dazapolnjujejo primanjkljaj. Na dolgi rok bi morala biti država zmožnaustvariti zadostno število zdravnikov za svoje lastne potrebe. Jasnopa je, da je bila v Sloveniji potrebna še ena medicinska fakulteta, takozaradi pomanjkanja zdravnikov kot geografskim razmer. Tudi Litvain Latvija imata podobno razmerje medicinskih šol na prebivalce kotsedaj Slovenija. Treba pa se je zavedati tankega ledu in tako primernonačrtovati produkcijo zdravnikov.42 Revija ISIS - Oktober 2011