Korupcijaponovno»Več kot polovica državljanov, ki so sodelovali pripodkupovanju (56 odstotkov), je dala podkupninozdravnikom, tretjina medicinskim sestram (36 odstotkov)in 30 odstotkov policistom«, trdijo na Ekonomskeminštitutu Zagreb.Povprečen bralec bo imel sicer težave s seštevanjemzgornjih odstotkov, zanimivo pa je, da je to že četrtičlanek v kratkem obdobju (dva v treh mesecih), kiobravnava isto temo.Pomembnost problema, ali odločenost, da se gaizkorenini?Gre za mednarodno raziskavo Urada združenih narodovza droge in kriminal (UNODC) s pomenljivimnaslovom »Anketa o uporabi javnih uslug in poštenjav javnih službah držav zahodnega Balkana«.Ekonomski inštitut Zagreb obravnava le hrvaški delankete, ki je bila narejena leta 2010 in zajema 3.000hrvaških državljanov. Anketiranci ocenjujejo korupcijokot pomembno zlo in jo uvrščajo na drugo mesto,takoj za brezposelnostjo (na naslednjem mestu je delovlade).Ker je več kot polovica državljanov sama ponudilapodkupnino (le v 8 odstotkih je podkupljeni samzahteval podkupnino), je mogoče zaključiti, da ljudjene verjamejo, da javna uprava deluje, ne da bi bilapodmazana, ob tem pa ima vsako leto devet od desetihhrvaških državljanov opravka z javno upravo.Iz evropeRevija ISIS - Oktober 201125
Iz evropeČemu podkupnine? Na prvem mestu je pospešitev zadeve in skrajšanjebirokratskih zapletov kakršne koli vrste, sledita pa zagotavljanjeboljšega postopka in izogib plačanju globe. Pri podkupninahv zdravstvu se omenjajo na vidnem mestu ovinki in bližnjice pričakalnih vrstah.Podkupnina je skoraj pri polovici (44 odstotkih) denar, sledijo muhrana in – zanimivo – s petimi odstotki protiusluge. Denarni zneskise sučejo (preračunano) okrog 280 evrov, toda z občutnimi razlikamiv regijah. Nekateri so plačali podkupnino večkrat, kot neke vrsteobročnega odplačevanja.Kako ocenjujejo anketiranci koruptivnost po posameznih poklicih?Na prvem mestu so zdravniki, ki jim sledijo policisti, medicinskesestre in sodniki, visoko so uslužbenci, ki delajo pri registraciji avtomobilov(morda podkupnina pri tehnično pomankljivih vozilih?).Zanimivo, da so na dnu lestvice učitelji oziroma profesorji.Na koncu analize avtorji zaključujejo, da je odpor proti podkupovanjuvsestranski in uživa splošno podporo, vendar pa je prijavljanjetega neznatno in znaša le dva odstotka.Študija se končuje z optimistično ugotovitvijo, da »bi državljanitoplo pozdravili nadaljnje izvajanje protikorupcijskih ukrepov«.Vir: Liječničke novine, junij 2011Prevod in priredba: Boris KlunŽelja iz sanj:»Novorojenček brez napake«Naj bo genski preskus v reagenčni posodi (Gen-Check) pri embrijih,tako imenovana preimplantacijska diagnostika (PID), v prihodnjezakonsko dovoljena? O tem vprašanju so v Nemčiji razpravljali nadolgo in široko na najširših družbenopolitičnih temeljih. Zdaj pa jenemški Zvezni parlament (Bundestag) sklenil v omejenem obseguPID dopustiti. Osnutek zakona je podprlo 326 (od vsega skupaj594) poslancev. Predloženi so bili sicer trije zakonski osnutki o PID.Eden od njih, ki je dosledno prepovedoval genske teste na umetnoustvarjenih embrijih, ni dosegel predpisane večine poslanskih glasov.Kako pa je v Avstriji? Gledamo k sosedom – tako kot mnogokratob vprašanjih o bioetiki – ne da bi se doslej potrudili za širokojavno razpravo. Ker pa so se zdaj v Nemčiji odločili PID dopustitiv primerih, »v katerih eden ali oba starša v sebi nosita dispozicijo(Veranlagung) za hudo dedno bolezen, zaradi katere je računati zmrtvorojenostjo ali s splavom«: naj bi bil to etično čist kompromisza sporno metodo selekcije embrijev v perijevi posodici, po katerinaj bi se orientirala tudi Avstrija?Čim bolj analiziramo argumente za »pro«, tem šibkejša postajanjihova substanca. Prvič praktična neizvedljivost, kakšen naj boseznam teh bolezni in kdo bo sestavljalec? Kdo bo embrije izbiral inuničeval? Primer iz Velike Britanije kaže, da po nekaj letih javnostne bo več zadovoljna in se bo prebudila želja po »novorojenčkihbrez napak«. PID je bila v Veliki Britaniji legalizirana leta 2006;indikacij je več kot 160, med njimi določene oblike raka, Alzheimerjevabolezen in mišične bolezni.Da bo uvedba PID zmanjšala pogostnost poznih splavov, je večkot špekulativno. Medtem ko je prenatalna diagnostika (PND) –četudi je v medicinski praksi možna zloraba – prispevala spoznanjao zdravju še nerojenega ter omogočila njegovo zdravljenje, je PID»navadno orodje za selekcijo«. Odstranjevalo ne bo bolezni, temvečbolnike.Vir: Österreichische Ärztezeitung, št. 13/14, 15. julij 2011Prevod in priredba: Marjan Kordaš26 Revija ISIS - Oktober 2011