Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

iz zgodovine medicineV mariborski bolnišnici je klinična uporabnost novih aparaturprispevala, da so se za novo UZ diagnostično preiskavo začelizanimati tudi zdravstveni delavci drugih oddelkov naše ustanove.Ker pa niso imeli svojih naprav, so svoje začetne izkušnjenabirali na našem aparatu. Med temi so bili gastroenterologi,pediatri, rentgenologi, kirurgi, okulisti, otorinolaringologi inrentgenologi.Široka uporaba UZ nam je omogočila, da smo 13. in 14. junija1980 pripravili v Mariboru dobro organiziran in strokovnouspešen 1. slovenski simpozij o uporabi ultrazvoka, ki se gaje udeležilo veliko zdravnikov iz vseh delov Slovenije in izdrugih republik bivše Jugoslavije. V času simpozija je bil občnizbor in ustanovni sestanek Sekcije za ultrazvok zveze zdravniškihdruštev Slovenije. Prisotni so izvolili izvršilni odborsekcije. Predsednik nove sekcije je postal prim. Igor Japelj(porodničar), njegov namestnik prim. Marjan Pocajt (rentgenolog),tajnik dr. Marjan Skalicky (gastroenterolog), blagajnikpa dipl. inž. Borut Zakotnik (nuklearna medicina). Živahnarazprava na simpoziju je privedla do zahteve, da glavni odborpripravi zaključke razprave in jih v obliki resolucije predstavidomači javnosti. Resolucija je imela pet točk. V prvi sozapisali, da je ehodiagnostika (ED) pri nas dokončno zavzelatrdno mesto v medicini in je v nekaterih disciplinah že nepogrešljiva.Resoluciji so priključili še smernice za bodoče delo, vkaterih je pomembna usmeritev, da z ehodiagnostiko učinkovitozmanjšujemo škodljivo radiogeno (ionizirajoče) obsevanjeposameznikov in populacije. Geslo prvega simpozija je bilo»Iz prakse za prakso« in izbor prispevkov so objavili v 6.tematski številki Zdravstvenega vestnika z naslovom Uporabaultrazvoka, Maribor 1980.Aprila leta 1982 sta Igor Japelj in Marjan Skalicky pripravila invodila v Mariboru že drugi simpozij o uporabi ultrazvoka, nakaterem so se udeleženci dogovorili, da naj UZ-preiskave vednoopravljajo strokovnjaki ustrezne stroke, kot npr. ginekološkeginekologi, internistične pa internisti.Ponovni velik in pomemben kakovostni premik je v Mariborupredstavljal nakup nove aparature Picker 5000 z živo sliko, ki jebila opremljena s 3, 5, in 7 MHZ tipali, za potrebe porodniškegain ginekološkega oddelka in smo jo dobili decembra 1983.Novejša naprava z živo sliko je omogočila ugotavljanje številnihanatomskih podrobnosti na plodu, ki smo jih pred tem lahkovideli le v objavah v tuji literaturi. Podobno se je izboljšala ločljivostehogramov v ginekologiji, ki je z novo napravo omogočilapunkcije netipljivih tumorjev in dinamično sledenje rasti foliklovv jajčniku, saj je naprava imela vaginalno tipalo za real timepreiskavo. Nova aparatura je tako pospešila naše raziskovalnodelo, ki se je odrazilo v objavljenih prispevkih in člankih.Leta 1987 smo kupili manjšo zelo mobilno real time aparaturo,ki je imela poleg 3,5 MHz linearnega elektronskega tipala še zatiste čase izjemno zmogljivo multifrekvenčno mehanično tipalo(imelo je majhno površino, ki je omogočala preglede kolkov inmožganov pri novorojenčkih), ter nekaj kasneje mehanično vaginalnotipalo Ultramark 4 za potrebe ginekoloških UZ-preiskav.UZ-aparat smo kasneje dopolnili še z mehaničnim vaginalnimtipalom in tako pridobili izkušnje s transvaginalnimi preiskavamiv zgodnji nosečnosti. Na ginekološkem oddelku se je uporabavaginalnega tipala izkazala pri folikulometriji in določanjučasa ovulacije v IVF-protokolu. V tem času smo še opravljalilaparoskopske načine zunajtelesne oploditve. Za UZ-način smosi sposodili aparat na porodniškem oddelku, ki mu je proizvajalecATL nadgradil računalniški program, da smo lahko vgradilieno od prvih vaginalnih sond, ki so nam jo po navodilih VeljkaVlaisavljevića in načrtu inž. Trobentarja izdelali v Elektrostrojnemklubu v tovarni TAM. Tako smo v letu 1988 opravili že 12UZ-postopkov zunajtelesne oploditve.V naši bolnišnici sta leta 1987 dobila lastno aparaturo še otroškioddelek in oddelek za kardiologijo.Na ginekološkem oddelku pa smo se januarja leta 1988 soočiliz dejstvom, da se je UZ-aparat Emisonic 4201, ki smo gauporabljali od leta 1979, dokončno pokvaril in ga ni bilo mogočepopraviti, saj za tako star aparat ni bilo rezervnih delov.Februarja 1988 smo pričeli z aktivnostmi za nakup novegaprimernega UZ-aparata, saj so UZ vodene punkcije foliklov žepovsem izrinile laparoskopijo iz kliničnega dela pri IVF-ET. Vširšo družbeno akcijo za zbiranje denarnih sredstev se je vključilslikar Jure Cekuta, ki je del kupnine za svoje slike v vrednostitakratnih 30.000 nemških mark nakazal v sklad za nakupUZ-aparata. Sočasno smo 19. 4. 1990 pripravili veliko javnodobrodelno prodajo umetniških slik priznanih slovenskih likovnihumetnikov. Dražba za nakup ultrazvoka je bila za takratnerazmere v Mariboru izjemen kulturni in družbeni dogodek, kije odmeval v dnevnem časopisju.Z izkupičkom dražbe smo poravnali večji del kupnine za prepotrebniUZ-aparat, manjši del kupnine pa smo poravnali šelefebruarja 1991, kar dokazuje, da je bila tudi v tistih časih nabavanove UZ-opreme težavna. Na ta dogodek nas še vedno spominjaobeležje v hodniku našega Oddelka za reproduktivno medicinoin ginekološko endokrinologijo Klinike za ginekologijo inperinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.S starim UZ-aparatom so na porodniškem oddelku Splošnebolnišnice v Mariboru opravljali preiskave vse do leta 1991, koje oddelek iz sredstev samoprispevka dobil tehnično najnovejšoaparaturo, ki je omogočala Doppler in barvne Doppler preiskave.Nova sodobnejša UZ-aparatura Ultramark 9 na porodniškemoddelku je omogočila vse zahtevne standardne preiskave in meritvev porodništvu in tudi v ginekologiji. Podobno kot porodniškioddelek, je tudi ginekološki oddelek iz sredstev samoprispevkaleta 1995 dobil novo aparaturo ATL 3000, na katerem je bilomožno določati pretoke predvsem v tumorjih jajčnikov in jeomogočal boljšo predoperativno diagnostiko teh tumorjev.Revija ISIS - Oktober 201153