Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije - Zdravniška zbornica Slovenije

Medicinazahtevajo dosti izkušenj in kirurškega znanja, da lahko bolnikapozdravimo.Zdravljenje hemoroidov še vedno priteguje pozornost z različnimitehnikami, od katerih je THD (transanal hemorrhoidal dearterialization)»zadnja moda« pri zdravljenju hemoroidalne bolezni. Vtem sklopu predavanj so kitajski zdravniki predstavili tudi svoja,bistveno cenejša orodja za zdravljenje hemoroidov z mehanskimspenjalnikom. Nedvomno bo evrazijsko sodelovanje tudi na tempodročju pomenilo določen napredek oziroma drugačno gledanjena stroko.Zdravljenje kolorektalnega karcinoma je bilo predstavljeno z vsehvidikov. Seveda se države srečujejo z različno stopnjo blaginje inzdravstvenega varstva, kar vse vpliva na zgodnje ali pozno odkrivanjekarcinoma, to pa pomeni včasih tudi zelo napredovalo bolezen,kjer je mogoče govoriti le o paliaciji ali operaciji, ki lahko le začasnopomaga. Zgodnje oblike raka so seveda za zdravljenje velikoobetavnejše, zato v razvitem svetu poročajo o uspešnih presejalnihprogramih, ki omogočajo uspešno zdravljenje. Veseli nas, da se tudirezultati programa SVIT, ki je uveden v Sloveniji, izboljšujejo.Začetne oblike raka danke so primerne za tehniko TEM (transanalendoscopic microsurgery), ki je bila predstavljena v več predavanjih.Vedno bolj se uveljavlja tudi laparoskopska tehnika operiranjakolorektalnega karcinoma.Poseben sklop predavanj je zajelozdravljenje kolorektalnega karcinoma z radio-kemoterapijo. Nazdravljenje nedvomno vpliva tudi starost bolnikov in ekonomskipoložaj države, v kateri bolniki živijo. Predvsem gre za dostopnostdrugih bioloških zdravil.Ker je bil med razstavnimi eksponati predstavljen robot Da Vinci,je bila robotska kirurgija seveda predstavljena tudi v svojem predavanju.Nedvomno si bo nekoč izborila svoje mesto, upajmo samo,da bodo rezultati čim boljši.Torino je mesto, ki živi z avtomobilsko industrijo, in tudi naškongres je bil v tem znamenju. Že kongresni center je zgrajen vprostorih nekdanje Fiatove tovarne, ki je ohranila videz tovarneiz zgodnjih 50. let. Celotna tovarna je predelana v kongresni innakupovalni center. V njem je našla mesto tudi kultura s koncertnodvorano in zbirko umetniških slik družine Agnelli, nekdanjihlastnikov Fiata. Tudi kongresni sprejemi so bili organizirani »avtomobilistično«,enkrat v muzeju starih avtomobilov, drugič pa v starimestni remizi, kjer je mesto Torino pripravilo veliko razstavo ob150. obletnici združitve Italije. Za ostale znamenitosti je zmanjkaločasa. Verjetno bi bilo pametno pogledati tudi egiptovski muzej,ki velja za najbogatejšega za egiptovskim muzejem v Kairu. Tuditorinski prt si bodo ogledali drugi ali pride na vrsto kdaj drugič.Tretji kongres združenja je že najavljen in bo čez dve leti v Singapurju.Predstavil ga je novoizvoljeni predsednik združenja ECTAdr. Francis Seow-Choen.Kongresna srečanja so vedno priložnost za profesionalne sestanke.Tako smo tudi ob tokratnem snidenju imeli sestanek mediteranskegazdruženja za koloproktologijo in volilni sestanek ECTA,kjer sem bil izvoljen v ožji odbor predsedstva. Zdi se mi prav, dasodelujemo in se pojavljamo kot slovenski udeleženci. Morda sebomo kdaj čez čas vseeno lahko pohvalili, da pri marsikateri stvarisodelujemo od začetka.PoročiloLaparoskopska hernioplastikadimeljske kile – metoda izbora?Jurij GorjancOb obstoju kakovostnih strokovnih združenj, kot je npr.Združenje kirurgov Slovenije pri Slovenskem zdravniškemdruštvu, se število »podzdruženj« oz. sekcij še vedno ohranja.Da je to dobro, ugotavljamo tudi v Herniološki sekciji. Predvsemzato, ker se v sekciji veliko dogaja tako na strokovnem,kot tudi organizacijskem področju. Zahvaljujoč vodstvu prvegain danes častnega predsednika prof. dr. Slavka Rakovca,ki je v Slovenijo vpeljal več sodobnih metod hernioplastike,smo podobnemu napredku zavezani tudi nasledniki.S tem namenom sem se 8. in 9. avgusta 2011 v Fürthu, Nemčija,udeležil tečaja in delavnice hernioplastike pri prof. ReinharduBittnerju iz Stuttgarta (http://www.european-hospital.com/en/article/450.html). Danes je že dve leti upokojen, a ga kirurškespretnosti še niso zapustile. K sreči, pravijo kolegi v Nemškemzdruženju visceralnih kirurgov, ki ga je vodil več mandatov doustanovitve vzporednega Herniološkega združenja Nemčijein Združenja za minimalno invazivno kirurgijo, ki ga vodi šedanes. Z laparoskopijo se je srečal šele v poznih srednjih letihin jo takoj »zapopadel«. Danes trdi, da je laparoskopija poleganestezije in asepse tretja revolucija v kirurgiji. Da je res nekajna tem, sem se prepričal tudi sam med opazovanjem in asistiranjemzahtevnih hernioplastik dimeljske kile po metodi TAPP(transabdominalni preperitonealni pristop). Zahtevnih zato, kerprihajajo v njegovo javno ustanovo bolniki, ki jih drugi kirurgine želijo operirati: adipozni, s stanji po obsežnih trebušnihoperacijah, s kombiniranimi kilami. Pregovorna nemška natančnosttudi tukaj ne zataji – ko narediš korak A, greš na korak Bin tako dalje. Pri koraku G je operacija končana na najvarnejšimožni način.Prof. Bittner je tudi zagovornik zniževanja stroškov v zdravstvuin nasprotnik pritiska velikih multinacionalk na stroko.Pri operacijah, kadar gre, uporablja zgolj opremo za večkratnoRevija ISIS - Oktober 201177